Štev. 223.
Velja po poŠti: H celo leto naprej K 261— ta pol leta ,, » U ietrt leta „ „ 6-50 li en mesec „ ,, 2'20
V upravništvu:
H celo leto naprej K 20'— H pol leta „ „ 10"— H tetrt leta „ m 5"-— 3a en mesec „ m
ti poSllj. na dom 20 I« ma mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
flrpdništVO le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ureanisivo 'dvorIs^ naJd t|skarno). _ Rokopisi se
sie vraJajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
0 Liubllanl, o petek, in( 29. septembra 1905.
Političen list zo slovenski narod
LetD XXXI1L
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat . . . . 11 »> za trikrat . • . • 9 » za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6, url popoldne.
Upravništvo 1? » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
__!__ Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Kol hoče Supilo?
(Izvirni dopis iz Hrvaške).
Reka, 30. sept.
Prava nesreča za Hrvaško je, da je razcepljena v toliko politi ških strank, ki bi rade vse imele prvenstvo, še večja pa ta, da nekateri nevedni, a podjetni ljudje najdejo vedno nekoliko pristašev, osnujejo kak list in položaj, ki je itak zmeden dovolj, še bolj potemnijo. Med te spada F. Supilo, urednik reškega „N o v e g a Lista". Supilo je prvi, ki je že izpočetka nameraval javno začeti na Hrvaškem s svobodomiselno strujo in odpreti pot liberalnim načelom, ki so na Hrvaškem ob njegovem nastopu pač tlela v glavah nekaterih mlajših politikov, pa si spričo trdnih tradicij niso upala na dan. Ne dd se tajiti, da Hrvatje potrebujejo viharja, ki bi potegnil črez deželo, izkoreninil stare strankarske tradicije in programe, a prek* krščanskega prepričanja, demokratske ideje in gospodarske preosnove se taki poizkusi ne dajo uveljaviti. „Novi List" pa s svojim zastarelim in breznačelnim liberalizmom ni obzorja razbistril, ampak še bolj zastrl. F. Supilo je vse drugačen človek, kot dr. Smodlaka v Dalmaciji. Dr. Smo-dlaka ima dosti pozitivnih misli, Supilov« delovanje je negativno in zgolj razdirjeval-no. Smodlaka je jel uveljavljati svoj program jasno in odkrito, Supilo je svoje ideje dolgo skrival.
Že politična preteklost Supilova in nje-gov nastop na Reki ga ne priporoča. Ne- j koliko časa je urejeval „Crveno Hrvatsko" in v njej zastoptl pravaški program, ki ga sedaj z vsemi močmi napada. Nato je prišel v Reko in javnosti naznanil, da bo izdajal list, ki bo zastopal hrvaške interese na Reki in v Primorju. To namero je vse navdušeno pozdravljalo. Uprav reško vprašanje je bilo odnekdaj gordijski vozel, ki ga Hrvatje nikoli niso mogli razvozlati in ki zahteva moža, ki bi spričo ondotnih razmer nastopil liki Aleksander in hrvaškemu zgodovinskemu državnopravnemu stališču pripomogel do ugleda v mestu, ki je za Hrvaško najbolj važno, a v mažarskih rokah. Zato so bili kakor povsod na slovanskem [ugu rodoljubni duhovniki prvi, ki so nepoznanega Supila uvedli v javnost, se oni naročili na njegov list, mu dobivali novih naročnikov in listu pripraviti pot med ljudstvo. V zahvalo za to je „Novi List", kakor hitro je stal na malo bolj trdnih nogah, jel z napadi na duhovščino.
»Novi List" je začel vpiti tako kakor sploh vsi liberalni novorojenčki, psoval je in sumničil. Takega tona, kakršen je ton .Novega Lista", hrvaška žurnalistika še ni poznala. Surovost in nadutost reškega lista je povedala dovolj jasno, kakšnega poko-Ijenja je. Veren bratec liberalne brezdomo-movinske internacionale, »Novi List" je izpočetka nastopil z vso honetnostjo, povzdigoval hrvaško rodoljublje do devetega neba, potem pa kar planil po „klerikalizmu". S tisto zahrbnostjo, ki odlikuje vse liberalce, počenši od G*mbetta do Comba, je „Novi List" vsikdar zatrjeval, da se ne bojuje proti veri, ampak le proti njeni zlorabi, pri tem pa s »svobodomiselno" rafiniranostjo in spretnimi frazami podiral vse, kar je bilo doslej krščanskim Hrvatom sveto.
Drugače tudi biti ni moglo. I. Supilo je izvršil pol gimnazijskega razreda in poldrugo leto trgovske šole; ni torej čudo, da
pri taki izobrazbi ne pozna takta in strpnosti, ki mora dičiti urednika vodilnega lista. Ves način pisanja »Novega Lista" kaže, da njegovemu uredniku ni toliko na rodoljub u kot na razširjevanju plitvega liberalizma. »Novi List" ni jel napadati starčevičanskega glasila »Hrvatsko Pravo" radi tega, ker se mu je zdelo premalo naročiti®,' ampak radi tega, ker se ne zaganja v verslihi načela in cerkev. Sicer je „Novi List" izpočetka varal javnost s tem, da je vodjo »čiste stranke prava" dr. F r a n k a sumničil, ker je krščen žid, toda odkar podpira Supila Žid H i n -k o v i č, se „Novi List" še nikoli ni lotil semitstva, proti kateremu je izpočetka toliko pisal. Vsi Hrvatje se še dobro spominjajo nekega, nekako pred tremi leti v »Hrv. Pravu" objavljenega članka »Devišfvo je solnce, znanosti so mjesečina", kjer je neki zdravnik priporočal in toplo zagovarjal moralna načela in zdržnost ter jih označil kot edino srečno pot iz zagate, v kateri tiči Hrvaška, a vsi se tudi spominjajo prostaških napadov „Novega Lista" na ta temeljiti članek, ki pomenja pravo krščansko renesanco Hrvaške, ako bi se združile vse hrvaške stranke, da ga jamejo izvrševati. Ta napad je značilen dovolj za reški „Novi List". Ne dolgo za tem je jel „Novi List" delati propagando za že zdavno ovrženo Darvinovo teorijo in njegovo najobskurnejše delo je bil tisti potvorjeni „Strossmajerjev govor na vatikanskem koncilu", o katerem je »Slo-! venec" prvi na podlagi zgodovinskih aktov dokazal, da ga pokojni djakovski vladika nikoli ni govoril. Krono svojemu delovanju pa je »Novi List" postavil z nedavno ob javljenim uvodom znanega umazanega pam- ; fleta eksjezuita Hoensbroecha proti papeštvu. L lažjo in strupenim sovraštvom proti cer- i kvi rešuje „Novi List" reško vprašanje. V ta namen so mu dobra vsa sredstva. Zaradi krščanskega prepričanja je napadel pokoj- j nega velikega hrvaškega rodoljuba pl. Bre-ščenskega še celo takrat, ko je ležal na smrtni postelji, ravnotako se je rogal kato liškemu mišljenju pokojnih hrvaških rodoljubov F. Folnegoviča in Evgena Kumičiča.
Ravnotako pustolovska je politika, ki je zasleduje „Novi List" proti Mažarom. Značilno je, da „Novi List" nikdar niti v enem samem članku ni započel boja proti reškim avtonomašem, to je proti reškim hrvaškim renegatom in mažaronom. Za tako važno hrvaško šolsko vprašanje na Reki ta list ni zlomil niti enega kopja. Ko je na Ogrskem gospodovala še liberalna stranka, je „Novi List" priporočal kandidata grofa Tisze, Ossoinacka (Osojnak), ko pa je padel Tisza, je „Novi List" potegnil z ogrsko koalicijo. Hrvatje si ne morejo raztolmačiti dejstva, da je urednik „Novega Lista", F. Supilo, brzojavno pozdravil predsednika ogrske zbornice J u s t h a, ko je ta prišel na Hrvaško, da pridobi nekaj ljudi za nesmiselno, pretirano in pogubno politiko ogrske koalicije. Justhu ni šla na led niti hrvaška mažaron-ska stranka, edini »Novi List" se mu je poklonil. Taka nejasna in pustolovska politika je ozlovoljila vse poštene Hrvate. Vsak otrok na Hrvaškem ve, da Košutova stranka strastno sovraži Hrvate in komaj čaka dne, da postane hrvaška kraljevina mažarski vi-lajet. Če se ogrska koalicija sedaj hlini Hrvatom dela to le zato, ker se boji bajonetov tistih Hrvatov, katerih očetje so pod Jelačičem pognali Mažare tja, kamor spadajo in ki bi tudi sedaj ogrsko krizo najhitreje
rešili, ako bi jih v to pozvali. In tem ljudem velja naklonjenost sicer tako bojevitega „N»vega Lista'
O motivih tega postopanja za sedaj nočem izpregovoriti, ker znana polemika med Argusom in Supilom, ki bo gotovo položaj precej razjasnila, še ni končana. Tudi tisti Hrvatje, ki ne pripadamo »čisti stranki prava", pričakujemo z napetostjo rezultata te časnikarske borbe. A eno nam je že sedaj jasno. Glavni motiv vsega delovanja „Novega Lista" je njegov liberalizem, ki ga hoče uveljaviti, tudi če pri tem mora žrtvovati vse narodne interese Hrvaške. Odtod vsa nestalnost, nejasnost in igranje z vsemi vitalnimi problemi kraljevine Hrvaške. Zlasti eno dejstvo je katoliškim Hrvatom odprlo oči. Doslej smo bili navajeni, da je bratsko slovensko časnikarstvo o naših strankarskih bojih poročalo zelo rezervirano in ni nikdar poseglo vanje. Reški »Novi List" pa nasproti dosedanji tradiciji vroče zagovar-
jata „Slov. Narod" in »Edinost". „Narod' je „Hrv. Pravo", ki se najbolj odločno bori proti »Novemu Listu", epsoval s »klerikal-stvom", „Edinest" pa neprestano sumniči vse nasprotnike »Novega Lista". To jezna čilno in nepogrešljivo znamenje. „Edinost", ki dan na dan povdarja svoje strogo nad-strankarsko stališče, očito seje med Hrvati razdor in ščuje brata proti bratu, in to le zato, da rehabilitira „Novi List". V tem je »Edinost" s „Slov. Narodom" zares edina. Zato tudi v uredništvu .Edinosti" sami kujejo »dopise i z H r v a š k e ", da bi svoje bralce pre pričali, da je vsa Hrvaška ogorčena proti tistim, ki obsojajo protikrščansko in mate rialistično in demoralizajočo pisarjenje „No-vega Lista". Ta dva liberalna zagovornika, »Narod" in »Edinost", nam jasno pričata, kakšen je njun klijent.
Na Reki se pripravlja proti »Novemu Listu" odločen odpor. Sicer je na Hrvaškem strank in listov skoro preveč, ali kjer je mnogo liberalne mrhovine, tam je treba mnogo jastrebov. Vsi pošteni hrvaški rodoljubi bodo složno s svečeništvom s pomočjo lista paralizirali pogubni vpliv „Novega Lista". Da se to posreči, dal Bog in sreča junaška!	Hrvat.
\ protialliotiolnesn snoan.
(Konec.)
Drugi večer smo imeli javen katoliški ljudski shod. Ta shod je bil menda najlepša točka na celem kongresu. Govori so bili krepki, udeležba velika, navdušenje splošno. Shoda se je udeležil zopet dr. V a r o s y , škof stolno-belograjski, eden najboljših ogrskih škofov ki je zborovalce tudi nagovoril (v mažarščini). Govorili so dalje: junst Orel, zdravnik dr. Schmiiderich ZyVest falskega nemški, par Mažarov mazarski. Hkoncu si je besedo izprosil tudi župnik Kalan in izpregovoril približno tako: »Kot zastopnik malega, pa katoliškega naroda slovenskega pozdravljam toplo ogrske ! katoličane. Dasi nas ločita jezik in dežela, pa nas druži visoka ideja katoliška Danes i sem si nekoliko ogledal vaše mesto in sem le strmel nad veličino in krasoto tega, kar premore vaša prestolnica. Pa sem si mislil: Kako lepo bi bilo, ko bi judje ne imeli take 1 oblasti tukaj! Zal, da smo katoličani skoro povsod v razmerju z našimi nasprotniki — spodaj, dasi smo po številu mnogo močnejši. To prihaja odtod, ker ne držimo sku pa , ker nismo organizirani V razkosanost. je naša slabost, v edinosti bo naša moč.
_ ___i^iroimn cpI N-'"rirei du-
z,aruzimo se, Oiganizirajnit. s-.	.
hovniki sami, potem meščani, kmetje, delavci! . . . Posamezna društva naj se zve-žejo v »zveze", in katoličani vseh narodnosti stopimo bolj v zvezo! Tudi za rešitev alkoholnega vprašanja tem potom najlažje delamo. Marsikdo se boji vstopiti naravnost ' v abstinentno društvo, v katoliško društvo pa, ki goji protialkoholno misel, bo vstopil. Tako naj bo: Vsako katoliško društvo bodi obenem protialkoholno društvo! S tem se bo gojila katoliška ideja in ideja antialkoho-lizma. Torej, katoličani, združimo se, orga-nizirajmo se!" Krepak eljen in živahna ve-selost je bil odziv temu sklepu. — Ljudstvo se je ob shodu tako vnelo, da so na koncu zapeli mažarsko narodno himno. S tem večerom smo bili prav zadovoljni.
Četrto zborovanje katoličanov je veljalo izpopolnjenju njih lastne organizacije. Treba je namreč, da smo mi sami dobro organizirani — nasproti materialistični proti-alkoholni struji na internacionalnih kongresih. Imamo že »Internacionalno katol. protialkoholno zvezo", pa jo je treba še izpopolniti, da bo bolje fungirala. Sklepi zborovanja so pa za zdaj ostali tajni.
Zdaj hočejo protialkoholno gibanje proglasiti kot prostozidarsko, brezversko delo, kot veliko nevarnost za vero našega naroda, s katero ne smemo nič opraviti, da si ob nji rok ne omažemo — mesto da bi nas bilo sram, da so nas brezverci prehiteli in mesto da bi hiteli zdaj brž nadomeščat, kar smo zamudili. Delajmo tudi katoličani na tem polju, pa bo delo — katoliško. Dokler ni bilo katoličanov na internacionalnih kongresih, je imela materijalistiška struja veliko besedo ; v Budimpešti, kjer smo se mi številno prikazali, je bilo zborovanje objektivno. Ce ta ali oni malo pretirava v tej reči, to je postranska stvar, to so izrodki, ki so pri vsaki dobri stvari mogoči, zato pa dobra stvar sama ostane še vedno dobra.
Zal, da katoličani pri takih s*vareh pri-capljamo šele nazadnje za drugimi. Taka je bila tudi z organizacijo delavstva. Bi bili katoličani v pravem času spoznali socialne potrebe in nevarnosti, potem bi danes ne bilo na milijone delavcev v taboru brez-verske socialne demokracije. Potem bi ne bilo n. pr. v K o f 1 a c h u (kakor mi je pravil po poti ondotni kaplan), kjer je 6000 delavcev, večinoma Slovencev, v katoliškem delavskem d ruš tvu j ih j e pa - 70 (!!), vse drugo je rdeie! . , .
Mikatoličani bi imeli veliko več respekta pri nasprotni k i h i n v e 1 i k o v e č uspeha za našo stvar, ko bi se zvsemi močmi posvečevali kulturnemu, humanitetnemu in kari-tativnemu delu, kakor je ravno boj zoper alkohol in druge podobne reči kakor da poudarjamo vedno samo svoje katoliško stališče. Tudi to je potrebno, pa samoto nas ne bo rešilo. Ne samo katoliška ideja, ampak predvsem katoliško dejanje naj živi!
Balkan.
Poveljnik angleške mornarice v Sredozemskem morju toliko časa ne obišče Carigrada dokler ne reši Turčija angleških zahtev v zadevi nadaljne zgradbe zeleznice med Smirno in Aidmom in med Dinerjem in
Burdurjem.
Predsednik londonskega balkanskega odbora James Bryce je zaslišal odposlanstvo makedonsko odnnskih zvez, ki se mu je zahvalilo za pomoč londonskega balkanskega odbora
Iz Carigrada poročajo, da je vdrlo z Grškega na Turško 200 mož močna grška vstaška četa z 20 častniki.
Albanski vstaški odbor se je razšel, ker je zmanjkalo denarja. Albanski pretendent princ Gika je odpotoval v Atene.
Tirolski deželni zbor
se bo sešel 16 ali 17. oktobra ter se bo bavil z volivne reform«.
Zmešnjave in nemiri na Ogrskem.
Včeraj je zapet zaslišal vladar Fejer-varyja. Cesar je zaslišal tudi Goluchevv-skega, dopoldne pa Gautscha Fejervaiy po zaslišanju ni bil tako dobre volje, kakor predvčerajšnjim. O zaslišanju je izjavil Fe-jervary : „Prepričan sem, da vladar ne namerava omejiti po ustavi in zakonih zajamčene ogrske zakonodaje. Kar se tiče skupnih zadev, bi izpremembi obstoječih določil pritrdil vladar le, k« bi tudi v Avstriji odobrili sličen način. Skupne zadeve se lahko določijo po vladah ali pa tudi p« de-putacijah. A kar se tiče gospodarske skupnosti, ni misliti na to, da ostane skupno carinska ozemlje toliko časa, dokler se to obojestranska ne izpremeni. Po nagodbi in po zakonu iz 1. 1899 je namreč zagotovljena gospodarska samostojnost, če bi se v tem vprašanju ne združili obe državni polovici. Fejervary je tudi povedal časnikarjem, da je uredil svoje zadeve na Dunaju.
V	kratkem zasliši vladar nekega ogrskega politika". Splošno sodijo, da Fejervary ni dobil od vladarja onih pooblastil, ki si jih je želel. Cesar se namerava posvetovati o Fejervaryjevih predlogah s predsednikom magnatste zbornic, grofom Albinom C/aky jem. Kriza še ne bo tako hitro rešena.
Pri predvčerajšnjih nemirih je bilo težko ranjenih 5, lahko pa 34 oseb. O baju priobčujejo ogrski listi grozne podrobnosti:
V	klubu neodvisne stranke je kazal neki dijak poslancem krvavi kos mesa, ki so ga izstrgali socialisti iz prs njegovemu tovarišu. Dijaki, ki so branili vhod v klubove prostore, so marali odbiti pet napadov. Socialistično glasila poživlja dilavce, naj nadaljujejo boje. Cesta je last proletarijata in braniti j® morama proti magnatom in duševnemu mebu, dasi pri tem razderema palače do zadnjega kamna. Orožje za orožje, ako za oko, zob za zob !
Kakih 300 dijakov je včeraj prisegle socialistom krvavo maščevanje. Za bakljado dne 3. oktobra na čast voditeljem ogrske večine delajo velikanske priprave. Bakl^ade se namerava udeležiti mnogo ljudi z dežele, da bo več udeležencev, ker namerava nastopiti proti bakljadi 40 000 socialistov. Trgovci sodijo, da palicija prepove bakljado. Kavarna rji so naprosili budimpeštanskega višjega glavarja, naj prepove vsak izprevod. O nemirih je zadobil najtežjo poškodbo 16-letni gimnazijec Somogy Ranjen je bil z nožem v trebuh. Somogy trdi, da se ni udeležil demonstracij, marveč je bil navzoč Ie slučajna. Knjigovezu Fapu je bil pa odrezan nos in je bil ranjen na nogi. Kraji, kjer so se vršili tepeži, so še včeraj grozno izgledali. Bile so videti mlake krvi. Splošno se čudijo, da ni zadušila policija nemirov v kali. Opozicionalni krogi sodijo, da je pripustila vlada krvavi izgred zat , ker name rava proglasiti v Budimpešti bojno stanje, v katerem bi lahko nastopila proti časopisju. Tudi včeraj zvečer se je zbralo na Eliza-betnem ringu več sta socialistov, ki jih je pa razgnala policija.
„Timesa pišejo o položaju na Ogrskem: Razdelitev Avstrije pomenja nesrečo mednarodne važnosti. Nesreča bi ne bila manjša, ako bi bila Avstrija po notranjih sporih dalje časa oslabšana. Mažari se ne smejo čuditi, če njihovi nizozemski prijatelji smatrajo to zadevo za bolj važno, kakor sedanje sporno vprašanje. Ker verujemo na odkritosrčnost in zdravi razum mažarskega naroda in krone, upamo na ugodno rešitev, ki ohrani sedanje visoko stališče Avstro-Ogrske.
Mažarski listi silovito napadajo Gautscha radi njegavega zadnjega govora in pravijo, da nastopa, kakor bi bil ministrski predsednik Avstro Ogrske in da govo ri o Ogrski kakor o kaki provinci.
Avstrijski glasovi o ogrski krizi.
O krizi na Ogrskem je govoril 27. t. m. zopet dr. Lueger. Rekel je. da je jako zadovoljen z zaslišanjem voditeljev ogrske večine. Tako se še ni ravnalo niti z nami, dasi nam vlada ni ravna naklonjena Razmere z Ogrsko silijo k odločitvi, ker cd 1. 1867. nadalje so dobili Mažari vse koncesije. ki so v abecedniku. Vse stranke morajo zdaj zapostaviti svoje želje in se pečati z ogrskim vprašanjem. Govori se vedno o personalni uniji. A tu pridejo v poštev dolga pogajanja. Najprej bi se napravil red, če bi se poizkusilo na Ogrskem vladati nekoliko absolutistično in bi se na Ogrskem ne iskalo opore pri prekucijskih krogih, marveč na narode, ki so estali zvesti cesarju in kralju. Vlada bi se morala opirati na Ogrskem na Rumune, Nemce, Slovcnce, Hrvate in druge. Ž i zdavnaj bi nastal na Ogrskem red, ako bi sc ne bile vzele pravice narodom, ki so se 1. 1848. in 1849. bojevali za Avstrijo in cesarja. Obrniti bi morali zgodovino in plačati one, ki so bili pridni, in
i ne one, ki niso bili pridni. To bi bil pravi izhod iz sedanjih zmed.
„Reichspost" priobčuje obširen članek z napisom „Velika Avstrija." List naglaša, da se bo le počasi povrnil mir. Iz-premeniti se mara pred vsem ustava in ponoviti se mora avstrijsko cesarstvo. Enotna armada mora obsegati tudi avstrijsko dež. brambo in ogrski hanved; tako mora biti tudi enotna mornarica z nemškim paveljnim jezikom. Nadalje se uvedi drž. zbor na Du naju, ki mu bo odgovorna drž. vlada. Uvesti se mora skupno carinska ozemlje in splošna ter direktna volivna pravica. Za Ogrsko se ustanovi posebni zbor, ravnotako za Dalmacijo, Hrvaško in Bosno deželni zbor v Zagrebu. Od Ogrske se loči Sedmegraška.
Rusija.
Shod zemstev vMoskvi je priznal vsem narodom v Rusiji pravico, da sami odločujejo v verskih zadevah, da imajo popolno svobodo govora svojega jezika in narečij v javnem življenju, kakor tudi na shodih in po društvih. Shod je odo bril soglasno resolucijo, ki zahteva, naj se izloči Poljsko carstvo, ko uvedejo v Rusiji demokratično ljudsko zastopstvo. Poljsko carstvo naj bi dobilo posebni deželni zbor, v katerega bi volili po načelih splošne, enake in tajne volivne pravice. Obvarovati se pa mora državna enota in urediti se morajo tudi poljske meje. Ruščina mora ostati jezik osrednjih ustanov, armade in mornarice.
Napadi na Ruskem. Prekucuhi so napadli in težko ranili barona Nolkena, ki so ga nameravali imenovati za pravosodnega ministra. V Libavi so napadli in ustrelili pijani kazaki tovarnarja Chuglevv-skega, ker se ni hotel izkazati. Gubernator ni hotel zapreti storilcev, dasi so to zahtevali sorodniki ustreljenega tovarnarja.
Tri smrtne obsodbe. »Ruska korespondencija" poroča o treh zadnji čas izvršenih smrtnih obsodbah. V Nižnem Nov-gorodu so obesili Aleksandra Laviča Niki-forova, ker je umoril načelnika tajne policije Grechnerja. V Dvinskem je bil obsojen na smrt delavec Persin, ker je ranil s strelom iz revolverjav policijskega komisarja Kurlijanskega. V Zitomiru so pa obsodili na smrt Petra Sidortchucka, ki je ustrelil policijskega komisarja Kujarova. Vsi trije so bili člani krajevnih bojevnih organizacij. Sidortchuck in Persin sta bila stara šele 19 let.
Srbsko-turški obmejni spor.
Belgrad, 26. sept. Cuje se, da je na dopustu bivajoči zunanji minister demisi-joniral, ker se ne strinja s stališčem srbske vlade v zadevi obmejnega konflikta s Turčijo. Govori se, da min. predsednik S t o -j a n o v i c prevzame njegov portfelj.
Vzhodnoazijski Gibraltar.
V angleškem kolonijalnem ministrstvu so izdelali načrt, kako utrditi S i n g a p u r. To mesto bo postalo drugi angleški Gibraltar v Aziji. Odkar je Rusija izgubila Port Artur. ni Vejhejvej tolike važnosti za Angleška, kot je bil doslej, pač pa je posest utrjenega Singapura neizmerno velike vrednosti. Angleži bodo tam lahko zaprli pot Francozom in Nemcem.
Atentat pri Belgradu.
Belgrad, 28 sept. Na voditelja ra-dikalcev dr. Ivana Radio vjevida so neznani možje, ko se je z rodbino mudil v svojeai vinogradu, petkrat ustrelili iz revolverjev. Radiovjevic ni ranjen. Paznik vinograda, ki mu je pnhitel na pomoč, je bil od zločincev ustreljen. Napad se je izvršil iz maščevanja.
Kriza na Skandinavskem polotoku.
Splošno sodijo, da proglase na Norveškem ljudovlado. Norveški general v Kristianij Hamsen je ukazal, da ne smejo častniki in podčastniki javno razpravljati o vojaških in vojaško-političnih zadevah. »Laffan Bureau" poroča, da sklenejo v najkrajšem času zvezo Švedi, Norvežani in Danci.
Japonska.
B^ron Komura je priobčil časnikarjem sledečo izjavo: Japonska hoče trdno in vztraj-I no napredovati in se mirno razvijati. Spo-| štovati hoče vse pravice, ki se si jih pri-| dobile velevlasti v Asiji in ne bo naspro-j tovala pravičnemu in mirnemu razvoju ko-I ristij velevlasti v Aziji. »Standard" poroča ; o ustanovitvi »Angleško - japonske plovne družbe" z osnovno glavnico pet milijonov ; funtov sterlingov. Družba bs imela urada v ; Londonu in Liverpoolu, kjtr bo nameščenih : tudi nekaj japonskih uradnikov.
Grozodejstva v francoskih kolonijah.
Bale pleme dela po svojih kolonijah res čast svoji kulturi. Znano je, kaj počno v svejih kolonijah Angleži, kako kruto rav-
najo z zamorci vitežki Nemci, pred kratkim pa se došle iz francoskega Konga tako grozne in nečloveške vesti, da bi jih Člo vek ne mogel verjeti, ko bi se ž njimi že ne pečala francoska sodišča. Dne 21. avgusta t. 1 se je začela v mestu Brazeville na Francoskem razprava proti vladnima uradnikoma v Kengu, ki je trajala osem dni. Ta dva uradnika, Gaud in Toquč, sta dobila po pet let težke ječe. To obsodbo je brzojavna žica že davno naznanila svetu. Mi pa naj danes navedemo nekaj stvari, ki sta jih dopočela ta dva divjaka. Svojih zločinov nista vršila v trenutnem izbruhu divje strasti, ampak vršila sta vse po nekem sistemu. Poleg obilnih prič nam to dokazujejo tudi pisma, ki sta si jih ta dva človeška mesarja pisala med seboj. Ta grozna pisma je imenoval državni pravdnik „Let-tres maerabes". V njih sta si dopisovala, kakšno veselje sta imela, ko sta tako in tako umorila tega in onega zamorca, mučila to in ono zamorko, jih metala v slapove i. t. d. Drug drugega sta opozarjala na posamezne zamorce, ki so bili v njunih očeh vredni, da gredo v mukah na oni svet. Kakoršna pa je bila vsebina pisem, taka je bila tudi njih zunanjost. Pismene pole so imele na čelu zapisano:- ,Toque, I Gaud et Comp. — Ustanovljene 1. 1894. Bref telefona, le diskretno molčanje groba". Pod tem nadpisom sta bili dve vinjeti, mrtvaška glava na dveh prekrižanih kosteh in tarča z mrtvaško glavo, ki je bila položena na puško in krvav lovski nož. Drugi dan obravnave je prišel na vrsto oni grozni slučaj, ki ga je svoj čas spravil pred francosko zbornico poslanec Le Herrisse : Usmrtitev zamorca z dinimitom. Angleški listi so o tem pisali: „Z dinamitom razstreljeni zamorci — kratkočasenje v francoskem Kongu". V aktih se je glasil ta slučaj: afera Pakpa. Povzročil ga je Tcquč, izvršil pa Gaud. Gaud je premišljeval o kaki originalni usmrtitvi in je slučajno zagledal na steni zavoj dinamitnih patron, ki jih je naročil za ribji lov. Takoj mu je šinila v glavo originalna misel. Pakpo so izvlekli na prosto, zvezanega vrgli na tla, mu porinili v telesno odprtino dinamitno patrono z užgano vrvico in eno minuto pozneje je bil zamorec raztrgan v drobne kosce. Za priče so bili zaslišani visoki upravni uradniki, ki so vsi zelo obteževalno izpovedali ^a vse zločine sta pa dobila le po 5 let. Kajpada bili so zamorci. Seveda to v imenu: Bratstva, enakosti in svobode 1
Poslanec žičkar. f
Kakor smo že včeraj sporočili, je v sredo zvečer ob 10. uri na Dunaju umrl štajerski državni in deželni poslanec g. Josip Žičkar. Bolehal je že od spomladi na zlatenic'. Dasi so mu tovariši in prijatelji prigovarjali, naj išče leka in zdravja v primernih toplicah, upal je pokojnik vedno, da trdna njegova narava premaga bolezen. Mnoga opravila niso mu dala pokoja, kot vesten poslanec in duhovnik je do zadnjega izvrševal razne svoje posle. Kakor se nam poroča z Dunaja, je še zadnjo nedeljo doma na Vidmu opravil božjo službo. Dasi je čutil svojo nevarno bolezen, vendar se je drugi dan odpeljal proti Dunaju, da se udeleži v torek seje drž. zbora. Med potjo se je ustavil v Gradcu, kamor ga je spremljal zvesti mu prijatelj g. dr. J a n k o v i č, da se posvetuje še s tamošnjimi zdravniki. Kakor je blagi pokojnik pravil na Dunaju poslancu Žitniku, so zdravniki že v Gradca konsta-tovali smrtno nevarnost njegove bolezni. A ni se dal pregovoriti, da bi se vrnil domov. Hotel je na vsak način izročiti še dve prošnji v poslanski zbornici ter osebno izposlo-vati pri osrednji vladi odškodnine za svoje ožje rojake, katere je nemško časopisje raz-upilo k«t „tolovaje in roparje", ki pa so po več tednov in mesecev vsled nerodnosti, ! lahkovernosti in zlobnosti gotovih oseb p e nedolžnem sedeli v preiskovalnem zaporu. — To ga je močno peklo in bolelo. Prosil je svoje tovariše, ki so ga opetovano obiskavali, naj store potrebne korake za nedolžne žrtve. V torek zjutraj je še s težavo prišel v zbornico, kjer je vsled slabosti omedlel in se zgrudil. Priskočila sta mu na pomoč poslanca, zdravnika dr. Ellenbogen in dr. Kinder m a n n. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje pri oo. piaristih, kjer je drugi dan izdihnil plemenito svojo dušo. — V zadnjih trenotkih so ga obiskavali njegovi tovariši-poslanci, osobito mu je bil to-i lažnik v zadnjih urah blagi naš d r. S t o -j a n , ki ie veo let bival ž ajiiH pou eno streho na Dunaju. Mirno je trpel v svoji
bolezni — imel je raka na jetrih, mirno in udano je previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo dušo. Jutri, v petek bode truplo blagoslovljeno, kjer bode prepeljano na Videm, kjer bode v ponedeljek ob 10 uti pogreb s sv. mašo.
Danes sta prihitela na Dunaj pokojnikova soseda in prijatelja gg. župnika Cer-j a k iz Rajhenburga in R e n i e r iz Krškega, a našla sta prijatelja že na odru. Državnozborski klub „Slovanska zveza" je danes izdal mrliški list in položi na krsto venec s slovenskimi trakovi.
Pokojnik se je redil 1. 1846. vRtjhen-burgu ob Savi in bil torej v 60. letu svoje starosti. Prva njegova služba je bila v Celju, kjer je bil mestni vikarij. Največja njegova zasluga je, da so Šolske sestre v Celju ustanovile slovensko šole za celjske okolico. V svoji drugi službi kot župnik v Vitanju je ustanovil posojilnico, v svoji tretji službi kot dekan na Vidmu posojilnico in društvo „Sava", kateremu je bil načelnik. V štajerski deželni zbor je bil izvoljen kot naslednik Jermanov koncem leta 1896. za kmečke obč ne brežiškega okraja ; v drž. zboru je od 1. 1897. zastopal peto kurijo za Spodnje Štajersko. Bil je tih, miren in blag značaj, zvest prijatelj, vzgleden duhovnik, kot poslanec pa skrajne vesten in neumorno delaven. Vozil se je skozi vsa leta redno ob petkih ponoči domov in se vračal navadno zopet ponoči od ponedeljka na torek na Dunaj. To ni mala muka za človeka pri 60. letih. Med tovariši je bil jako priljubljen vsled svoje ljubeznjive skromnosti. Dragemu pokojniku želimo večno plačilo pri Bogu za mnoge njegove skrbi in dobra dela, slovenskim štajerskim rojakom pa vrednega mu naslednika !
Dnevne novice.
,,Suklje — nepovabljen", pod
to besedo natolčnico pripoveduje »Slovenski Narod" v svoji predzadnji številki verni čredi „narodno - napredne inteligence" pre-tresujočo nezgodo, koja je doletela ljubljenca njegovega, poslanca S u k 1 j e t a pri otvoritvi turške železnice. „Suklje namreč ni bil povabljen n a d i n č k cesarju. Povabljeni so bili pač drugi ... za nekaj časa." Tako triumfuje trobilo narodno - napredne presvete nad toliko so-vraženim graščakom s Kamna. Žalibog, da mu moramo nekoliko pokvariti nedolžno veselje. Poslanec Suklje namreč le radi tega ni bil pri tej priliki pritegnen k cesarskemu obedu, ker se v isti dvorani radi pomanjkanja prostorov obedovali poleg Nj. Veličanstva in najvišjih dostojanstvenikov od državnih poslancev le oba podpredsednika Kaiser in dr. Začek in državni poslanci s Selnograškega. Za vss druge poslance je bil obed prirejen v hotelu *Austria", kateremu je lastnik oni isti Strau-binger, pri kojem je cesar obedoval v starem hotelu. Ta sloveči hotel je ona „revna oštarija", ki jo je videl v sladkih sanjah zamaknjen „Narodov" lažnjivi kljukec. Ia tudi tu ni čepel siromašni Suklje osamljen v kakem zapuščenem kotičku, temveč na njegovi levi sedel je mnogoletni zastopnik moravskega veleposestva v državni zbornici baron K ii b e k — po ceremonijelnem običaju „Slov. Naroda" morali bi tu pristaviti k njegovemu imenu: komtur Fran Josipo-vega reda z zvezdo, vitez železne krone III. razreda i. t. d., — na Sukljetovi desnici pa grof Kuenburg, podpredsednik in začasni voditelj solnograškega deželnega sodišča. Ker je bilo pri vsaki mizi v hotelu »Austria" po 12 gostov, omenjamo, da so pri Sukljetovi mizi z njim skup „etepali eierspeis" še državni poslanci D o b e r n i g s Koroškega, M e s e r z Gornje Avstrijskega in naš dr. S u s t e r š i č. In prav nič slabo se jim ni godilo!
Italijanski listi o izpremembi pri kranjski deželni vladi. „Piccolo" pravi, da nima vzroka žalovati za S c h w a r z e m , ki je po glasovih slovenskih listov bil prijazen nasproti slovenskim zahtevam. O grofu Schaffgotschu pravi, i da je „moderen, izobražen in delaven urad-' nik", kateremu je »kranjska klerikalna stran-I ka vedno nasprotovala". „Piccolo" konsta-j tuje, da je za Schaffgotscha najbolj značilno njegovo „filološko znanje" in filozofski dok-
terat. Potem se pa glasilo tržaških neodre-jencev pritožuje nad tem, da se je za Trst imenoval visok dostojanstvenik, ki ni doma j i Primorja, oziroma malo bolj direktno povedano, ki ni Italijan. „Piccolo" pravi, da vlada to zadnji čas dela zistematično, ker namerava tudi za okrajne glavarje v Kopru ;D Gradiški imenovati tujce.
Slovensko koroškim učiteljem- »Mir" priobčuje ped tem naslovom ilanek, v katerem pravi: Na slovenskem Koroškem je takorekoč vsa agitacija za nemško ljudsko stranko in za razširjanje nemštva v rokah učiteljev; učitelji gredo n nemško ljudsko stranko in za njene pe-nemčevalne namene črez drn in strn. A mi bi nič ne rekli, če bi bili to učitelji nemškega rodu in pokolenja, kakor so to nemški učitelji zadnje skupščine na Stajarskem. Ne! Na slovenskem Kortškem delujejo takorekoč izključno učitelji, sinovi slovenskih starišev! Večinoma slovenskega rodu se tisti učitelji,ki se vežejo z najhujšimi našimi rodnimi sovražniki. Oni zahtevaj« kakor najstrastnejši Nemci, da izgine Slovenec iz svojih posestev, da izgine slovenska beseda ne le iz vsakega urada, ampak tudi iz šole, in da naj postane Slovenec ničesar drugega nego tlačan in hlapec. Ravno učitelji bi morali najbolj vedeti, kako potreben je za otroka pouk v materinem slovenskem jeziku. Ravno oni najbolj vidijo, da se tak otrok, ki se ne poučuje v materinem jeziku, tudi drugega jezika dobro ne priuči. Ravno učitelji bi morali videti, kako vodijo nemški in nemškutarski poslanci slovensko ljudstvo za nos, mu obetajo na eni strani oliko in kulturo, na drugi pa mu jemljejo sredstva, namreč dobre šole, mu obetajo materijelno zboljšanje njegovega stanja, svojih obljub pa ne izpelnujejo, temveč gradijo s slovenskim denarjem Nemcem, kar zahtevajo. Navzlic temu pa je večina učiteljev na slovenskem Koroškem na strani naših najhujših sovražnikov. Povsod drugod se je tudi med učiteljstvom že začelo daniti. Nemški učitelji sami so žespoznali, da so samo orožje n e m š k e 1 j u d s k e stranke, katera jih pri svojem političnem delovanju na deželi nujno potrebuje. Samo učitelji slovenskega pokolenja in rodu na slovenskem Koroškem tega nočejo razumeti in ne pridejo do pravega spoznanja. »Mir" zaključuje članek : „Ce že svojega naroda ne ljubite — pa ga vsaj ne tepite; bodite pri volitvah vsaj nevtralni! slovenski narod se vzbuja tudi na Koroškem iznova, tudi na Koroškem bo prišel do politične veljave; in tedaj se bode spomnil, kdo je bil ž njim in kdo proti njemu !
Mandate so odložili vsi štirje laški drž. poslanci Trsta: Scaramanga, Mazorana, Hortis in M a u r o -n e r, ker so dobili nedavno na nekem shodu v zadevi laškega vseučilišča, nezaupnico.
Agrarno - politična akoija proti razkosavanju zemljišč. V
Galiciji in Bukovini so razkosavanja zemljišč nenavadno pogostna, posebno se to godi pri zapuščinah. Včasih so potem ti razkosani deli take majhni, da obsegajo komaj nekaj m* in so vredni 2—5 kron. Tako razkosavanje zemljišč in posestev v malodane nič vredne dele ne pomenja le velike gospodarske nevarnosti, ampak tudi zelo otežkočuje zemljiško knjigovodstvo. Vsled tega vladajo v zemljiškem knjigovodstvu omenjenih dežel tako zamotane razmere, da seje čutila vlada prisiljeno, predložiti državnemu zboru zakonski načrt, glede popravljanja v zemljiških knjigah. Vsled tega je stopila osrednja vlada tudi v zvezo z dež. odbori v Galiciji in Bukovini, da se olajša to silno težavno delo, popravljanje zemljiških knjig. Ministrstvo noče s to akcijo omejiti posesti, ampak hoče le zabraniti brezmiselno razkosavanje, ki le škoduje gospodarstvu. Obenem je ministrstvo opozorilo dež. odbore na važnost predpisov glede razkosavanja. Tudi v Istri bo poljedelsko ministrstvo pričelo podobno akcijo, ker ondi vladajo tudi podobne razmere. Tudi pri nas na Kranjskem bi bilo na mestu kaj takega. Tu se sicer potom zapu-
ščine zemljišča ne razkosavajo tako, pač pa to tem bolj delajo takezvani prekupci, ki res prav mesarsko mesarije kmečka zemljišča.
„Neko čutstvo posebne sreče . . „Edinest" poroča o misi jonski poti notarja Plantana v Ricmanje z ;okavo ginjenostjo. Gosp. notar Plantan je sedel v kočijo in preden se je odpeljal, je obljubil Ricmanjcem, da bo on skrbel zanje. In »Edinosti" so prišle solze na njeno ne več deviško lice in zajokala je: „Začuvše to zatrdilo poslančevo nas je prešinilo neko čuvstvo posebne sreče in zadovoljnosti. To je bil zopet enkrat — naš dan !" Ubogi Ricmanjci, če bi vedeli, kaka komedija se igra z vami !
Bebel o katoliškem shodu v Strassburgu. Pri socijalnodemokraškem kongresu v Jeni je 22. t. m. voditelj nemških socijalistov, stari, bojeviti Bebel priznal, da je zadnji nemški katoliški shod v Strasburgu stal popolnoma na višini časa, tako da bi „sam Haeckel" ne mogel boljše govoriti o pomenu znanosti kot so katoliški govorniki v Strassburgu. O ženskem vprašanju je P. A u r a c h e r , po besedah Be-blovih .učen in ugleden mož", govoril tako temeljito, da mu „izvzemši dveh ali treh stavkov" lahko pritrdijo vsi socijalni demokratje. Tako zna uvaževati »katoliško znanost" Bebel, najzagrizenejši sovražnik krščanstva, naši »Narodovci" pa, ki jim je svet zabit od vseh štirih strani z deskami, pa so še nedavno zabavljali črez nemški katoliški shod, seveda, ne da bi sploh o njem brali kaka poročila. Tako »temeljito" je »Narod" informiran o stvareh, ki segajo čez plot njegovega živalskega obzorja.
Zanimiva razprava. G. dvorni svetnik Suklje se sicer izborno zabava pri vseh napadih, kojih v zadajem času kar mrgoli v „S1. Narodu" na njegovo osebo in niti na misel mu ne pride, odgovarjati znanemu novomeškemu časnikarskemu »lum-pensammlerju" in pomagačem njegovim. Toda ker se mu v .Narodu" očita »žon-glerstvo" glede dolenjskih železnic ter vso zasluge pri njih zgradbi pripisuje baronu Sbhvveglu, sklenil je g. poslanec Suklje prijaviti na podlagi avtentičnega gradiva celo povestnico dolenjskih železnic. Prosi potrpljenja le za kacih 14 dni, ker v sedanjih usodnih dnevih parlamentarnega zasedanja potrebuje vso svojo pozornost za parlament Kakor hitro se pa z Dunaja povrne domov „na Kamen", bode on z natančnostjo in vestnostjo zgodovinarja opisal ter v našem listu objavil nastanek dolenjskih železnic. Njegova dokazila bodo tehtna, zato vabimo uže sedaj širokoustneže pri »Slov. Narodu" in njih glavna pokrovitelja barona Schvvegla in barona Heina na to zanimivo berilo.
Italijanski komedijantski poslanci iz Trsta se sedaj v »Piccolu" izgovarjajo. Ni dvoma, da bodo lahko preslepili svoje lahkoverne Tržačane. Pravijo namreč, da naj nikogar ne preseneti »nenavadni* sklep laških peslancev ki so pustili odložiti vseučiliščno predlogo. To znači „la-ško zmago", ker jj s tem vsaj za čas preprečeno, da bi laška fakulteta prišla v Ro-veret! To komedijantstvo laških tržaških poslancev bi nas kaj malo brigalo, če ne bi „Piccolo" izdal nekaj zelo važnega. Piše namreč, da je nekaj tridentinskih listov pisalo, da je vlada umaknila laško vseučiliško predlogo za vselej. Seveda to ne odgovarja faktičnim razmeram, vendar se iz tega razvidi, da se tridentinski Italijani siti vse-učiliščnega vprašanja, ki jim je radi nespretnega in pretiranega nastopa tržaških in istrskih poslancev doprineslo zgolj blamažo za blamažo. „Piccolo" konečno poživlja laške poslance, naj vstrajajo na svojih „bojnih postojankah". Zelo dvomljivo, če se bo vlada ustrašila teh Don Kišotov.
Profesor Zdziechowski kandidat v rusko dumo. Iz Krakova poročajo, da namerava pr«feser ondotnega vseučilišča g. dr. Marijan Zdziechovvski, ki je doma iz Litve, v svojem rojstnem mestu kandidirati v rusko dumo
Kadetne šole in Slovenci. Žal, da je istina, kar poročate o sprejemu Slovencev v kadetne šole. Naši poslanci naj nikar ne zamudijo interpelirati domobranskega ministra vsled teh kričečih nepravičnosti. Degnalo se ne bo nič, to je jasno.
Dotični zavodi bodo vse vtajili, to je običajno, toda javnost naj izve, da se pevsodi in povsodi izkuša zatirati lojalne Slovence. V domobranski kadetni šoli je stotnik F. eden izmed tistih, ki besno sovražijo Slovence. Ko je še služil pri polku, je nekoč pri orožnih vajah na Kranjskem v Veliki Dolini zahteval na surov način od župana, naj odstrani belo-modro-rdečo zastavo, s katero je okrasil župan obednico častnikov. Toda župan se ni udal. Rekel mu je odločno v zobe: »To je naša deželna in tudi narodna zastava; ako vam ne ugaja, pa se potrudite v drugo gostilno, odstranim jo pa ne, ako tudi izostanejo vsi gospodje častniki!" Prejšnji židovski vojni minister je že začel preganjati častnike, ki se prav nič niso čutili Slovence, a so imeli slovensko doneče ime, in jih razkropil po celi državi. Pri polkih pa, v katerih služi slovensko vojaštvo, so nastanjeni skoraj edinole nemški častniki, ki zaničujejo in psujeje Slovence in se nočejo priučiti slovenščine, navzlic vseh tozadevnih zapovedi vojnega ministra. Drugače je pri mažarskib, hrvaških, čeških in poljskih polkih. Pri teh zahtevajo polkovniki, in ako ti ne, pa brigadirji in divi-zionarji, da se častništvo priuči polkovnega jezika. Pri nas pa služi nemški častnik po pet do deset let v slovenskem polku in se ne priuči dtugega, kot slovenskega psovanja in kletve. Mi pohlevni in ponižni Slovenci smo povsodi le državljani tretjega reda
V avdijenci je cesar včeraj sprejel dvornega svetnika grofa Rudolta C h o -rinskega in knezoškofa dr. K a h n a.
Zopet falzifikat škofovega pisma! Nedavne je »Slov. Narod" priobčil po drugih liberalnih listih razžaljive pismo, ki ga je baje mostarski škof Buco-njič pisal kardinalu Merry del Valu zaradi slovanskega bogoslužja, skof Bucoajic je zdaj poslal liberalnim listom popravek, v katerem pravi, da ni nikdar pisal takega pisma. Ke bi bil „Narod" pošten list, bi moral popravek priobčiti.
Iz drž. zbora. Poslanca P o v š e in Ž i t n i k stu vložila nujni predlog za drž. podporo pogorelcem v Dečivasi pri Tre-btijern, posl Žitnik in tovariši za poškodovance po toči v občini Janeževo Brdo na na Notranjskem, posl. P f e i f e r za pege-relce v Brezovici, v vasi Bregi in Sv. Križu na Dalenjskem.
Predavanje dr. Mionija o Kristusu je včeraj v Trstu krasno uspelo. Navzočih je bilo 500 udeležencev. Dopisnika »Slovenca" so prisrčno pozdravili. Socialisti so priredili veliko demonstracijo, peli so himno dela in motili zborovanje. Te demonstracije se se udeležili tudi slovenski socialisti.
—	Šolske vesti. Prov. učiteljica gdč. Angela Trest v Budanjah pride v Vodice, v Tržič absolvirana učit. kandi-datinja gdč. Amalija K e c e 1 j, v Kočevje pa učiteljica Renata Kinsele.
—	Domovinsko pravico v Trstu so zadebili gg.: Jakob Bizjak iz Doba pri Kamniku, Štefan Blažič iz Sela na Vipavskem in Andrej Jako-1 i n iz Markovščine pri Materiji.
— 5800 kron so našli pri Arturju Derossiju, ki je nedavno pri trgovcu Martinelliju v Gorici defravdiral 6000 kron. D^nar je imel skrit za neko podobo.
—	Umrl je nagloma v Trzinu Luka Kecelj, vulgo Fačnik, znani me-šetar. Ker je bila smrt nekako misterijo7na, vršil se ie komisijski ogled.
—	Požigalec se je sam ovadil. Z Reke poročajo, da se je pri ondotni policiji oglasil 35 let stari Milan P o p o -v i <5 z naznanilom, da je on zažgal Lazar-jevo ladjedelnice. Policija je mislila, da ima opraviti z blaznim človekom ter ga je prepeljala v belnico, sedaj se je pa dognalo, da je govoril resnico
—	Novi veliki župan zagrebški. Cesar je dne 23. t. m. imenoval podžupana zagrebške županije, Marka Avrela pl. F o d r o c z y j a za velikega župana iste županije.
—	Brat ubil brata. V Lačarku na Hrvaškem sta se v soboto igrala llletni in 6 letni Jelovac lovca in zajca. Mali je bil zajec, večji pa lovec. Večji je prinesel iz hiše puško, pomeril na malega brata, ki se je skril v grmovje, izprežil in ubil brata, kakor pravega zajca. Revež ni vedel, da je puška nabita
—	Tatvina juvelov. V Pragi je neznan tat ukradel juvelirju Bauerju, ki je izstopil v nekem ondotnem hotelu, tri ročne kovčee, v katerih so bili dragi kameni,
1 vredni 20.000 K.
—	Zagrebško vseučilišče.
Novi rektor na zagrebškem vseučilišču je postal dr Anton Heinz, profesor botanike. Dekani so sledeči: za teologijo dr. Ante Bauer, za pravoslovje dr. D r a -gutin Čupovid, dekan filozofske fakultete dr. Gavre M a n o j I o v i c.
—	Figovo žganje. Kakor je že znano, je fin. ministrstvo z ukazom z dne 21. avgusta prepovedalo kuhati žganje iz fig po starem načinu. Zi vipavske občine na Kranjskem je posl Žitnik že izpo-sleval dovoljenje, da smejo še do novega Itta kuhati žganje iz fig. Enaka prepoved pa je zadela tudi goriške občine. Poslanec d r. G r e g o r č i č je, kakor se nam poroča z Dunaja, v tem oziru vložil interpelacijo na g. fin. ministra. Upamo, da vlada tudi za Goriško vsaj do novega leta dovoli kuhati žganje iz fig. Pri tem pa ne sme ostati. Fige dajejo posestnikom izdatne dohodke, zato naj bi finančna ravnateljstva o pravem času poučila posestnike, kaj naj store, ia se jim drugo leto zopet ne prepove kuhati žganje iz fig.
—	Strela je udarila pretečeni ponedeljek v poštno poslopje v Mengšu. Napravila ni nobene škode, pač pa precej strahu.
—	Proti mesarjem je štraj-kalo občinstvo v Monessenu v Ameriki, ker so mesarji zvišali ceno mesu. Občinstvo je štrajkalo pet dni, šesti dan so pa mesarji znižali ceno mesu.
—	Tajnosten dvoboj. Dne 28. t. m. se je vršil v avstrijski vojni mornariški akademiji v Reki dvoboj med nekim avstrijskim častnikom in iz Jakina dospelim italijanskim inženirjem Concettijem. Sekundanta inženerjeva sta bila dva italijanska častnika. Ime avstrijskega častnika se še ni izvedelo, ravno tako ne vzrok tega tajnostnega dvoboja. Concetti je bil zelo nevarno ranjen.
—	V črnem vrhu je umrla v visoki starosti gospa Katarina Pleš-n a r , znana po svoji dobrotljivosti in prijaznosti. Svetila ji večna luč! Priporočamo jo prijateljem in znancem v spomin.
—	Denarnica umorjenega. Denarnico, seveda brez denarja, so našli, kakor nam poročajo iz Idrije, pod cesto v »rajdah", ki pelje čez Dole na Vrhniko — Denarnica je last roparsko umorjenega lesnega trgovca Oswalda iz Logatca. V denarnici denarja ni bilo, pač pa beležka glede nekaterih stroškov. — Morilec je torej po umoru šel po stari cesti proti Vrhniki.
—	80letnega starčka Ivana Degrassija iz Izole je povozil v Kopru krčmar Peter Klun. Klun je bil malo vinjen in je z vso močjo z vozom dirjal iz Kopra proti Semedeli Pri tem je podrl starčka na tla. Degrassi je v hudih mukah kmalu nato umrl.
—	Juventus Jadertina. Pod tem
imenom se je v Zadru osnovalo nove društvo neodrešenih laških mladeničev.
—	Telefon v Triglavskem pogorju. Kakor smo čuli, r^zmotrivajo mnogi, kako bi z združenimi močmi napeljali telefon iz Mojstrane v Triglavske koče. Izvršitev te namere bi jako olajšala in pospešila promet ter preprečila marsikatero nevarnost.
—	Hud vihar je razsajal 27. t. m. na otoku Cresu. V mestu samem je strela poškodovala neko hišo in onesvestila več oseb, ki so se pa kmalu zavedle ; ceste so bile vse preplavljene. Po poljih je napravila toča veliko škodo
—	Kolodvor bodo razširili v Korminu na Goriškem.
—	Važno za vinogradnike. Samečiste vinske dreži za povretje vinskega mošta se dobivajo pri Kmeti jsko-kemičnem prei z kušev a 1 i šču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi stane 20 vinarjev; po pošti t navodilom o vporabi vred 10 vinarjev več S pravilno uporabo samočistih vinskih dreži se budi brzo in čisto vretje (ki-penje), vsled česar se vino hitreje čisti in ima prijetnejši duh in okus.
—	Cesar pojde na jug. List »Pesti Hirlap" piše, da je zvedel iz dobrega vira, da se cesar na svet zdravnikov poda v kako zdravilišče na jug
—	„Slov. dijaška zveza" priredi v nedeljo dne 1. oktobra v S u h o r j u pri Košani na Krasu predavanje in sicer po večernicah v prostorih zupnišča. Predava član „£veze" phil. Davorin Gorjanec: »Samopomoč k m e t s k e -g a stanu". K predavanju uljudno vabimo vse poljedelce in one, ki se zanimajo za kmetski stan.
—	Nagla smrt. V torek zvečer je v Zagrebu nagloma umrla, zadeta od kapi, gospa Lj. M e i x n e r , vdova šolskega nadzornika dr. Meixnerja in mati primarija v varaždinski bolnici dr. Ivana Meixoerja.
—	Demonstracija mesarjev na pokopališču. Na Dunaju se je v svoji kleti ustrelil mesar Albert Kailich. To priliko so porabili dunajski mesarji, ki so sedaj v boju proti mestnim mesnicam, da prirede demonstracijo na njegovem grobu.
i Neki mesar je ob odprtem grobu govoril,
da je to že osmi mesar, ki si je zadnji čas končal življenje ter je iz tega izvajal, da mesarski obrti ne cveto rožice. Navzoči mesarji so skupno pritrjevali.
—	Jezuiti v Slavoniji. Brodski „Trgovački Vjestnik« javlja, da so jezuiti kupili Tiikoryev dvorec v Daruvaru, kjer bodo imeli samostan.
—	Vsled zastrupljanja krvi je umrl na Dunaju kontreadmiral R. pl. F i e-t r u s k i.
—	Velik vihar je bil 27. t. m. po Hrvaškem. V kopališču Lipik je toča pobila vsa okna. Hudo so trpeli škofijski vinogradi pri Djakovu. V Italiji v okraju Caserta je vihar ruval drevesa in od krival strehe.
—	Na Sv. Gori pri Gorici bo daroval prihodnio nedeljo 1. oktobra č. gosp. nevomašnik Jožef F a b r i s iz Lindara v Istriji prvo sv. mašo.
—	Deželno pokusno klet otvo-rijo zopet meseca novembra.
—	Nllad požigalec. Posestniku Franc Kavčiču v Jabolku ie zažgal 15 let stari Maks B u r n i k iz Žirov. Požigalec je že pod ključem.
—	Zvišane petrolejske cene. Avstrijske in ogrske petrolejske rafinerije so zvišale cene petroleju od 2 do 3 K.
—	Iz Trsta se nam poroča: V nedeljo, dne 1. oktobra, ob pol 10 uri dopol dne, se bo blagoslovila garnizijska in župna cerkev San Vincenco di Pauli. Vsi v Trstu se nahajajoči oddelki vojne mornarice in domobrambe bodo zastopani po deputa-cijah.
—	Gluhonemi morilec. Gluhonemi Osman B a j r o iz Tomišlja, okraj Ne vesinje, je zavratno napadel svojega sorodnika Ferhata B a j r o v i c a s sekir* ter mu razbil čepinjo Morilec je svoji žrtvi zadal še več udarcev in zbežal. Orožništvo ga je kmalu vjelo. Pravijo, da je gluhonemi morilec izvršil svoj zločin na prigovarjanje svojega očeta, ki je bil ljubosumen na umorjenega, ki je imel razmerje z njegovo soprogo, Osmanovo mačeho.
—	Druga skupina društva »Slov. odvetniških in notarskih uradnikov" v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 1. okiobra 1905. popoldne ob dveh. Opozarjamo vse ljub ljanske tovariše bodisi, da so člani društva ali ne nato zborovanje in jih še posebej vabimo, da se tega zborovanja polnoštevilno vdeležč ker se bode razpravljalo o važnih stanovskih zadevah	Osrednji odbor.
LjobllonsKe noulce.
lj Osobne vesti. Mestni katehet č. g. M S a r a b o n je dobil daljši do pust; nadomeščala ga bosta na mestni nemški deški ljudski šoli č. g. p. Oton Kocjan, na mestni nemški dekliški šoli pa p. Regalat Čebul j
— Mladino izrabljajo in — kaznujejo. O demonstraciji nekaj zapeljanih dijakov, katerim so brezvestni agi tatorji zmedli pojme, smo včeraj poročali. »Narod" je popolnoma poskril značaj te demonstracije in govori kar o „par sto ljudeh". Iz tega se vidi, iz katerega brloga je bila ta demonstracija naročena. Dijake pošiljajo po kostanj v ogenj ne za Pre šerna, katerega tudi mi častimo, ampak za svoje namene. — Takoj po tisti »demonstraciji" se je podal član našega uredništva na policijo in vprašal po uradni cenitvi demonstrantov. Odgovor se je glasil: „Okolu 60 dijakov." Tu ima torej »Narod" svojih »par sto ljudij". V soboto zvečer nameravajo srednješolci prirediti Prešernu pred spomenikom manifestacijo Kakor smo že rekli, srednješolci sami bi manifestacijo lahko lepo in dostojno izvršili, ako hočejo proslaviti le pesnika Prešerna. Ce bi se stvar prvotno tako aranžirala, bi dobila tudi ves drugi zaključek. Nam ne gre v glave, kako se more resen človek navduševati za to, da bi skupno s srednješolci nastopili pred spomenikom Ijudskošolski otroci in da bi župan Hribar govoril govor za učence prvega razreda, ki še brati ne znajo, tako, da bi govor zadoščal tudi srednješolcem. Srednješolska mladina bi potrebovala resne slavnosti, v kateri naj bi se vloge dale tudi srednješolcem. Izvestni gospodje tega niso hoteli umtti, hoteli so mladino izrabiti za druge stvari, sedaj jo pa hujskajo in stvari zavijajo. V »N. Fr. Presse" so zanesli pretirano poročilo, ki se končuje z napovedjo, da se bo proti dijakom vpeljala stroga preiskava. Mi pa pravimo, da se naj bi kaznovali zlobni aranžerji, ki se skrivajo za dijaki. Dijak nič hudega ne misli i" ne pretehta svojih dejanj. On vpije »Živio" ali »Pereat" iz mladeniške živahnosti, in mi vzamemo tako stvar od šaljive strani, dokler se ne primeri kaj hujšega. Brezvestno je, ako gotovi ljudje, ki čepe v svojih varnih zavetjih, pošiljajo dijake v boj in jih potem prepuste kazni. Oni hočejo imeti škandal in bi najraje videli, da bi v soboto dijaki nastopili s kamni. A kdo bi povrnil njihovim rodbi-
nam potem velike Sk*do? Najbolje bi bil*, da bi se vsa stvar, ki je bila tak* nerodno započeta, mirno končala brez preganjanja dijakov. Sicer naj pa »Narod" nikar pre več ne vesele »demonstracije". Menda to veselje ne bo dolgo trajalo in b* gotovo izginilo, kadar bo stopilo več kot par sto ljudij na ljubljansko ulic* za splošno in enako volivno pravico, ki mora biti najresnejša zadeva vsakega, ki želi slovenskemu ljudstvu moči, kateri pa nasprotuje »Narodova" klika na Schwe-gljevo povelje.
lj Nemški burši v čepicah so danes zopet strašili po Ljubljani. Pred »Ton-halle* je hotel neki mladi Slovenec strgati buršu nemški trak, a burš ga je sunil v prsa. Nato se je zbralo več občinstva, pred katerim so se burši po pol 12. uri umaknili v kazino. Nemški burši si upajo iz kazine le pred 12. uro, potem jim pa izgine pogum. Svetujemo jim naj s svojimi čepicami in trakovi ostanejo za varnimi zidovi kazine in naj bedo zadovoljni, da imajo vsi sedaj zaceljena ušesa.
lj Klerikalna doslednost. »Sl. Narod" nam napram židovski tvrdki Oehler očita nedoslednost. Pa ni tako! Gg. iz .Narodovega" uredništva naj le pogledajo »Slovenca" pa bodo našli notice proti tej ži dovski tvrdki. Odklonili smo tudi inserate te tvrdketer napadli »Lai-bacher Zeitung", ki jih je priobčila. Ce se je ta tvrdka v pravnih stvareh obrnila do g. dr. Schvveitzerja, nas to nič ne briga in tudi na nas nič ne vpliva. Tvrdka je to sto rila gotovo radi tega, ker je dr. Schweitzer bolj vesten advokat, kakor pa kak .Narodov" puhloglavec. Ce bi bila vzela liberalnega advokata, bi bilo pa vse prav, kakor so tudi liberalni advekatje s silnim naporom zastopali interese madame L o w y in je »Narod* — molčal.
lj Petdesetletnico poroke obhajata jutri v ožjem krogu svojih domačih gospa Ivana Podkrajšek in gospod J. Podkrajšek, umirovljeninad-sprevodnik južne železnice. Gospod Podkrajšek je edini še onih ranjencev, ki so se pod zastavo Radeckyjevo borili leta 1848 — 1849. v Italiji. Prestal je vojne napore, ozdravil od rane, služil dolgo vrsto let v burji in vročini kot na vlaku, edredil enajst otrok, od katerih živijo še trije, in je še danes čvrst in zdrav, da igraje napravi iz-prehode, vojaški korakajoč, po cele ure. In takisto je njegova gospa še krepka in vzorna gospodinja pri delu od zore do mraka. Čestitamo od srca in želimo junaku in njegovi gospe še biserne in diamantne poroke.
lj Za slovensko katoliško dijaštvo, ki oohaja na vseučilišče, bo daroval v ponedeljek, 2. oktobra t. 1. ob 8. uri mašo na R ižniku dr. Janez Ev. Krek. Prosimo tovariše, naj se udeleže v obilem številu.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe za člane se vrši jutri v hotelu »Ilirija". Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop za člane prost, za nečlane 40 v.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v soboto, dnč 30. t. m. ob pol 6. uri zvečer na Tur jaškem trgu št. 4, I nadstropje.
lj Novinci pridejo k aktivni 3 letni službi 7 oktobra vsak k svojemu polku. Nadomestni rezervniki bodo nastopili osem-tedensko službo.
1) Žejni mizarski vajenci. Tukajšnji mizarski mojster gospud Liudovik Vidmajer in njegova soproga sta že dalje časa opazovala, da nekdo krade iz kleti vino in maslo, pa tudi jajca. Ker sta imela sum na vajenca, preiskovala sta njihova ležišča in našla tam 22 steklenic napolnjenih z vinom, potem ponvico, v kateri so jajca cvrli in je bila ponvica še mastna, ter nekaj politure. Obdolženci France Breskvar, Anton Dolenc in Polde Ilander so se takoj udali, trdili so le kasneje, da storjena škoda ni tolika, kakor jo ceni mojster. Steklenice, v katerih se je vino našlo, so bile last Josipa Murnika Sodišče je obsodilo Breskvarja in Dolenca vsakega na dva meseca ječe, manje prizadetega Flandra pa na 14 dni zapora.
lj Abonentom lož in sedežev v slovenskem gledališču. Prva (dramska) predstava se vrši v nedeljo na »nepar"; druga, (operna) pa v t o r e k na par".
lj Najdena je zlata ženska ura in velika plošča svinca, ki se dobi pri pazniku c. kr. deželnega sod>šča Jožefu Marinku
lj Letošnja draginja je dala povod mnogovistnim poljskim tatvinam, katerih ni bilo še nikoli toliko, kakor letos. — Dan na dan se piitožujejo posestniki in ova-jajo nove tatvine. Tatovom pride vse prav, kradejo krompir, fižol, zelje, praznijo kozolce v katerih je živinska klaja in obisku jejo sadne vrtove. Lotili so se celo mladih borovcev na Golovcu, ki so jih posekali nad 80 komadov. Čuvaju Emerš ču se je posre-
čil«, da je nekatere tatove izsledil, nekatere pa zasačil še pri delu. Zasluženi kazni ne odidejo.
lj Mlekarioe bojkotirajo. Nekatere rodbine so odpovedale donašanje mleka in pravijo, da se bodo preživljale s čajem in jajci.
lj Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica priredi v petek, dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne v klubovi sobi obč. sveta, Mestni trg št 2. I. nadstropje, odborovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. poročila predsedstva, 2. posvetovanje, je li naj podružnica, kakor nasvetovane, pristopi čakov-nemu prometu c. kr. poštno hranilničnega urad), 3. poročilo blagajnika o dohodkih od 15. aprila t. 1. sem, 4. slučajni nasveti.
lj Izredni občni zbor dramatičnega društva" se vrši v sobo t o , d n e 1 4. o k t o b r a t. 1., ob pol 9. uri zvečer, v restavracijskih prostorih »Narodnega doma". Dnevni red: poročila odbornikov, volitev celega odbora in slučajnosti.
lj Na policijskih oglasih je razstavljena slika nevarnega žepnega tatu Jožefa Severgninija, ki je dne 15. t. m. ušel občinskemu redarju Eignerju v Trbižu.
lj Pred Prešernovim sporne nikom. A: Zakaj so pa djali Prešernu tako velikansko skalo za hrbet? B.: Zato, ker je Prešeren zapel: »Navadile so pleča se težkega bremena".
Razne stvari.
Najnovejše.
Umor v prisilni delavnici. V nižjeavstrijski prisilni delavnici v Kor-neuburgu so prisiljenci S'unski, Kličnik in Zeiler z nožmi umorili 18 letnega prisiljen-ca Evgena Kroisa.
Na sabljo seje nataknil. Na vajah huzarjev pri Košicah se je nekemu huzarju splašil konj. Huzar je padel s konja, med tem je pa sablja padla od njega tako nesrečno, da se je nataknil nanjo. Sablja mu je šla skozi srce.
—JSPBS
Novi ruski poslanik v Tokiu.
Peterburg Kostrevec,kije bil tajnik pri mirovnih pogajanjih, bo imenovan za ruskega poslanika v Tokiu
TelefonsKn In brzojavna poročila.
Dunaj, 29. septembra. (K. ur.) Pri-četkom današnje seje državnega zbora se je predsednik zbornice s toplimi besedami spominjal umrlega slovenskega poslanca Žičkarja, povdarjajoč posebno njegovo vzorno vestnost v izpolnjevanju prevzetih dolžnosti, njegove dobrohotnosti in Ijubez-njivosti. — Zbornica nadaljuje debato o vladni izjavi.
Dunaj, 29. septembra. V današnji debati o vladni izjavi so govorili poslanci dr. Demel, Sommer, Dzieduszicki in dr. Š u s t e r š i č. Dr. S u s t e r š i č je uvodom svojega govora polemiziral z dr. Tavčarjem in je dejal, da je popolnoma umevno, zakaj se dr. Tavčar bori proti splošni in enaki volivni pravici. Ob taki volivni pravici bi dr. Tavčarja in njegovih tovarišev ne bilo v drž. zboru. (Veselost) Dr. Tavčarjevo glasilo »Slov Narod" je ečitalo govorniku, da se je vpisal med govornike »za". Govornik pravi, da se je tudi dr. Lecher vpisal med govornika »za", a kljub temu govoril proti. Današnji njegov govor je govor kontra govornika. Vprašanje splošne in enake volivne pravice je nujno, zato so pa tudi on in njegovi tovariši vložili v tej zadevi nujni predlog. Z ozirom na razmerje z Ogrsko pravi govornik ob burnem pritrjevanju, da imajo tudi bratje Hrvatje pri novi preuredbi pravico govoriti resno besedo. Nato se je še pečal z razmerjem med Avstrijo in Ogrsko, potem je pa govoril Gautsch, ki je zavračal razne govornike, posebno Pernerstorferja ter je dejal da bi nobena avstrijska vlada bolje ne mogla napram Ogrski braniti avstrijskih političnih in gospodarskih interesov.
Dunaj, 29. septembra Poslanec P o -g a č n i k in tovariši so vložili v državnem zboru interpelacijo o obsodbah radi »Zivio* klicev v Domžalah
Dunaj, 29. septembra. Poslanec Šu-steršič in tovariši so vložili nujni predlog za podporo oškodovanim prebivalcem pod Kumom.
Dunaj, 29. septembra. Vsled ogrske krize se cesar letos ne udeleži dvornih lovov na Štajerskem.
Trst, 29. septembra. Italijanski p«, slanci, ki so mislili na abstinenco v državnem zboru, so si premislili razven odstopiv ših in ostanejo. Iredentovska klika v Trstu J pa ne miruje in shod dijakov in mladeničev jim je poslal resolucijo, da morajo borbo nadaljevati z najskrajnejšimi sredstvi. To je seveda le prazna demonstracija.
Trst, 29. septembra. Odstop predsedstva iredentovskega društva »Patria" je jako zbegal italijansko stranko, ki ne more še najti novih kandidatov.
Trst, 29. sept. Za odstopivše štiri poslance bode nove volitve sredi meseca novembra. Odstop ie samo »komedija", ker hočejo z novo izvolitvijo dobiti nove »za. npnice".
Trst. 29 septembra. Pri predavanju 1 M i o n i j e v e m so soc. demokratje s kamni ranili predsednika katol. delavskega društva Antona K 1 u n a. Dva razgrajača sta zaprta.
Pariz, 29. septembra. Včeraj zjutraj se je pripeljal sem župan dr. Srb na čelu češke deputacije k odkritju spomenika Ivana Luksemburškega.
Budimpešta, 29. septembra. Včeraj popoldne je okelu 500 dijakov pod narodno zastavo hodilo po ulicah. Dijak M e 1 k a je imel oster govor, v katerem je pozival tovariše, naj osvetijo žrtve, ki so predvčerajšnjim padle, braneč narodno stvar. D jaki so svečano prisegli na narodno zastavo, da hočejo esvetiti prelito kri. Med dijaki je veliko razburjenje, ker se govori, da dva dijaka v bolnici umirata. V bolnici je sedem vseuči-liščnikov, katere so pretepli socialisti, 13 jih je sprejetih v kirurgično sekcijo centralne poliklinike. Policija izvršuje obširno preiskavo in se pripravlja, da nadaljne demonstracije prepreči
Budimpešta, 29 sept. Fejervary skero gotovo še ohrani nadalje vlado. Danes se je vrnil iz Budimpešte.
Budimpešta, 29. septembra. Po mestu so bili danes zjutraj nabiti ironični lepaki, na katerih je bilo čitati, da Košu tovci pri rede 3 oktobra revolucijo po pariškem vzorcu. Dame naj pridejo brez klo bukov, gospodje pa brez palic, za varnost garantira Košut. Lepake, katere so skoro gotovo povzročili socialisti, je policija potrgala.
Budimpešta, 29. septembra. V naj-denišnice so našli pločevinasto škatljico napolnjeno s smodnikom, ki bi vsak čas morata eksplodirati. Oddali so jo policiji.
Budimpešta, 29 sept. Časopisi ostro pišejo proti socialistom.
Moskva, 29. septembra. Steslja je tir zadela kap. Ohromel je na levi strani.
Riga, 29. septembra. Po mestu in okolici je razširjenih na tisoče revolucionarnih oklicer, v katerih stoji : »Linčajmo tirane! Živio štrajk ! Živela ljudska repu^ blika !"
Varšava, 29. septembra. Vojaške' patrulje stražijo mesto Vsakega sumljivega, človeka na ulicah primilo. — Na železnicah orožniki preiskujejo vsakega človeka.
Peterburg, 29. sept. Sibirija bo imela v dumi 50 poslancev.
Magdeburg, 29. septembra. Car je pooblastil finskega generalnega guvernerja, naj proglasi na Finskem obsedno stanje.
Kapstadt, 29 septembra. Vsled uspehov vstašev proti Nemcem v južni Afriki se je začelo zopet nevarno gibanje tudi proti Angležem v njihovih južno-afriških pokra 1 jinah
Kapstadt, 29. septembra. Nemiri 1 med Bosuti naraščajo. Vojaški oddelek iz Pretorije je odposlan proti njim. Nadaljne čete slede.
Rim, 29. septembra. Minister Tittoni je odpotoval v Baden Baden, kjer se sestane z nemškim kancelarjem Biilovvom.
Carigrad, 29. sept. Aretacije in pre-i iskave med Armenci strogo nadaljujejo. Mnogo Ar vencev je pobegnilo v konzulate.
Sofija, 29. septembra. Za danes se-zvani makedonski kongres je odgoden, ker se je prijavilo le 17 delegatov. Kongres se vrši pozneje
Lvov, 29. sept. V mestecu Horadenko je obrtnik Berks v blaznosti zaklal svojo ženo in tri otroke.
Štajerske novice.
š Nesramna nemškutarska politika. Nemci so na Spo >. Štajerskem prišli s svojo močjo nad ljudstvom čisto na kant. Ljudstvo jim nič več ne zaupa in se jih le še boji, ker pozna njih umazane roke in nesramne značaje. Le s silo in strašenjem ljudstva se vzdržujejo na krmilu. Ce bi dali ljudstvu na prosto tajno in neuplivno gla sovanje, da se priznava k eni ali drugi narodnosti, bi Nemci sigurno povsod zlasti v takozvanih nemških trgih in mestih propadli. Sami najbolje uvidevajo, da jim tla pod negami izginjajo, zato so se sedaj začeli posluževati najpodlejše politike — politike izsiljevanja. Znano je vsa-komu, da ima naše ljudstvo največjo za-slombo v svojih duhovn h. To vez zaupanja in ves stik duhovščine z ljudstvom hočejo razdreti in raztrgati. Da to najlažje dosežejo, se začeli pretiti z odpadom od vere, ako se duhovščina ne odpove vodstvu ljudstva. Ce se hoče kak duhoven postaviti na čelo kakega izobraževalnega društva, že naznanijo to v Maribor in pretijo z odstopom, če se namerava kak duhoven udeležiti volitev, pišejo njemu in v Maribor, da bodo zidali protestantsko cerkev in odstopili trumoma od vere itd. Tako ne sramno delajo in žalibog imeli so v dveh jako važnih slučajih uspeh. — Opozarjamo, da so to same grožnje, ki se ne bi izpolnile ne v enem ne v drugem slučaju, ker si noben Nem-škutar ne upa odstopiti, ako je količkaj odvisen od ljudstva. Neodvisni so pa itak že vsi odstopili. Ne sme se prezreti tudi, da katoliška cerkev z odpadi ljudij, ki svojo vero uravnavajo po narodnosti dušnega pastirja, ne izgubi kvalitativno prav nič, ravno tako kakor protestantska kvalitativno prav nič ne pridobi.
š Kako se pridobivajo verniki za protestante. Nek tdličen gospod na Spodnjem Štajerskem, ki pa ni prav odločnega značaja, mi je pripovedoval, kako je odstopil od katoliško vere in pristopil k protestantom. V Celju so imeli pro-testantje družbinski večer, katerega se je tudi moj znanec udeležil. Pozno v noči, ko je bilo že skoraj vse pijano, je začel neki znani agitator prigovarjati na prestop. Počeli so govoriti opijonirstvu za nemško vero, za nemško narodnost itd., kar je mojega znanca, ki je odločen nemški na-cionalec, premotilo, da se je udal. Zahtevali so od njega obljube pod častno besedo in končno še pismene izjave. — Drugi dan ta odpadnik ni o vsej stvari prav ničesar vedel, ker je storil vse v pijanosti, zato se tudi ni oglasil pri pastorju ; toda čez nekaj časa dobi opozorite v, naj pod častno besedo dano obljubo izpolni. Opozoritvi je bil priložen prepis v pijanosti podpisane izjave. Da bi imel pred to svojatvo mir, je v resnici moj znanec izpolnil svojo obljubo, pa v kratkem se povrne h katoliški veri, ker je spoznal protestantski h u m b u g.
š Mariborske novice. Črnovoj niški zavezanci se morajo oglasiti pri magi stratu dne 15, 16., 17. in 18. oktobra od 8. do 2. ure, v nedeljo od 9 —12. ure. Seboj morajo prinesti črnovojniško knjižico ali odpustni dokument. Tisti, ki so bili v resnici zadržani, kar morajo dokazati s teht nimi vzroki, se morajo zglasiti dne 25. oktobra ob istih urah. — V mestu vlada med stariši veliko razburjenje, ker je mestni šol ski svet poslal mnogo otrok iz mestne šole v predmestno šelo pri Magdaleni. Kako bodo hodili po zimi mali otročiči tako dolgo pot iz mesta čez gugajoči se most v daljno predmestje? Občinski svet ima denar za vsako hajlarsko društvo, samo za šole ne! Posledice se že sedaj kažejo! Takšno je nemško gospodarstvo!
š Koncert v mariborskem ,,Narodnem domu". Opozarjamo še enkrat vse tiste, ki ljubijo umetnost, da bo koncert virtuozinje na gosli gdč. Mafenke Herites v nedeljo, dne 1. okt. zvečer. Začetek ob 8. uri zvečer. „Siidst. Presse" prinaša životopis te priljubljene slovanske umetnice. Sploh je pa zanimanje vseobčno.
š Koncert Marice Herites v Mariboru dne 1. oktobra obeta mnogo-brojnega obiska, ker je že sedaj mnoge vstopnic razprodanih, katere se dobivajo v tiskarni sv. Cirila. Program: 1. Paganini: Koncert D dur M. H e r i t e s o v a. 2. Le-oncavallo Veselsky: Fantasie na prolog z opery .Pagliaci", František Veselsky 3. a) Dvefak: Humoreska" in b) Smetana On-dfiček: Skočna ~M. Heritesova 4 a) P. J Cajkovsky: Dause d. mirlitous, b) E. Poldini: „Marche Mignonne" in c) A Vie-niavski: „Valse\ František Veselsky. 5. Sa-rasate: Konc. fantasie z op. »Carmen". M. H e r i t e s o v a. Na glasoviru spremlja g. Fr. Veselsky, virtuos iz Prage. — Začetek koncerta bo toino ob 8. uri zvečer in se občinstvo opozarja, da se takoj po 8. uri
vrata dvorane zaprejo, da se slušalce ne moti. Zatorej se presi p. n. občinstvo, da pride točno.
š Ptujske novice. V novo vojašnico se preselita v začetku oktobra dve kompaniji pijonirjev. — Iz ptujskega okraja se poroča, da bo letos dobra trgatev. Da bi le tudi viničarji vino lahko in dobro prodali!
š Volitve pri Novi Štifti. Predvče-raj smo poročali, da so pri Novi Štifti zmagali Stajerčevi pristaši. To je razumeti tako, da so zmagali nemškutarji v III. razredu. V I. in II. razredu je zmaga slovenska.
š ,,Legijonarji<( v Celju. Dne
15 oktobra se bo odprlo slovenske gledališče v „Narodnem domu" z igro „Legi-j o n a r j i
š Imenovanje. Kancelist Karel S e i b e 1 v Ptuju je imenovan za predstojnika pisarne pri okrožnem sodišču v Mariboru.
š Bralno in pevsko društvo ,,Maribor" priredi dne 8 okt. t. 1. tr-gatveno veselico v mariborskem »Narod, domu*. Začetek je ob 3. pop. Vstopnina za neude 10 kr., za ude prosta.
š Sokolsko druStvo nameravajo ustanoviti, kakor smo že poročali, v Mariboru. Dne 26. t. m. je bilo radi tega posvetovanje in se je že ustanovil pripravljavni odbor z dr. Dimnikom na čelu.
š Pasji kontumac je odpravljen v občinah: Pobrežjs, Studenci, Kam-nica, Brestenica, Rošpah, Leiteršperg, Sveti Peter, Pesnica, Ranče, Vosek, Vuhovski dol, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Jakob r Slov. gor., Karčovina in Partinje.
š Iz finančne službe. Dtdatno k včerajšnji notici se poroča, da ostane re-spicijent M u r š e c v Ž^lcu in da pride v Ptuj nadpaznik Š o š n e r, kateri bo bržkone v kratkem postal respicijent.
š Podoknico so napravili slovenski dijaki odhajajočemu vadniškemu učitelju g. F i s t r a v c u dne 28. t. m zvečer.
š Iz Hrastnika. In vendar se je začelo tudi pri nas nekaj daniti. V nedeljo, 24. t. m. je bil v prostorih g. F. R o š a ustanovni občni zbor .Slov. delavskega podpornega društva", ki se je vkljub vsemu nasprotovanju kaj lepo obnesel. Navzoči so z največjim zanimanjem poslušali razlaganje pravil, nakar se je takoj prijavilo za vstop 35 rednih članov, 14 podpornih in 1 ustanovni. Predsednik Ivan Stravs, kakor tudi odborniki društva so prav srečno izbrani in upati je, da je bil ta dan začetek nove dobe med hrastniškimi delavci, kajti društvo bo napravljalo tudi shode, prirejalo predavanja in zastopalo stanovske koristi. Rudar Fele je brezplačno prepustil novemu društvu sobo, kjer se bo uredila čitalnica in knjižnica, kakor hitro bo mogoče. Veselo smo pozdrav ljali na ustanovnem občnem zboru vrle Dolence, ki so se pripeljali na vozu bogato okrašenem s slovenskimi zastavicami, kakor tudi g. L e e b a , predsednika pazniškega in delavskega podpornega društva v Trbovljah. Hvaležni smo mu, da nas je navduševal za društvo, da nam je kazal težkoče in zapreke, katere ima enako društvo v Trbovljah in katere bode imelo tudi naše, in da nam je pa tudi pokazal vspehe po enoletnem obstoju društva. Vsakemu se je čitala na obrazu želja: Bog daj,dabitudi v Hrastniku podporno društvo vsaj toliko dosegalo svoj namen, kakor ga ono v Trbovljah!
š Ptujska gora, ki že 4 leta nima postavno izvoljenega občinskega odbora, imela je 21. t. m. občinske volitve v tej dobi v tretjič Ker gorski župan navadno odločuje k slovenski ali nemški večini v ptujskem okrajnem zastopu, delali so ptujski renegati z vsemi silami za te volitve. Vlada, ki pri nas na Štajerskem očividno podpira vse nemškutarske težnje, ugodila je iz prav ničevih vzrokov dvakrat, oziroma trikrat prizivom nahujskanih Stajerčijancev in razveljavila Slovencem ugodno izpadle volitve. Kar so ptujski nemškutarji nameravali, so le deloma dosegli. Mirni, debro-misleči domači in sosedni volivci so se naveličali vednih volitev in zato večinoma iz ostali od zadnje volitve. Tako je prišel tretji razred v štajerčijanske roke. S pomočjo najbolj zavednih Lovrenčanov in Majšberžanov pa smo si ohranili narodno večino v občinskem odboru z dobljenim drugim in prvim razredom Prav so jo po godili volivci prvega razreda, da so izbac nili izmed števila odborniških kandidatov dozdajnege začasnega župana Jakoba Hor vata, ki je vsled pritiska ptujskega peka Orniga in žganjarja Strachilla hotel biti pri volitvah nepristranski in se jih zdržati Omahljivci druzega ne zaslužijo. Ker še vodja gorskih Stajerčijancev in obenem za stopnik banke »Slavije*, Nerath, ni v občinskem odboru, se lahko še nadjamo če trtega razveijavijenja volitev.
KoroSke novice.
k Koroški deželni zbor bo
sklican na dan 11. okt.
k lfolivno gibanje na Koroškem. Iz SentVida v Pod), doli n i, se nam piše: V nedeljo, 24. t. m. se je vršil tukaj volilni shod. Govorili so gg. Ekar, Vošpernik in Smodej; volilci so z navdušenjem sprejeli kandidaturo g. Grafenauerja in slišala se je marsi-kaka pikra beseda, kako more v Avstriji kandidirati za državni zbor inozemec iz „rajha".
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Nepošteni pekovski vajenec Jakob Pivk iz Žirov se je učil v Vevčah pri Francetu Z r n c u pekovskega obrta. Kot raznaševalec peciva je poneveril svojemu mojstru od več strank izročene mu zneske v skupni vsoti 140 K. Pivk je, predno ga je mojster ovadil, temu obljubil, da mu bode škodo odslužil, a fant je mojstru všel, predno je le količkaj škode povrnil. Prisojeno mu je bilo za kazen 2 meseca ječe.
Kolo si je izposodil. Brezposelni, 18 let stari ključavničar Alojzij Frochaska iz Velik. Lomeča na Češkem doma, je na Razdrtem trgovcu Del Line izmaknil kolo in jo ž njim odkuril proti Ajdovščini, ker so ga orožniki prijeli. On pravi, da je nameraval s kolesom se le do Vipave peljati, da bi si tam nekaj obleke, kupil, ker je hotel potem kreniti proti Trstu, imel je pa re-no voljo kolo lastniku vrniti. Sodišče ga je za to obsodilo na 6 tednov težke ječe.
Z dolgovi jo je popihal. Anton Jermol, delavec od sv. Lucije na Primorskem doma, je pri zgradbi boh. železnice v Boh. Bistrici je opeharil Mijo G r o-b o t e k a in Ivana F a j g e 1 n a na hrani, stanovanju in posojilu za v skupnem znesku 138 K ter pobegnil. Zaradi goljufije je bil kaznovan z 3 mesecev ječe.
Fanta ni pustil zapreti. Občinski sluga France Gantar je peljal na županov ukaz ml. Janeza Cebaška iz Moš v Smolednik v obč zapor. Nasproti jima pride fantov oče Jakob Cebašek posestnik iz Moš, začel je slugo zmerjati, ga sunil v prsa in mu je sina s silo vzel. Obtoženec se zagovarja, da je bil popolnoma pijan. Sodišče je očeta obsodilo na 2 meseca težke ječe.
Otrok utonil. Dveletni sinček Marije L u š t r a k, dninarice v Aireh, se je igral v veži domače hiše. Zašel je v potok, ki teče mimo hiše in utonil. Mater je sodišče obsodilo na 8 dni zapora.
pogorelca 16 K; Ivana Pristov 20 K; Jožef Janša, ključar v Ribnem 1 K; Anton Artel, c. kr. profesor v pok. 10K; Fr. Demšar, dež. posl. poslal 1 vagon „remeljnov in desk"; I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah 10 K; dr. Emil Bock, zdravnik 10 K; hranilnica in posojilnica v Kojsko Šmarten 10 K; župni urad Višnja gora 12 K; Fran Povše, drž. poslanec lo K; župni urad v Mirnu pri Gorici
9	K 66 h; posojilnica v Mirnu 5 K; hranilnica v v Selcih 50 K; Fr. Koželj, duhovnik v Repnjah dar neimenovanega dobrotnika 20 K; župnija Peče zbirko 6-20 K; J. Lesar zbirko 10 K; Mihael Kastner, trg. 20 K; Fr. Feigelj (Sp. Šiška) 1 K; Jernej Klemene 40 K; hranilnica v Metliki 30 K; župni urad „Ko-stabona" 6 K; Jos. Ph. Goldstein, optikar nabral pri raznih gg. dobrotnikih la K; Janez Nep. Murovec, dekan 12 K; Viljem Treo, podjetnik v Ljubljani
10	K; lekarna Trnk6czy 10 K; hran. in posojilnica v Kandiji pri Nov. mestu 23 K 66 h; po upravništvu „Slovenca" razni dobrotniki 17 K; župnik Tomaž Potočnik za zadnjega pogorelca 10 K; Vaso Petričič, trgovec 10 K; Tomazin iz Osakis (Amerika) 5 dolarjev; Herma Premerstein 2 K; Elija Predovič, obč. svetnik 20 K; Rosa Till 2 K; brata Moskovič 5 K; Alojz Zajec, vinotržec 10 K; Elizabeta Zabu-kovec 20 K; Lad. Pečdnka, bankir 10 K; Karol Kavšega naslednika Schneider in Verovšek 10 K. — Prisrčna hvala vsem radodarnim gg. dobrotnikom ! Bog stotero povrni ter hvaležnim pogorelcem nakloni še mnogo milodarov!
Jos. Pristov, župnik.
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 1542 s
Društva.
Izobraževalno, zabavno in podporno društvo ,,Zvezda"
(Dunaj, XVIII., Herbeckstrasse 96.) Vabilo k zabavnemu večeru, ki ga priredi društvo „Zvezda" v nedeljo, dne
I.	oktobra t. 1., v dvorani „Zum Senator", Dunaj, I., Reichsratsstrasse 19 (vhod Felderstrasse 2). Spored: I. Berilo g. dr. F r. G o s 11 a : „Po čeških kopališčih".
II.	K o n c e r t, pri katerem bodo iz po ■ sebne prijaznosti sodelovali: Gdč. Mila Luzarjeva (samospev^ na glasoviru spremlja gospa Marica Žoharjeva, rojena Luzar; gosped dr. J. M i 1 a v e c (samospev), na glasoviru spremlja gospod Ivan Tomaževič; gospod Josip Z & m i š (citre); slavni društveni pevski zbor pod vodstvom g. Vinko K r u š i č a. — Začetek ob sedmih zvečer. — Prihodnji zabavni večeri bodo ob nedeljah: 5. novem bra in 3. decembra 1905, 7. jan., 4. febr,, 4. marca, 1. aprila, 6. maja 1906 v isti dvorani (Dunaj, I., Reichsratsstrasse 19). Prijatelji društva dobro došli!
Darovi.
Za pogorelce v Horjulu 1
Ivan Kregar, pasar 10 K; Fran Gornik, dekan 10 K; župni urad Vel. Lašče 21 K; Jakob Lovretič, duhovnik v Trbojah zbirko 40 K; župnija Dovje ; 23 K 31 h; Jos. Zelnik, župnik v Čcmšeniku zbirko 15 K; župnije: Dobovec 25 K, Št. Vid pri Cerknici
15	K, Stari Trg pri Poljanah 37 K, Ustje 5 K; neimenovan gosp. dobrotnik po g Fr. Birku 30 K 30 h ; župni uradi; Št. Jurij pri Kranju 45 K, Škocijan pri Turjaku 23 K, Dobrova 123 K 35 h, Bukovščica i
16	K, D. M. v Polju 50 K, Trebelno 15 K; Vinko Majdič, tovarnar v Kranju 5 vreč moke; župnije: čč. 00. frančiškani 173 K 30 h, Podkraj 18 K, Poljane 45 K; gospica Ana Je.ičič mnogo obleke; lak. Mrak, župnik v Naklem 10 K; žueni uradi: Cer-mošnjice 20 K, sv. Helena 10 K, Sv. 3 Kralji na Vrhu 20 K; blag. gg. dobrotniki iz Aleksandrije (Egipt), in sicer: Ivan Fernas iz Ljubgojne 25 K; Ferdinand Fernas 25 K, Jak. Velkavrh iz Zažerja 10 K; župnije: Ribno 28 K 60 h, Radovica 17 K, Št. Peter pri Nov. mestu 32 K, sv. Križ pri Litiji 60 K, Gojzd !) K; P. Hugolin Sattner vnovič 10 K; Fr. Onušič v Idriji 10 K; g. Ana Jenčič zbirko 6 K; Jan. Brezovar, duhovnik v Vel. Gabru pri St. Vidu zbirko župljanov 16 K 28 h; duhovnija Gora ^pri Sodražici 6 K; Matej Rebolj, župnik 10 K; P. Svi gelj, župnik 6 K; Fr. Dolinar, dekan za zadnjega
dutrn, v soboto 30. t. m.
velik
vojaški koncert
v hotelu pri Južnem kolodvoru".
1986 1—1
Začetek ob 8. url. o Vstopnina prosta.
izurjen organlst
cecilijaneo z dobrimi izpričevali, voja-1984 ščine prost, išče službe. 3—1
Več povč upravništvo tega lista.
ZT Sprejmeta se
imočna fanta
iz boljše hiše, za večjo trgovino pri
J. KRAŠOVIC, Jesenice, Gorenjsko.
Lepa prilika. 1964 3-3 Krasen, popolnoma nov, nerabljen
glasovir
(pianino)
se takoj proda po jako nizki'ceni. — Kje, pove iz prijaznosti uprav, tega lista.
Išče si
delovodja s kakimi 20 zidarji
in delavci, tudi posamezni zidarji in delavci se sprejmejo proti dobremu plačilu. Ponudbe naj se pošljejo
1915 2-2 Filip Zupančič
Ljubljana Rimska cesta št. 20.
Mol BuKuarna4 u Ljubljani
priporoča raznovrstna učila za nazorni poduk, katera so
deloma v zalogi, deloma jih točno oskrbi. Sprejema tudi
naročila na vsa tukaj navedena učila in daje tozadevna
pojasnila.
Verouk.
Veliki nastenski zemljevidi: Haardt-Orožen, Palaestina, na platnu v mapi K 16-—, s palicami K 18'-. Javurek, Palaestina aus der Vogelschau, na platnu K 14 —. Riess, Wand-karte von Palaestina, na platnu K 912, s posebno raz-vijalno napravo K 10 80.
Biblične slike: Slikovna biblija, 40 barvanih slik. V pol platnenem zavitku K 19 70, lak K 22-18, nalepljene K 4110. Wand-bilder zum Unterricht in der biblischen Ge-schichte (Schreiber-Esslingen), 30 barvanih podob K 9'60, na kartonu K 26 50. Schnorr von Carolsfeld, Bilder aus der biblischen Geschichte, 2 zbirki po 15 slik. Barvano k K 18-—, nebarvano a K 12-—. Swoboda, Liturgische Wandtafeln, 25 barvanih slik K 30 -, na kartonu K 54 50.
Helioplast, stereoskopični aparat, K 4'80. Dobi se tudi zbirka geo-grafičnih stereoskopih slik za verouk. (Cena slik K 2-—).
Zemljepisje.
Veliki nastenski zemljevidi: Baur, Vojvodstvo Kranjsko, na
platnu v mapi K 16'—, s palicama K 18'—. Haardt-Orožen, Nastenski zemljevid Evrope, na platnu v mapi K 15.—, s palicama K 17'—. Haardt- Orožen, Nastenski zemljevid polut, na platnu v mapi K 18 —, s palicama K 20 —. Haardt-Rutar-Orožen, Monarhija Avstro-Ogrska, na platnu v mapi K 13"—, s palicama K 15"—. Haardt, Schulvvand-karte von Afrika, na platnu v mapi K 10—, s palicama K 12—. Haardt, Schulvrandkarte von Asien, na platnu v mapi K 18—, s palicama K 20'—. Haardt, Schul-wandkarte von Amerika, na platnu v mapi K 13 s palicama K 15'—. Haardt. Schulvvandkarte von Au-stralien, na platnu v mapi K 15"—, s palicama K 17"—.
Globusi: Zemeljsko oblo, premer 32 cm, na priprostem stojalu (slovensko) K 24- — , isto premer 22 cm, na priprostem stojalu 1060. Dobijo se pa tudi večja in manjša obla po raznih cenah.
Zerlegbarer Globus, zweiteilig, izdaja A s popolno opremo, premer 22 cm K 31'—, isto premer 32 cm K 54 —. Taisto, izdaja B, na priprostem stojalu, premer 22 cm K 17'—, isto premer 32 cm K 33-—. Tellurium-Lunarium, na priprostem stojalu štev. 1, K 30'—, štev. 2, K 48'—.
Hulzel, Geographische Charakterbilder fiir Schule und Haus, velika izdaja, 37 barvanih slik, 59 : 79 cm a K 4 80, nalepljeno a K 6' — .
Holsel, Stadtebilder (Pariš, London, Wien, Prag, Berlin) 140 : 93 cm, v večbarvnem tisku a K 6—.
Zgodovina.
Bilder zur oesterreichischen Geschichte, 7 podob,
nalepljene K 3 60. Bilder aus der Geschichte fiir
Schule und Haus, v barvotisku, 15 zvezkov a 4 podobo,
cena enega zvezka K 14'40.
Naravoslovje.
Schreibers kolorierte Wandtafeln : l.Teil: Sauge-tiere, 5 tabel na platnu v mapi K 10 80, 2. Teil: Vogel, 5 tabel, na platnu v mapi K 10 80, 3. Teil: a) Reptilien, Am-phibien etc., 5 tabel, na platnu v mapi K 10 80, 3. Teil: b) Wandtafeln fiir den ersten naturkundlichen Unterricht, 2 tabli, na platnu v mapi K 4 80. — Schreiber, Naturgeschichtliche Wandbilder fiir den An-schauungsunterricht, 2 serije po 20 barvanih podob K 7-20, nalepljene K 12'—.
Anatomija.
Eschner- IVensel, Anatomische Wandtafeln, 4 podobe K 7'—. Schreiber's Anatomische Wandtafeln in zerleg-baren Abbildungen, 4 podobe na platnu v mapi K 30 — ; dobijo se tudi posamezne table, in sicer: I. Knochengeriist, 111 Nervensystem, IV. Blut- und LymphgefJiss-System na platnu a K 360; II. Muskulatur und Ein-geweide (razdeljivo) na platnu K 21—. Heinicke Bret schneider, Dresdener Bilder gegen Alkohol, 6 podob K 12—.
Nazorni nauk.
Schreiber, Erster Anschauungsunterricht fiir die
Jugend, 27 barvanih podob K 4 80, nalepljene K 12 —. Schreiber. Arbeitsstatten und Werkzeuge der vvichtig-sten Handwerker, 4 table na platnu v mapi K 960.
„Katol. Bukvama" v Ljubljani.
(H lik.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
uaHproti kavarni .,Evropa"
ki spajajo vse te vrline
1194 104—32
************
**
1880 2-2
Prodam.
Glasovir v dobrem stanu Harmonij V dobrem stanu Stružnica za les močna . .
JOSlp Oblak, Selenburgove ulice Stev. 1.
K 120 — ,, 70'-„ 100--

= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov <
1978 3-2	gid. 1-95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec i ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, t par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. l-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
Sprejmem takoj
koncipijenta
s substitutijsko pravico,
stenografa
in
1947 3-3
knjigovodjo.
Plačam po dogovoru.
Dr. Janko Brejc
odvetnik v Celovcu. Odda se služba spretnega
ofganists* (cecilijanca)
1980 3-2
in
Gostilna
se odda meseca oktobra na račun
oziroma v najem blizu Ljubljane
1973 3-2 Vprašanje na upravništvo.
^ cerkvenika **
s 16. oktobrom t. 1.
Kn.-šk. župnijski urad Sv. Jurija ob juž. železnici.
Val. Mikuš, župnik.
Istrska vina
nova, sladka, mošt, rebulj a, m uškat, se dobiva pri Antonu Ferlan di Giorgio
posestniku v Rovinju, Istra.
Pošilja se točno. Nepoznanim naročevalcem po povzetju. 1919 8—B
V soboto, 30. septembra 1905 se prične
popolna prodaja
vsega še nahajajočega se manufakturnega blaga, narejene moške obleke, bluz in površnih jopic za dame, preprog, posteljnih oprav, perila itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta 3
400 104-43
nasproti jubilejnega mostu
zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine.
Prodajo se tudi večje partije zimskega blaga
ceno na debelo gg. trgovcem v okolici.
Istotako se daje prodajalna v najem.
Ve/ecenjene gospodinje !
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene.
1015 26-20
-rf/v/Af
UBLJANSKE TESTENINE
ripoznano najboljše!