Poštnina plačana v gotovini CENA ?0 DIN URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Ležo XIV V LJUBLJANI, doe 8. avgusta 1957 Številka 28 V S £ B 1 N A 8 147. Odrediba o začetku poslovanja Okrožnega sodišča v Ljubljani za območje Okrajnega sodišča v Kočevju in o pienosu opravil od Okrajnega sodišča v Novem meistu na Okrožno sodišče v Ljubljani. 148. Odredba o začetku poslovanja Okrožnega sodišča v Ljubljani za območje Okrajnega sodišča na Rakeku In o prenosu opravil od Okrožnega sodišča v Kopru na Okrožno sodišče v Ljubljani. 149. Odredba o zavarovanih zemljiščih na območju občine Celje. 150. Navodilo o tehničnih predpisih za kalkulacijo in za izdelavo predračuna za gradbena dela. 151. Objava Republiške volilne komisije LKS o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Odloki ljudskih odborov: 1C4. Odtok o družbenem planu okraja Maribor za leto 1967. 163. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Maribor za leto 1957. 166. Odlok o spremembah odloka o proračunu OLO Trbovlje za leto 1957. — Popravek. — Popravek. 147. Na podlagi II. točke otliloka o prenosu krajevnega ob-močja Okrajnega sodišča v Kočevju iz območja Okrožnega sodišča v Novem mestu v območje Okrožnega sodišča v Ljubljani. {Uradni list LRS, štev. K-121/57), izdaja Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS ODREDBO o začetku pcslovauja Okrožnega sodišča v Ljubljani območje Okrajnega sodišča v Kočevju in o prenosu opravil od Okrožnega sodišča v Novem mestu na Okrožno sodišče v Ljubljani 1 Okrožno sodišče v Ljubljani začne, .poslovati za krajevno območje Okrajnega sodišča v Kočevju dne L avgusta 1957. 2 Okrožno sodišče v Novem mestu dokonča kot sodišče prve stopnje vse kazenske in civilne zadeve iz krajevnega območja Okrajnega sodišča v Kočevju, za katere je do dneva, ko začne ta odrediba veljati, razpisalo obravnavo ali narok. Druge prvostopne zadele te vrste pa odstopi Okrožno sodišče v Novem me-stu Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje poslovanje. 3 Kazenske poizvedbe in preiskave iz krajevnega območja Okrajnega sodišča v Kočevju, za katere je Dkrožmo sodišče v Novem mestu do dneva, ko začme fa odredba veljati, od redilo aili opravilo kakšno poizvedovalno ali preiskovalno dejanje, dokonča to sodišče. Zadeve o drugih kazenskih poizvedbah in pre-:«kavah te vrste pa odstopi Okrožno sodišče v Novem mestu Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje Poslovanje. l’o dokončanem poizvedovalnem ali preiskovalcem postopku se krajevna pristojnost Okrožnih so-msč y Novem mestu in Ljubljani ocenjuje glede na cjuino novo krajevno območje ne glede na to, katero teh sodišč je opravilo poizvedbe ali preiskavo. 4 Kazenske in civilne pritožbene zadeve iz krajev-a?;ga območja Okrajnega sodišča v Kočevju, ki so bile do dneva, ko začne ta odredba veljati, predložene Okrožnemu sodišču v Novem mestu, nadaljuje in reši to okrožno, sodišče. Pritožbene zadeve te vrste, ki so bile predložene Okrožnemu sodišču v Novem mestu po tem dnevu, pa ods lopi to sodišče Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje poslovanje. 5 Po Okrožnem sodišču v Novem mestu rešeni spisi ostanejo pri tem sodišču. 6 Prenos opravil .po tej odredbi mora biti izvršen do 31. avgusta 1957. i 7 Ta odredba začne veljati 1. avgusta 1957. St. 111-65/57-13 Ljubljana, dne 25. julija 1957. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS Državni sekretar: Dr. Teodor Tominšek 1. r. 148. Na podlagi 111. točke odloka o ustanovitve Okrajnega sodišča na Rakeku ter o njegovem krajevnem območju (Uradni list LRS, št. 3-9/57) izdaja Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS ODREDBO o začetku poslovanja Okrožnega sodišča v Ljubljani za območje Okrajnega sodišča na Rakeku in o prenosu opravil od Okrožnega sodišča v Kopru na Okrožno sodišče v Ljubljani 1 Okrožno sodišče v Ljubljani začne poslovati za krajevno območje Okrajnega sodišča na Rakeku dne l. avgusta 1957. 2 . Okrožno sodišče v Kopru dokonča kot sodišče prve stopnje vse kazenske in civilne zadeve iz krajev- üega oibittočjitt Okrajunega sodišCa na Rt'kokin, za ika-tere je <1-0 dneva, ko za6ae ta odredba velja-ti, razpisalo otbrnvaavo ali narok. Druge pr vos tmme zadeve te vrste |*a odstopi Okrožno sodišče v Kopnu Okrožnemu sodišču v Ljiutbljafii v nudaijmje ipos-lo-vanje. 3 Kazenske poizvedbe in preiskave iz krajevnega oiviuočja Okrajnega sodišča na Rakeku, za katere je Okrožno sodišče v Kopru do dneva, ko začne ta odredba veljati, odredilo alli opravilo kakšno poizvedovalno ali preiskovailno dejanje, dokonča to sodišče. Zadeve o dmgili kazenskih poizvedbah in preiskavah te vrste pa odstopi Okrožno sodišče v Kopru Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje poslovanje. Fo dokončanem poizvedovalnem ali preiskovalnem postopku se krajevna pristojnost Okrožnih sodišč v Kopru in Ljubljani ocenjuje glede na njuno novo krajevno območje ne glede na to, katero od teh sodišč je opravilo poizvedbe ali preiskavo. 4 Kazenske in civilne pritožbene zadeve iz krajevnega območja Okrajnega sodišča na Rakeku., ki so bile do dneva, ko začne ta odredba veljati, predložene Okrožnemu sodišču v Kopru, nadaljuje in reši to okrožno sodišče. Pritožbene zadeve te vrste, ki so bile predložene Okrožnemu sodišču v Kopru po tem dnevu, pa odstopi to sodišče Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje poslovanje. 5 Po Okrožnem sodišču v Kopru rešeni spisi ostanejo pri tem sodišču. 6 Prenos opravil po tej odredbi mora biti izvršen do 31. avgusta 1*157. 7 Ta odredba začne veljati 1. avgusta 1957. St. Iil-h5/5e-15 Ljubljana, dne 25. juliju 1957. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS Državni sekretar: Dr. Teodor Tominšek 1. r. 149. Na podlagi prvega in dragega odstavka 7. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni tust LRS, št. 13-46/56^ v zvezi z 32. členom zakonu o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list IjRS, št. 15-45/56) in 5. členom uredbe o «rgauizaoiji in deku Sekretariata Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve (Uradni bat LRS, št. 14-57/517) izdaja Sekretariat fevršuega sveta zn urbanizem, stanovanjsko izgradnjo J« koBWMKdne zadeve aa predlog s veta za urbauvaeni okrajnega ljudskega odbora Celje ODREDBO « zavarovanih zemrfjšseih na območju občine Celje 1 Za zavarovana zemljišča v občini Celje se razglašajo zemljišča v predelili Golovec Vrh Jožefov hrib. Glazija, predel Stari grud in Cret, Mestni park in predel ob gradbenem okolišu Lisce do bodočega rekreacijskega centru v Zg. Liscuh ter park »Mlinarjev Janez< na Telia r jih, glede katerih je potrebno, da se zaradi gospodarskih, prirodnoznanstvenih, turističnih in kulturno zgodovinskih razlogov ohrani njihovo sedanje lice in sedanji način uporabe. » 2 Meje zavarovanih zemljišč so označene v priloženem situacijskem načrtu, ki je sestavni del te odredbe, in potekajo: a) predel Golovec — omejuje ga cesta na Dobrovo, cesta vzhodno od bivšega bolniškega pokopališča, poljska ceslu do posestnika Dimeča, severna meja parcelnih številk 4(27/2, 4423/1, k. o. Ostrožno, 137/1, 138, 137/2, 260/34, Zahodna meja pare. št. Jbt1/!, 201/2, 204/2, 260/42, severna in vzhodna meja pare. »t. 260/43, vzhodna meja pare. št. 260/69, 260(/18, 629, severna in vzhodna meja par,c. št. 554/t, vzhodna meja pare. št. 555, 557, 560, 562, 563/1, 597, severna in vzhodna meja pare. št. 595/1, severna meja pare. št. 575/7, 575/8, po sredini pure. št. 576, 577, 578/1, vzhodna meja pare. št. 581/2, 579/3, vzhodna in južna meja pare. št. 778/1, južna meja pare. št. 779/2, vzhodna meja pure. št. 794, k. o. Sp. Hudinja do Pokopališke ceste, po njej do ceste na Dobrovo. b) predel Jožefov hrib — omejuje zvezna cesta od južnega vogala pare. št. 176/93 k. o. Zagrad, poteka po zahodni meji pare. št. 176/11, 104/1, po severni meji pare. št 104/1, 176/1, 151/4 (del), po vzhodni meji pare, št .176/1, zajame severozahodni del pare. št. 167/1, poteka po južni meji iste parcele, potem gre meja po vzhodni strani pare. št. 176/99 in po severni meji pare. št 176/99, 176/98, 176/97, 176/95 do zvezne ceste. c) predel Glazija — obsega pare. št. 403/1, 403/5, 403/2 in drage parcele, ki jih vključi meja potegnjena med južnim vogalom pare. št. 403/3 in severnim vogalom pare. št. 406/1 k. o. Celje. Ta spojnica je zahodna meja predela. č) predel Stari grad in Cret — meja poteka ob vzhodni meji ceste pare. št. 1440/3 k. o. Zagrad od .pare. št. 1445 proti severu do pare. št. 251/2, po vzhodni meji pare št. 251/2, 234/4, 232/2, 40/8, po severni meji pare. št. 17Ö/20, 2B8/5, 208/4, 234 k. o. Zagrad ter po zahodni im severni meji pare. št. 387/1, k. o. Teharje po južni meji pure. št. 1480, po vzhodni meji pare. • št. 331, 454, 455/1, po južni meji pare. št. 455/t, 455/4, 450, 449 do ceste pare, št. 1483, nadalje po cesti do pare. št. 400/1, po južnih mejah pare. št. 400/1, 395/3, 395/Ü, 393/1, 393/2 in 383 k. o. Teharje, po južnem delu (>arc. št. 224 k. o. Zagrad, po južni meji pare. št. 288/2. preseče južno tretjino pare. št. 286/2, po južni meji pare. št. 288/1, 276/2, 'po vzhodni meji pare. št. 272/2. po severni meji pare. št. 275, 275, 270, 260/1, 255, 254. vzhodni meji pare. št. 255, po severni meji pare. št. 259. 264/2, 364/1, 265, 286, "08, nadalje po vzhodni meji pare. št. 308, 309, 310, 312 potem po jugozahodni in zahodni meji ceste pare. št 1445, po južni meji pare. št. 398, 391, 375, potem po severni meji ceste pare. št. M45 do ceste pare. št 1440/l3. d) predel mestni park. Miklavški hrib in Lisce — meja poteka od križišča k. o. Kastize in k. o. Lisce s Savinjo gre po reki Savinji do bivše gostilne Zardo-nec na Bregu, izključi naselje Lisce (vso ravnino med rejto in vznožjem liriliu),- gre po cesti na MiMaviški krit, zajame gozd južno od biv. kapucinskega samostana na Bregu ter državno posektvo na Miklavškem kribu do vrba, poteka proti zabodu po cesti na grebenu po pare. št. 695, 692, preseka pare. št 505 im 505 in gre naprej po severni meji pare. št. 520, 551, 534/2, 553, 539/4, 539/4, 539/3, 546/1, 546/2, 547, 581/1 (s preskokom severne izbokline), 581/2, vzhodna stran pare. št. 605 in 608, severna stran pare. št. 608, 634, j.uižna meja pare. št. 632, severna rneja pare. št. 627, 626, preseka v smeri vzhod-zahod pare. št. 625 po polovici do potoka (meja kat. obC.), nadalje gre meja po potoku do Savinje. e) predel »Mlinarjev Janeze na Teharjih — meja poteka po severni meji pare. št. 1103/3, 1111, 1238/5, k. o. Teharje (južni rob Teharske ceste), po vzhodni strani pare.'št. 1238/3, 133/1, 1103/1 in južni meji pare. št. 1105/1 do železnice, od tu preskoči na zahodno mejo pare. št. 1105/3 in gre o obsegu le za 1,8% nižja od leta 1955. Nezadovoljivo p£ je stanje pri nekaterih kmetijskih posestvih ter računamo, da jih bo najmanj 30 % končalo lansko leto z izgubo. Bkononaske razmere so bile stabilnejše. Obenem se je povečala aktivnost na blagovnem tržišču. Stabilizacija in povečana gospodarska aktivnost na blagovnem tržišču je razvidna zlasti iz tehle dejstev: — gotovinski blagovni promet v trgovini se je povečal za 4%; — zaloge v socialističnem sektorju gospodarstva so se povečate nasproti decembru 1955 v povprečju za 17 %, večinoma na račun povečanih zalog gotovih izdelkov; — povečal se je uvoz blaga, direktni in indirektni izvoz pa se je povečal za okoli 41%; — povečal se je saldo hranita ih vlog za 24%, število vlagateljev pa za 1» %. V neskladju z gibanjem kupne moči delavcev in uslužbencev se je aubscg industrijske proizvodnje povečal le za okoli 1 %, namesto da bi se povečal, kakor je bilo s planom predvideno, za 4,6%; v istem času je čutiti nazadovanje obrtne panoge, ki obsega proizvodnje in storitev po oceni v primerjavi z letom 1955 ni povečala. Tudi obseg komunalne delavnosti je bil z.a 15 % nižji od leta 1955. 2 Razvoj gospodarstva okraja Maribor v letu 1957 je v skladu z osnovnimi smernicami, k', jih dajeta zvezni družbeni plan za celotno gospodarstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije in republiški družbeni plan za gospodarstvo Ljudske republike Slovenije. Osnovni cilji gospodarske politike v okraju Maribor za leto 1957 so title: — nadaljnja stabilizacija tržišča iu postopno zboljšanje osebnega iu družbenega standarda s težiščem na zvišanju standarda delavcev iu uslužbencev; — nadaljnji razvoj in krepitev komunalnega sistema in delavskega samoupravljanja; — ekonom ičn e jše poslovanje. Tem osnovnim ciljem so podrejene vse naloge te-ga dmäbencga plana, ki so predvsem: — v pričakovanem povečainjoi materdaine proizvodnje; — v ukrepih za razdelitev dela družbenega proiz-roda in — v smernicah za delo ikoununam, delovnim ko-kolektivom in drugi j n družibeniun tiniiteljem, ki aktivno vplivajo na razvoj gospodarstva okraja. Družbeni proizvod se bo predvidoiiua povečal za okoli 6% nasproti letu 19'5|5, to je od 51.011 milijonov dinarjev na 53.9% milijonov din, narotlni večal okoli 5%, to je od 46.375 milijonov na 46.644 milijonov din. Z ukrepi za razdelitev dela družbenega proizvoda, ki se deli s tem družbenim planom, bodo doseženi tile gospodarski rezultati: 1. Povečan je delež gospodarskih organizacij na dobičku, ki gre v korist skladu za samostojno razpolaganje gosipodarskih organizacij od 55% na 40%, s tem bodo ti skladi večji za okoli 100 milijonov din nasproti lanskemu letu. 2. Delile v proračunskih dohodkov med proračune okraja in občin temelji na obj ek livne j šib ekonomskih merilih, ki upoštevajo v večji meri gospodarsko moč občin ter omogočajo, da je formiranje proračunskih dohodkov v večji meri odvisno od rezultatov guspo-darje.uja'občin. Delež občin v skupnem proračunskem globalu okraja ne poveča od lanskih 5“ % na 60 % oziroma absolutno za okoli 36 %. 5. Struktura skladov okraja po namenu uporabe hoče doseči zlasti tele cilje: — zaradi dodeljevanje kreditov v prvi vrsti pa dopolnilne udeležbe na investicijah, ki se kreditirajo iz zveznih in republiških sredstev, bo gospodarskim organizacijam omogočeno uspešnejše sodelova-vanje na natečajih; — z investicijami bo povečana zmogljivost gospodarskih panog, ki so v neposredni odvisnosti od široke porabe, kar zlasti velja za kmetijstvo in obrt. 4. Politika investicij im pospeševanje razmih delavnosti je dolgoročne narave ter upošteva koncentracijo vseh razpoložljivih finančnih sredstev na podlagi kom-biinaoije porabe teh sredstev. 5. Struktura proračunske potrošnje ima pomen relativnega in absolutnega povečanja izdatkov za investicije v korist povečanja osnovnih skladov družbenega standarda. Osnovna naloga vseh gospodarskih im drugih čini-tčljov v okruj.u je povečati proizvodnost dela in doseči ekonomične j še poslovanje, zato je treba: — voditi tako politiko nagrajevanja po učinku, ki bo spodbujala posameznika in delovne skupine k večji storilnosti; — smotrno uporabi jati razpoložljiva sredistva v okraju; — voditi učinkovito politiko premiranja ter s Predjami zlasti spodbujati izboljšanje, organizacije dela. I. I. poglavje Skupni družbeni proizvod lit narodni dohodek V skladu s pričakovanim gibanjem gospodarstva lin s pogoji gospodarjenja je pričakovati tole povečanje celotnega družbenega proizvoda in narodnega do-«odka i V OOO din indeksi 1955 1966 1957 1966 1957 1957 1955 1955 1956 Skupna družbeni proizvod 51.010,746 49.790,000 53.995.655 97,6 105,8 106,4 Nairodui dohodek 46.574,549 44.780,000 48.644.474 97,6 104,9 1066 Skupni družbeni proizvod na 1 prebivalca 208 201 215 96,5 103,4 107 Povečanje skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letu 1957 je posledica povečanja gospodarske ajktivnosti vseh panog (razen gradbeništva) v okraju.. Pri tem je upoštevano, da bo ta povečana aktivnost predvsem rezultat večje proizvodnosti dela zlasti v industriji in gradbeništvu, boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti, rekonstrukcij kakor tudi splošnih pogojev gospodarjenja v tem letu. II. poglavje Industrija 1 Industrijska proizvodnja v letu 1956 ni dosegla pričakovanih rezultatov. Po planu za leto 1956 je bilo predvideno povečanje te proizvodnje za 4,6%, po oceni za leto 1956 pa bo proizvodnja višja le za okoli 1 % v primerjavi z letom 1955. Obenem se je nekoliko poslabšala struktura industrijske proizvodnje v breme sredstev za porabo in v korist sredstev za proizvodnjo. Osnovni vzroki, ki so vplivali na tako gibanje industrijske proizvodnje v lanskem letu, so: — izpad proizvodnje v I. trimesečju predvsem zaradi redukcije eJektričnega toka za okoli 18%; / — zmanjšanje' investicijske porabe; — zakasnitev v izdaji planskih instrumentov; — proizvodne zmogljivosti so z.lasti v strokah, kjer se proizvaja blago za široko porabo, ekonomsko in tehnično močno izrabljene (ekonomska in tehnična zastarelost je preko 60 %). Povprečna ekonomska in tehnična izrabljenost osnovnih sredstev v industriji znaša 38,3.%; — neredna dobava surovin in polproizvodov. Tehnična in ekonomska izrabljenost ter ukrepi za zmanjšanje investicijske porabe so se pokazali tudi v gibanju finančne rentabilnosti; ki se kuže v znižani stopnji dobička. Povprečna stopnja dobička je bila v industriji v letu 1954 20,6 %, v letu 1955 20 % in v letu 1956 pa že 19%. V povprečju je ugotovljena nižja raven cen v industriji. Le-te so nižje: v črni metalurgiji (za okoli 9 %), v montažni delavnosti in pri investicijskem blagu, pri bombažnih in svilenih tkaninah (od 9 do 17 %) in pri mesnih izdelkih. Nekoliko pa so cene dvignile zlasti v harvasii metalurgiji, deloma pa tudi v opekarski industriji. Po planu za leto 1957 se pričakuje povečanje ti-zičmega obsega proizvodnje za 7,8% v primeri z oce- Uljano proizvodnjo v letin lOSG oziroma za 8,6 % v iptri-jneri s proizvodnjo, doseženo v letu 1955. Priičakavaino povečam je andiuistrijsike proizvodnje temelji v prvi vrati na boljši izratbi proizvodni,ib znuoigljiiivoisitili, iki, so že začelo obratovati v letu 1956 din ki bodo predvidoma pričdle obratovali v tem letiu. Po posamezmiih indiuist ri j škili s trokaili se bo povečala proizvodni ja takole (leto 1955 = indeks 106 %): Stanka , Plan 1957 lld— proizvodnja električne energije 111 1,14 — črna metalurgija 112,8 lil5 — metalurgija bar vrnili kovin 104 116 — .poit/, vodu ja in prede la va kovin 114,4 147 — kovinska industrija 118,4 149 — elektrotimdiustrija 125,7 120 — kemična imdiuislrija 89,7 121 — industrijo, gradbenega materiala 86,2 122 — lesna industrija 107,8 125 — industrija oednloze im papirja 96,8 124 — tekstilna industrija 102,4 125 — industrija usnja im obutve 141,3 127 — žiivilslka industri ja 100,5 128 — grafična industrija 108,5 Industrija skupaj 108,6 114 — Proizvodnja električne energije bo večja zaradi polnega rednega obratovanja agregata A din začetka rednega obratovanja B s 1. X. 1957, v ILE Viukred. S tem se bo proizvodnja eletktričme energije v tej elektrarni povečala za nad 170.000 IIEh. 114 — V črni melaluirgijii bo proizvodnja večja za- radi boljše izrabe prči«vodnih zmogljivosti in doslej že izvršenih investicij, s katerimi se iizboljšujie tehnološki proces. 115 — Gibanje proizvodnje v meta[mrgiji barvnih kovin je rezultat preusmeritve proizvođenje v Alaribarski liivaimi in. v >Imipoil<, Slovenska Bistrica, ki preusmerja svojo proizvodnjo od izdelkov na bazi bakra na izdelke na bazi aluminija. Proizvodnja na bazi aluminija v tem podjetju je obsegala v 'letu 1955 le še 49 %, v letu 1956 še 79 %, po planu za leto 1957 pa že 90 % celotne proizvodnje. Zaradi obratovanja topilnice v Rudniku svinca Mežica v drugi polovici letošnjega leta se povečuje proizvodnja rafkuira-nega svinca. If6 — V tej stroki se povečuje fizični obseg proizvodnje za 14,4 % predvsem 'pri umetnih brusih, staklani bižuteriji im ko rundu. Povečana proizvodnja je v prvi vrsti rezultat nekaterih manjših rekonstrukcij. 147 — V stroki ko vinske industrije bo proizvodnja za 18,4 % višja, im to predvsem v Tovarni avtomobilov. Tovarni poljedelskih strojev im Avtokaroseriji. Pri nekaterih manjših podjetjih te stroke je zasledi,ti celo tendenco zniževanja proizvodnje, temu je v prvi vrsti vzrok novo tržno stanje in pa visoka stopnja ekonomske din tehnične izrabljenosti osnovnih sredstev pri teh podjetjih. Značilna je delna preusmeritev To- varne avtomobilov na proizvodnjo motornih vozil znamke >Deutg< v kooperaciji z navedemo tvrdko. Prav tako so pomembne tudi druge preusmeritve v tej stroki, nastale v. prvi vrsti kot rezultat omejive investicijske potrošnje in 'ukrepov na področju kmetijstva. 119 — Proizvodni ja v elektroindustriji bo večja predi vsem kot rezultat orientacije podjetij >TOBI« in »Hitdromantažac na proizvodnjo hladilnikov in drugih alektričimih aparatov za gospodinjstvo ter povečanje proizvodnje elektromotorjev pri > El ek t,roko vini«. Povečana proizvodnja bo v glavnem, rezultat novih investicij v preteklih letih. 120 i— V kemični stroki bo proizvodnja nižja v prvi vrsti za rudi zmanjšane proizvodnje niitrofoskala. Povečuje pu se proizvodnja kalcijevega karbida, proizvodnja mila pa bo na isti ravni. 121 — V industriji gradbenega materiala se zmanjša proizvodnja zaradi manjšega po-vpraševaja p» izdelkih granitne industrije. Poveča pa se proizvodnja zidakov in strešnikov, predvsem zaradi boljše izrabe proizvođin i h zrno,gl jiv osti. 122 — V lesni industriji bo proizvodnja večja za 7,8 %, in to predvsem na stanovanjskem pohištvu in drugih končanih izdelkih. 123 — V industriji celuloze in papirja se proiz- vodnja v primerjavi z lanskim letom sicer poveča za 2,5 %, bo pa nekoliko nižja od proizvodnje v letu 1955, in to predvsem zaradi delne preusmeritve te panoge ua končne Izdelke in zairadi visoke stopnje fizične izrabljenosti osnovnih sredstev. 124 — V tekstilni industriji se proizvodnja pove- ča za 2,4% predvsem zaradi nekaterih manjših povečanj tkalnic. Glede pa ukinitev nočnega dela žensk so potrebni ukrepi, s katerimi bodo postavljane planske naloge za podjetja te stroke izvršene. 125 — V industriji usnja in obutve je pričakovati višjo proizvodnjo v prvi vrsti pri usnjar-nak, kar je v glavnem posledica boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti. 1217 — Proizvodnja v živilski industriji, bo predvidoma na ravni preteklih let v prvi vrsti zaradi znatne ekonomike in fizične izrabljenosti podjetij v tej stroki. 128 — Podjetja grafične industrije povečujejo v povprečju svojo proizvodnjo, kar je v glavnem rezultat manjših rekonstrukcij in boljše izrabe proizvodnih zmogljivosti. Da se zagotovi predvideno povečanje industrijske proizvodnje v ’etu 1957, od katerih bo v prvi vršiti odvisna stabilnost tržišča, je dolžnost vseh industrijskih ,podjetij, da z ustrezno organizacijo poslovanja dn drugimi ukrepi zagotovijo izvedbo postavlje-neiga plana ter izvedbo zlasti tehle načel: — povečati je treba proizvodnost dela tako z izboljšanjem organizacije, racionalizacijo proizvodnega procesa, iz popoln jevam jem sistema premiranja kakor tudi z zmanjšanjem števila neproduktivne delovne sile. V povprečju naj bi se povečaj obseg proizvodn je na zaposlenega za 5,2% nasproti lanskemu letu; — povečati je treba ekonomičnost poslovanja, s tem da se vpeljejo sodobne metode tehnične in eko- nomske Jsjoapei-aciije, to volja zlasti za podjetja ko vini-sto etroke. 'V ta nameni naj vsako podjetje pripravi svoj p rog ram ikooiperaiiviue proizvodnje in sklene s sodelavci primerne aranžinaje. V kooperaciji naj praviloma podulje vsako industrij&ko podjetje. Program kooperacije naj upošteva večje sodelovanje nad re-montmimd delavmicamii in formiranje mobiinik enot, ki bi koncentrirale osnovna sredstvu in pocenili e proizvodnjo. Potrebno je tudi širše sodelovanje imdnetri-je z obrtjo. V ta namen naj se prouči možnost osamosvojitve nekaterih remontnih delavnic v samostojne obrti. Odločno je trelba prenehati.s težnjami za avtarkičnim poslovanjem; — proizvodnjo je treba v največji meri orientirati na izdelavo proizvodov za široko porabo, zato naj gospodarske organizacije, ki ne proizvajajo potrošne-ga blaiga, izdelajo perspektivni program za proizvodnjo tega blaga; — :v posamezne proizvodne delavnosti naj se začno s serijsko proizvodnjo produktov; pri tem je treba Uporabljati sodobne metode tipizacije ter se izogibati obrtniškega načina proizvodnje oziroma Izdelovanja na široki fronti, kar zmanjšuje ekonomičnost poslovanja; — materialni stroški naj se znižajo v ,povprečju za 2%; — prizadevati se je treba, da se izboljša plačilna bilanca z optimalno mogočo uporabo domačih surovin in investicijskega blaga in da se-poveča proizvodnja blaga, ki primanjkuje in da se poveča izvoz; — voditi je treba smotrno investicijsko politiko s poudarkom ua rekonstrukciji; — glede ua predvidene težave v preskrbi z električno energijo je treba prilagoditi proizvodnjo razpoložljivim virom električne energije ter izrabiti vse možnosti za pridobi vanje lastnih virov energije (termoelektrarne, motorji, vodna sila itd.) V primerjavi z letom 1950 je planirana za leto 1957 struktura proizvodnje po kategorijah porabe takole: Struktura 1956 1957 Industrijska proizvodnja skupaj 100 100 Sredstva za proizvodnjo 12,5 13,6 Sredstva za porabo 31,5 30,8 Reprodukcijski material 36,2 55,6 Prikazana struktura je v prvi vrsti podoba stanja proizvodnih zmogljivosti v okraju, zato je treba posvetiti vso pozornost rekonstrukcijam industrije (v prvi vrsti tekstilne industrije, papirne in živilske industrije ter avtomobilske industrije). Za dosledno izvedbo-navedendh načel, je treba izvršiti še tele naloge: — V tekočem letu je treba vsaj pri važnejših industrijskih podjetjih analizirati izrabo proizvodnih zmogljivosti ter zagotoviti, da bodo te zmogljivosti glede na dane možnosti optimalno izrabljene; — močneje se je treba prizadevati, da se zboljšajo strokovni kadri, zlasti v kovinski stroki, in je zato treba pripraviti program za strokovno izpopolnjevanje kadrov doma in v tujini; — gospodarske organizacije naj pripravijo perspektivne plane razvoja upoštevaje pri tem smernice za dolgoročni razvoj gospodarstva. Ti perspektivni Plani naj bodo podlaga' za izvajanje investicijske po- litike. Sredstva gospodarskih organizacij, zlasti tista, ki bodo uporabljena za investicije, naj se uporabljajo smotrno in programsko; — intenzivneje je treba izpopolnjevati tehnološki proces proizvodnje ter dosežene rezultate na tem področju gmotno spodbujati kakor tudi v večji meri /ugotoviti medisebojuo izmenjavo izkušenj in angažirati ustrezne strokovne institucije; — analizirati in korigirati je treba normative materiala ; — iz družbenega investicijskega'sklada okraja bo zagotovljeno nad 150 milijonov dinarjev sredstev, v prvi vrsti za tiste investitorje, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za obvezni delež, na investicijah, ki se kreditirajo iz sredstev splošnega ali republiškega investicijskega skladu, oziroma tistim investitorjem, katerih investicije so visoko rentabilne in v skladu s temi smernicami; — za povečanje izvoza je treba po dobro pripravljenih rentabilitetinih računih zlasti angažirati kredite, ki jih daje Jugobanka ter s temi krediti nabaviti potrebno domačo in inozemsko opremo, razčistiti ozka grla in racionalizirati proizvodnjo; — dajanje garancij za najetje kratkročnih in dol-go*ročnih kreditov kakor tudi dovoljevanje kreditov za kratkoročne namene je treba prilagoditi smernicam tega družbenega plana. Za uresničenje navedenih nalog naj predvsem poskrbi trgovinska zbornica, ki naj stori primerne organizacijske in druge ukrepe. 111. poglavje ■ Kmetijstvo in zadružništvo , 1 Po plamu za leto 1956 je predvideno, da bo obseg kmetijske proizvodnje v glavnem ua ravna proizvodnje iz leta 1955. Po oceni za leto 1956 je proizvodnja te panoge za 1,8% pod obsegom kmetijske proizvodnje iz leta 1955. Gibanje kmetijske proizvodnje po panogah je po oceni za leto 1956 bilo (leto 1955 = indeks 100): 1. poljedelstvo 98 2. sadjarstvo 91,6 3. vinogradništvo 54,1 4. živinoreja 107,8 Skupaj kmetijstvo • 96,2 Na gibanje kmetijske proizvodnje lani so vplivali zlasti tile faktorji: — zapoznela vegetacija zaradi dolge zime in hladne deževne pomladi; — močno zmanjšanje uporabe umetnih gnojil, in to za okoli 47 % v primerjavi s predlanskim letom. Druge osnovne karakteristike razvoja kmetijske proizvodnje za leto 1956 so še: — nadaljnje izboljšanje strukture njivskih posevkov v korist vrtnin in krmskih rastlin; — stalna tendenca, da se poveča živinorejska proizvodnja; — povečanje cen v povprečju za okoli 7 %, in to predvsem pri vrtninah (za okoli 16 %) ter pri sadjarski in vinogradniški panogi; — postopna izravnava dosedanjih nesoruzmeirij med kmečko porabo in porabo delavcev in uslužbencev, ki so bila izražena v hitrejšem povečanju dohodkov kmetov kakor delavcev. Slednje je dose- ženo z zaostreno davčno ipolitiiiko ( v letu 195? je odpadlo na davščine okoli 11 %, v letu 1956 pa že okoli 15 % celotnega na rodin ega dohodka zaselunega sektorja kmetijstva). V navedenem razdokjiu so se plače delavcev in uskržibeiacev povečale za okoli 18 %, potrošni sklad zasebnih kmetov pa je ostal v glavnem v prejšnjih okvirih; — nad 30 % kmetijskih gospodarstev je v 1. 1956 predvidoma zaključilo z izgubo, ki bo znašala okoli 17 milijonov dinarjev. Razlog za tako stanje so predvsem nearondi.rane .površine (zlasti v občini Lenart), prezadolženost kmetijskih gospodarstev (anuitete v letu 1956 znašajo okoli t/5 milijonov dinarjev) dn pomanjkljiva organizacija dela (zlasti pomanjkanje ureditvenih načrtov). 2 Po planu za leto 1957 bo Cinični obseg kmetijske proizvodnje povečan predvidoma za 8,7 % nasproti letu 1956, po posameznih panogah ,pu takole: (leto 1956 = indeks 100) jx>1 jedeistvo 110,4 sadjarstvo 77,7 vinogradništvo 154,4 živinoreja 106,8 Skupaj kmet. proizv. 108,7 čaradi nekoliko vušje ravni cen (za okrog 6%) se bo narodni dohodek v kmetijstvu predvidoma povečali za 12% nasproti letu 1955, fizični obseg pa se “•bo povečal v istem razdobju le za 6,9 %. V poljedelstvu se računa s povečanjem proizvodnje predvsem na račun večjega pridelka vrtnin. Obenem je predvidena nadaljnja sprememba v strukturi posevkov v korist povrtnin za okoli 150 ha. Za izboljšanje preskrbe industrijskih središč, zlasti pa mestu Maribora, je treba kmetijsko proizvodnjo še nadalje usmerjati v korist pridelovanja vrtnin, s posebnim .poudarkom na proizvodnji ranih vrtnin. Slednje je potrebno zaradi pomanjkanja pridelkov te vrste, kar se kaže na močni nestabilnosti cen. Za dosego tega cilja je treba zlasti: — zaigotovditd finančna sredstva iz družbenih investicijskih skladov za kreditiranje tistih kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, ki se obvežejo, da bodo dobavljale določene kmetjske pridelke industrijskim središčem. Občane, ki so direktno zainteresirane na določenih kmetijskih pridelkih, uaj nudijo v takih primerih ugodne kreditne .pogoje ter naj morebiti prevzamejo del obveznosti plačevanja anuitet; — z ugodnejšimi prometmiimd zvezami olajšata prevoz kmetijskih pridelkov v industrijska središča. Zaradi še prevladujoče izmenične rodnosti v sadjarstvu se za leto 1957 pričakuje za okoli 2l2% manjši pridelek sadju kakor lani. S poletnim škropljenjem je treba izboljšati kvaliteto sadja, prav tako pa zagotoviti redno oskrbovanje sadnega drevja. Glede na nadpovprečni pridelek v vinogradništvu v letu 1955 je pričakovati v letošnjem letu nekoliko manjši pridelek v tej panogi. Pri planu za leto 1957 so upoštevane dosedanje investicijske naložbe v to panogo. Povečanje živinoreje temelji na ugodnih razvojnih možnostih te panoge, ki so v izboljšanju kvalitete živine (predvsem plemenske živine) im na spre- membi strukture .posevkov v korist krmnih rastlin ter na drugih ukrepih, ki so bili storjeni na tem področju. 3 Iz predlogov planov kmetijskih gospodarstev za leto 1957 je sicer razviden napredek v primerjavi s prejšnijami leti, očiten pa je problem izgub, ki jih izkazuje okoli 60 % kmetijskih gospodairstev, v skupnem znesku okrog 27 milijonov dinarjev. Negativni finančni efekt se .poveča kljub povečanju celotnega dohodka dn s tem obsega proizvodnje za okoli 69 milijonov dinarjev. V letu 1957 je treba odločno ekonomsko utrditi kmetijska posestva ter izpolniti zlasti tele naloge: — arundi.rati je treba na podlagi odkupov ah zamenjave zemljišča, kjer to ni mogoče pa z administrativnimi ukrepi; • — proučiti je treba decentralizacijo kmetijskih posestev ua obrate; — pripravijo uaj se dolgoročni ureditveni načrti; — postaviti je treba komisije oziroma organe z nalogo, da nudijo finančno, ekonomsko in organizacijsko pomoč kmetijskim posestvom; — uvede naj se primerno nagrajevanje strokovnega kmeti j skega kadra; s tem v z vezi se bodo dajale posebne premije iz okrajnega kmetijskega sklada strokovnemu kmetijskemu osebju tistih kmetijskih organizacij, kjer bodo doseženi posebni gospodarski uspehi, ki jih bo predpisoval poseben pravilnik; — organizacijsko je treba utrditi kmetijski zavod za projektiranje; — uvaja naj se nagrajevanje po učinku in premiranje, kjerkoli je to mogoče; dosledno pa je treba to načelo uveljavljati v živinorejski panogi; — pripravi nuj se dolgoročni program za razvoj kmetijstva ter v ta namen na kombinirani način angažirati zlasti sredstva iz splošnega investicijskega sklada,, kakor tudi druga razpoložljiva sredstva v okraju, namenjena za kmetijstvo. Prograan investicij naj bo sestavljen ob aktivnem sodelovanju kmetijskih posestev, zlasti pa občinskih ljudskih odborov in zadružnih organizacij. Za saniranje nekaterih kmeti jakih gospodarstev je treba izvesti še tele ukrepe: — v mejah zakonskih določb naj se razglasijo kmetijska posestva za poskusne obrate v letu 1957; — podaljša se rok odplačevanja investicijskih kreditov v okrajni družbeni investicijski sklad; — celotno zemljarino v višini 13 % katastrskega dohodka se prepusti kmetijskim organizacijam v korist njihovih investicijskih skladov; — v mejah zakonskih določb so znižane stopnje amortizacije kmetijskih gospodarstev; — kmetijske organizacije so po tem planu oproščene plačevanja amortizacije od gradbenih objektov, ki jih ne morejo uporabljati. Kmetijska posestva, ki kljub navadenim ukrepom nimajo perspektive za rentabilno poslovanje, je treba obravnavati na podoben način kakor druge nerentabilne gospodarske organizacije. 4 Zadružništvo na vasi je imelo pomembno vlogo zlasti pri blagovnem prometu, kjer zajemajo splošne kmetijske zadruge pretežni del celotnega odkupa poljedelskih pridelkov. Odkup po teh zadrugah se je povečal od 1932 milijonov v letu '1955 na okoli 2 milijardi dinarjev v letu 1956. Analiza izpolajeva- nja fijianćnega pilama Linetiijskiih zadrug za leto 1956 kaže, da bo brudo ,produkt v gdavmam na deti ravni kakor v letu 1955, očitno pa je močno zjnuzanje fi-namene rentaibilnosti. Tako je znašal dobiček kmeti jski'h zadrug v letu 1955 še okoli 230 milijonov dan, po oceni za leto 1956 pa maša le še okoli 150 milijonov. Na znižanje rentabilnosti kmetijskih zadrug vplivajo v prvi vrsti meksami rane cene lesa, ki so bile uvedene v začetku lanskega leta. 'V letiu 1935 ko dosegle kmotijiske zadruge samo na račun prodaje lesa okoli 180 milijonov dinarjev dobička. Kljub manjšemu komercialnemu učinku pri prodaji lesa je predviden za tekoče leto isiti bruto produkt kakor lani. Plan za splošne kmeti jske zadruge temelji zlasti na tehle osnovah: — predvideno .povečanje kmetijske proizvodnje ob istočasnem manjšem povečanju odstotka bla.gov-nostd te proizvodnje bo vplivalo na povečanje blagovnega prometa v tej panogi, zlasti pa na povečanje odkupa za okoli 10 %, to je od 2 milijardi v letu 1956 na okoli 2,2 milijarde letos; — povečani potrošni sklad individualnih kmetijskih proizvajalcev bo povzročil povečano aktivnost vseh delavnosti kmetijskih zadrug; — kmetijske zadruge bodo v letu 195? razpolagale z okoli 130 milijoni lastnih sredstev za invesiti-eije (amortizacije 51 milijonov, obresti od osnovnih sredstev 16 milijonov, del dobička za investicije 61 milijonov, zemlja rana 2 milijona). Splošne kmetijske zadruge naj v letu 195? še od-ločilneje vplivajo na pospeševan je kmetijske proizvodnje kot ekonomski organizator in družbeni investitor, din sicer na družbeni osnovi. V ta namen naj splošne kmetijske zadruge in drugi aktivni družbeni činitelji (zlasti občinski ljudski odbori, okrajna zadružna zveza ter zadružne poslovne zveze) ukrenejo tole: — splošne kmetijske zadruge naj se nadalje organizacijsko utrdijo in povečajo število članstva. V ta namen je treba voditi ustrezno politiko ristorna članstvu, organizirati tečaje v okviru okrajne zadružne zveze, nuditi neposredno pomoč splošnim kmetijskim zadrugam pri njihovem delu in povečati število štipendij za študij gospodarskih in kmeti jeklih kadrov; — zagotoviti je treba organizacijo doslednega !>dhupa vseh kmetijskih pridelkov z območja splošne kmetijske zadruge; — splošne kmetijske zadruge naj ustanavljajo lasta© tržnice in trgovske poslovalnice v industrijskih središčih; — za smotrno razvijanje gmotne baze splošnih kmetijskih zadrug je treba pripraviti med letom dolgoročni investicijski program. Za realizacijo tega Programa je treba kombinirano uporabljati razpo-ložljiva finančna sredstva v okrajn. Že v letu 195? je treba na podlagi tega programa pripraviti posa-rnezine načrte in drug dokumentacijski material ter realizacijo tega izločiti del sredstev! namenjenih Za kreditiranje kmetijstva; — povečati je treba aktivnost kmetijskih pospeševalnih služb ter v ta namen zlasti: 1. razvijati sistematičnejšo propagando za večjo smotrno uporabo umetnih gnojil. V ta namen naj se organizira v zimskih mesecih krajši tečaj ter propagira smotrna uporaba umetnih gnojil tudi v drugih ehlitkah (v osnovnih šolah itd.); 2. prouöiiti je treba možnosti za kreditiranje in-dividualmiih proizvajalcev po zadrugah, zlasti glede dajanja kredttov za nabavo umetnih gnojiti in zaščitnih sredstev. Zlaradi uspešnejšega izvajanja nadog, ki jih imajo splošne kmetijske zadruge, naj občinski ljudski odbori Je-tom ne predpišejo obresti od osnovnih sredstev iz kmetijske delavnosti. Fo možnosti naj občinski ljudski odbori prepustijo tem zadrugam tudi del dobička, ki bi se sicer steka:! v korist občinskih proračunov, s pogojem, da se odstopljeni ded dobička uporabi le za pospeševanje kmetijstva. Ta družbeni plan pa predpisuje tele ukrepe: — splošne kmetijske zadruge odvajajo vso zem-ljari.no v korist svojega investicijskega sklada; — plače iz dobička (to določene v proporcionalnem razmerju do ostanka dobička brez omejitev navzgor; — smernice za uporabo investicijskega sklada upoštevajo vlogo zadrug, okrajne ‘zadružne zveze ’h občinskega ljudskega odbora na področju pospeševanja kmetijstva. 'Za nadaljevanje' socialistične preobrazbe na vasi im neposrednega orgami.zirdnja kmetijske proizvodnje, predelovalnih delavnosti in odkupa je treba utrditi zadružne poslovne zveze. Zlasti morajo biti te poslovne zveze nosilci perspektivnih programov ;.n napredne proizvodnje v kmetijstvu. 5 Za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnega sektorja kmetijstva je predvideno še tole: — Iz okrajnega kmetijskega sklada bo dotiranih v okrajni družbeni investicijski sklad 1'2 milijonov dinarjev z namenom, da se ta sredstva uporabijo za posojila socialističnim gospodarstvom za adaptacijo gospodarskih stavb, n'abavo oziroma odkupe gospodarskih stavb in zemljišč od zasebnih kmetovalcev, za arondacije posameznih obratov im posojila za investicije pri obnavljanju sadovnjakov in vinogradov. — Ostali del okrajnega kmetijskega sklada v znesku 63,568.000 dinarjev pa bo uporabljen zlasti za te.Le namene: za dotacije kmetijskim gospodarstvom pri izdelavi ureditvenih načrtov; za premije strokovnemu osebju v kmetijskih organizacijah; za dotacije 'kmetijskim zadrugam pri izdelavi in, izvedbi regionalnih načrtov in kompleksne obnove sadovnjakov zadružnikov v okviru KZ; za dotacije za nabavo plemenjakov in za pomoč plemenilnim postojam in rejskim središčem; za prispevek okrajni zadružni zvezi ali zadrugam pri organizaciji mlečne kontrole; za pomoč kmetijskim gospodarstvom pri dokončni ureditvi matičnjakov ter subvencije drevesnicam; za dotacijo vodni skupnosti Slov. Bistrica za izdela vo idejnega projekta regulacije območja Ložnice in Bistrice ter za prispevek kmetijskim zadrugam za izvedbo manjših melioracij; za pomoč kmetijskim zadrugam pri ureditvi pašnikov, predvsem v območju prejšnjega okraja Slovenj Gradec: za ureditev in izpopolnitev veterinarskih ustanov v območju okraja; za zatiranje živalskih kužnih in parazitarnflh bolezni; za pomoč kmetijski javni službi v okraju. — Del d*nu*be.mli mv-esit.ioijsk.ih slcladOv «kraja in. dičim, namemjen za ikimetiijstvo, znaša po plann za leto 1997 skupaj 149 milijonov dinarjev; pri tem odpade na okraj 76 milijonov dinarjev, na olbčine pa 67 milijonov dinarjev. Visa ta sredstva je treba uporabi jati programsko in kombiniramo v prvi vrsti 'kot dopolnilna sredstva k zveznim in republiškim kreditom im za investicije, ki so v skladu s smernicami tega družbenega plana. 6 V letu 1997 bo pripravljen nov izračun katastrskega dohodka, okvir davčne lestvice pa ostane nespremenjen, in sicer 10 do 44 % od katarskega dohodka. Davčne obveznosti zasebnih kmetijskih proizvajalcev bodo v razmerjiu do narodnega dohodka in nasproti lanskemu tetu tele: 1096 1997 % 1. Narodni dohodek 4.930 4.996 Hd' 2. Davčne obveznosti 697 707 107 % 2:1 14,9 14,5 Glede na predvideno manjše povečanje davčnih obveznosti od narodnega dohodka, je pričakovati ustrezno povečanje potrošnih im akumulacijskih sredstev kmetijskih proizvajalcev in tudi povečanje investicijske delavnosti na tem področjm V letu 1997 se bo po investicijskih skladih in drugih skladih vračalo direktno kmetijstvu nad 204 milijonov dinarjev, to je okoli 29 % davčnih obveznosti, ostanek, ki gre v korist okrajnega in občinskih proračunov, pa bo uporabljen v precejšnji meri za dotacije skladom (vodni, cestni) im pa za negospodarske investicije (predvsem šolstvo). IV. .poglavje Gozdarstvo 1 Mariborski oikraj je eden najbolj gozdnatih okrajev v Sloveniji. Od celotne površine odpade na gozdove okoli 49 %. Po cenitvah znaša povprečna zaloga stoječega lesa le okoli 50 do 60 % normalne lesne zaloge na t ha gozdne površine. Razlog za tako stanje je večdesetletno prekomerno im nenačrtno izse-kavamje gozdov in nezadostna skrb za obnovo, nego im varstvo gozdov. Tako stanje gozdov narekuje jasno začrtano politiko zmanjševanja 'sečnje, ki je že prišla do izraza v zadnjih letih im mora priti do izraza tudi v 1. 1997. Politika sečnje gozdov je razvidna iz tega pregleda: v m* 1959 1956 1997 t. Etat v lesni masi (meto) 268.300 268.500 268.500 2. Prekoračenje etata '+’ ali — '+99.898 + 57.437 + 51.548 Čeprav skupni posek ne presega letnega prirastka, je še vedno občutno prekoračenje letnega etata (dovoljene količine lesa za sečnjo) zlasti v zasebnem sektorju, kar narekuje predvsem tele naloge: — nadaljnjo zaostritev kontrole sečnje v nedržavnih gozdovih ter znižanje količin, dovoljenih za posek od 529.737 m-’ lami na 299.848 m’ neto lesne mase letos ali za 8 %; — občinski ljudski odbori naj vodijo dosledno politiko razumnega gospodarjenja z gozdovi in naj ne postavljajo zahtev po zviševanju sečnje; — zlasti na Dravskem polju, pa tudi v drugih delih okraja je treba zmanjševati porabo tehničnega lesa, ta poraba je še vedno občutna; — posebno ‘pozornost je treba posvetiti rednemu vzdrževanju gozdov im gojenju hitro rastočih vrst drevja (topola). Za leto 1957 je predvidetna maksimalna sečnja gozdov v obsegu 2199.848 m'1 neto lesne mase, minimalna sečnja ključnih sortimemtov neto lesne mase pa znaša: celulozni les iglavcev 46,500 ms jamski les iglavcev 33,100 m’ stkmpaj 79,600 m’ kar je za okoli 5 % manj od lanskega leta. Za izboljšanje stanja gozdov je treba upoštevati tudi tale dejstva: Po inventurnem stanju znaša povprečna gostota gozdnih cest okrog 0,6 km na lOOha gozdne površine, normalna gostota pa bi morala znašati 3 km na 100 ha, iz česar sledi, da je gostota cestnega omrežja močno pod normalo. Da bi bila dosežena normalna gostota v 50 letih, je treba zgraditi letno okrog 25 km cest (v 1. 1996 je bilo dograjenih 20 km cest). Z razširitvijo cestnega omrežja se zlasti zmanjšujejo transportni stroški, ki predstavljajo okrog 20 odstotkov vseh stroškov. Za izboljšanje kontrole nad sečnjo gozdov im doslednega izvajanja gozdarske politike, je treba im-tenzivneje graditi loga mi oe in stanovanja za delavce im uslužbence v gozdarstvu. Hudourniki povzročajo iz leta v leto več škode ter odnašajo veliko količimo rodovitne zemlje, obenem pa poškodujejo komunikacijske naprave. Ta dejstva narekujejo, da se sredstva sklada za pospeševanje gozdarstva v letu 1957 uporabijo predvsem za graditev gozdnih cest, logarnic in za urejanje hudournikov. Prednostni red gradnje cest je tale: t 1. ceste v gozdove, ki so važni za sečnjo v prihodnjih letih; 2. ceste, ki (pospešujejo gojitev gozdov in omogočajo proizvodnjo jamskega in celuloznega lesa ter druge tanjše oblovime, ki na splošno omogočajo boljšo izrabo lesne mase v gozdovih; 3. ceste za zaprta gozdna območja oziroma v območja z razmeroma slabo razvitim gozdnim cestnim omrežjem. Sredstva sklada je dosledno uporabljati le na podlagi potrjenih investicijskih programov. Zagotoviti je nadalje treba, da bo čimveč akumulacije, ki jo ustvarjajo gozdna gospodarstva, uporabljene r.a pospeševanje gozdarstva, ter da se bodo vsa sredstva iz gozdnega sklada uporabljala smotrno in ekonomično. V letu 1957 je treba pogozditi' okrog 60i0 ha gozdnega zemljišča, za. kar j« .potrebno 3 miliijone sadi.5 105,5 Količina na enega prebivalca 19,51 22.21 19,71 Količina žganih pijač na enega prebivalca 1,481 2,181 2,571 Časovne naloge gostinstva v tekočem letu so tele: da bi se v gostinstvu povečal skupni dohodek v letu 1957 nasproti letu 1555 v obeh sektorjih lastništva za 14,7 %, je potrebno tole: — investicijsko kreditiranje v gostinstvu mora temeljiti na izjem nem ekonomskem položaju gostinstva, ki more črpati kreditna sredstva za investicije le ob ugodnih pogojih; v ta namen naj uporabijo občinski ljudski odbori vsa sredstva, 'ki jih plačujejo v njihove družbeno investicijske sklade gostinska podjetja in gostišča v znesku 24 milijonov za to panogo. Iz okrajnega družbenega imveticijskega skladi pa bo gostinstvu na razpolago 10 milijonov dinarjev; — ustanavljanje novih in vzdrževanje starih obra- tov naj se izvaja po načrt« in ob sodelovanju Gostinske zbornice za Okraj Maribor. Perspektivni program pospeševanja im razširitve gostinske mreže naj iizdel« Gostinska zbornica; • — mlademu kadru v gostinstvu je treba posvetiti največ jo pozornosti, saj odvrni v veliki meri prav od njegove gostinske izobrazbe kulturna raven postrežbe. V tej smeri naj delujejo zkasti Gostinska zbornica, občinski ljudski odbori in svet za šolstvo okraja Mari,bor. X. poglavje Tnribem 1 Turizem je med najmanj razvitimi gospodarskimi panogami, čeprav je mnogo pogojev za njegov razvoj glede na naravne lepote in kulturne znamenitosti v okra ju, posebno še v pogledu tranzitnega turizma. Razvoj turizma v letu 1956 ni bil v skladu ž razvojem celot,ncigsi gospodarstva zlasti zaradi pozno sprejetih planskih instrumentov, nepraifcčasne objave cen in pomanjkljive propagande. Po plann za leto 1557 se računa na povečanje turizma za okoli 5% v povprečju, predvsem pa poveča- nje števila imozenislkih gostov, to je za Mizu 20 % nasproti letu 1956. Povečana aktivnost tiuxistiöae delavnosti nasprotil letu 1955 je razvidna iz pregleda: 1955 Plan 1957 Število gostov 64.466 66.000 od tega: domačih 59.552 60.000 tujih 4i.9M 6.000 število nočitev: 151.726 156.000 Povečana aktivnost na področju turizma temelji na tekle dejstvih: — v letu 1957 l>o pričela obratovati žičnica na Pohorju, s čimer se bo močno povečala turistična aktivnost na Pohorju; — število lokalnih im medkrajevnih avtobusnih prog se bo močno povečalo. Za uresničenje teh načel so zlasti odgovorna turistična društva, gostinska zbornica im ljudski odbori. Za .povečanje turistične delavnosti je treba v letu 1957 izvesti še tale načela: — družbene obveznosti turističnih gospodarskih organizacij naj bodo mina mal n e oziroma maj se uporabijo za pospeševanje turizma; zato naj občinski ljudski odbori za ta podjetja ne predpišejo obresti od osnovnih sredstev; — v območju, kjer turistične takse še niso vpeljane, naj se vpeljejo ter se uporabijo za pospeševanje turizma; — poveča maj se število imformativino-propagan-dmih tabel, ki bi usmerjale predvsem tuje turiste k turističnim in drugim objektom v okraju, s čimer se bo povečal tranzitni turizem; — izvršiti je treba učinkovito propagando v drža- vi (zlasti v Voj vodi,ni dm v Dalmaciji) za turistčne objekte in druge znamenitosti v okraju. Javnost jc treba seznaniti s tehničnimi možnosti za razne prireditve, shode, izlete itd. v okraju; « — proučiti je treba možnosti za razširitev mreže menjalnic v Okraju dm zagotoviti menjalno službo na vla kih; — po prosvetnih ustanovah im drugih oblikah naj se razvija turistična zavest. XI. poglavje , Obrt 1 Gospodarska raven obrti je odvisna od splošnega razvoja gospodarstva, zlasti industrije. Odločilen vpliv na razvoj obrtništva pa ima osebna poraba. Ekonomske analize kažejo, da obrt v okraju, posebno v mestu Maribor, sicer napreduje, vendar pa glede na razvojno stopnjo industrije im gradbeništva >n transporta močno zaostaja. Poseben poudarek ima to zaostajam je v tem, ker neposredno vpliva na življenjski standard potrošnika, na drugi strani pa s svo-jt> nerazvitostjo zavira razvoj industrije im drugih pa-nog gospodarstva: Bistveni gospodarski činitelji, ki označujejo raz-Tojmo pot obrti, so: — Obt-tni obrati so manjše gospodarske enote, ka obratujejo z zastarelimi osnovnimi sredstvi. Spričo nesorazmerno v^okih cen strojne opreme si obrt, k: ne premore zadostnih amortizacijskih in akumulacij- skih sredstev, mi mogla nabaviti novih proizvodnih sredstev. Ekonomsko izhodišče za razvoj obrti ni bilo dano. — Posebno obrt, ki proizvaja za osebno porabo, je pod ipritiskom blokiranih oziroma maksimiranih plač individualnega potrošnika. Škarje med cenami materiala in vrednostjo storitev oziroma dela pridejo v obrti do močnega izraza in so široko odprte, zaradi česar se obrt storitvenega dtela izogiba. — Razine administrativne omejitve v pogledu kreditne politike, plačilnega sistema, knjigovodske evidence in družbenih da jatev so zelo vplivale na gospo-.darsko eegibčnost v obrti in na močno prehajanje strokovnega 'kadra v industrijo, ki ga je lahko bolje plačate. — Prav zaradi omenjenega dejstva tudi obrtna podjetja, ki so spe'cializiraoa za proizvodnjo za indu'-strijo, gradbeništvo ali transport, kljub ugodnejšim pogojem glede na akumulativinost niso dosegla večjega napredka. — Nasprotno zaradi slabega stanja obrti, ki del» za industrijsko potrošnjo, so se industrijska, gradbena in. transportna .podjetja opremite z režijskimi obrati, ki osikmbnjejo podjetja in so neizkoriščena tar neekonomična. Režijske delavnice tvorijo obrtno dejavnost. — Lansko leto označuje močna konkurenca med privatnim in družbenim sektorjem obrti. Privatna obrt, bi jo razni gospodarski predpisi ne omejujejo v toliki meri, je bila v konkurenčnem boju v boljšem položaju. — Pavšal izaći ju družbenih obveznosti v obrti je lani zajela čez 50 % obrtnih organizacij in. pomeni močno administrativno sprostitev v obrti. Vendar je ta ukrep v veliki meri zgrešil svoj namen zaradi različnih stališč občinskih ljudskih odborov pri določanju pavšalnih dajatev. Občinski ljudski odbori so se v mnogih primerih ravnali bolj po potrebah občinskih skladov In proračunov, kakor pa po gospodarski zmogljivosti pavšali rani h obrtnih obratov. — Poseben problem v obrti je vajenski naraščaj. Na eni strani imamo mnogo mladine, ki se želi izučiti obrti, na drugi strani pa obrt nima dovolj proizvodnih zmogljivosti in strokovnega kadra, da bi zaposlite zadostno število vajencev. V tem nesorazmerju leži važen razlog, da obrtna panoga gospodarstva stagnira. 2 Plan za leto 1957 predvideva povečanje skupnega dohodka v obrti za 19% in presežka dela za 13% nasproti letu 1955. Osnova za takšno predvidevanje je zvišanje plač delavcev inu služben cev in povečana gospodarska aktivnost na splošno in posebej v obrti. Zaradi povečanja obrtniške aktivnosti v okraju naj občinski ljudski odbori dm Obrtna zbornica skrbijo za izvajanje tehle načel: — Obrtnim podjetjem in obratom, ki imajo obveznosti do družbenih investicijskih skladov, naj se za te obveznosti v letu 1957 znižajo obresti od osnovnih sredstev. V nujnih primerih, če bi zaradi visokih anuitet podjetja obrtne panoge kljub znižanju obresti od osnovnih sredstev poslovala nerentabilno,, je pri takih podjetjih treba znižati tudi amortizacijsko stopnjo. 'V kasnejših letih, ko bi se dolg zmanjšal ali pa bi bila rentabilnost večja, bi bilo treba s povečano amortizacijsko stopnjo izgubljeno amortizacijo zopet nadomestiti. • V *’ — Sredstva dirmŽibernih investicijskih skladov ob-&m, iki izvirajo se plačil dela dobička in obresti od osnovnih sredstev podjetij obrtne 'panoge v znesku 1 n milijonov dinarjev, naj bodo uporabi jena za investira j-slke kredite tej panogi. — Obrestna mora od osnovnih sredstev naj bo nižja pri deficitarnih obrtnih strokah. — Pavšalne dajatve in občinske doklade naj se JolSčijo tako, da bodo stiimuJativne za razvoj socialističnega in L zasebnega sektorja obrti ter da bo s tem zagotovljen tudi večji priliv strokovnega kadra v obrt. — Pri odmerjanju pavšalnih dajatev je treba zlasti zagotoviti tesno sodelovanje med obrtno zbonnioo n občinskimi ljudskimi odbori- Pavšalne odmere naj" se ravnajo praviloma po gospodarski moči obratov, ki naj se razširijo po skupinah, za osnove naj se praviloma vzamejo doseženi dohodki zadnjih treh let — Iz okra jnega družbenega investicijskega sklada je zagotovljenih za obrt 56 milijonov dinarjev investi-djskib kreditov, ki bodo odobreni ob ugodnih pogojih. Ob podobnih pogojih naj se dovoljujejo investi-cijskj krediti tudi iiz občinskih družbenih investicijskih skladov. — Prouči naj se možnost za ustanovitev obratov, kjer bi mogla biti zaposlena sedaj neproduktivna ali manj produktivna delovna sila, zlasti iz industrijskih podjetij. — Zagotoviti je treba širše sodelovanje med obrtjo in drugimi gospodarskimi panogami, zlasti z industrijo. — S spremembami v delitvi dohodka socialističnega sektorja obrtništva bo omogočen» stimulativnej-še nagrajevanje, kar bo vplivalo na večjo proizvodnost dela v tej panogi. — Obrtna zbornica naj pripravi dolgoročni program razvoja obrti. — Občinski ljudski odbori, obrtna zbornica in svet za šolstvo naj proučijo vprašanje vajenskega naraščaja v obrti in naj ukrenejo vse potrebno za smotrno zaposlitev mladine v tej panogi. V ta namen j« treba pričeti zidati šolo za vajence gradbene stroke. XJL poglavje Investicije 1 ?>rftm«m!ba strukture investicij im splošno zmanjšanje investicijske porabe sta povzročila zmanjšanje investicijske aktivnosti v okraju zlasti v gradbeništvu: V milijonih «Jto Odstotek Bruto Neto gradbenih del L®to investicije investicije v bruto investicijah 1955 10.483,9 7.554 40% 1956 9.6157 6.810,8 40 % indeks (3.1955 = 100) 92 95 Od vseh neto investiraj odpade preko 44% n« podjetja elektroenergetskega sistema. V Ičtu 1957 jp predvideno povečanje investicijske delavnosti, in sicer po vrednostnem obsegu bruto investicij za Okoli 14 % alti za 11 mili jard dinarjev, po vrednostnem obsegu neto investicij pa v istem razmerju, to je za 7,8 milijard dinarjev. Čeprav še ni znano, koliko sredstev bo na razpolago iz zveznega in republiškega investicijskega «klada ter je predvideno gibanje investicij orientacijsko, je tako povečanje investicij utemeljeno s temile dejstvi: — Glede na predvidene rekonstrukcije zlasti v kovinski, tekstilni in papirni industriji je pričakovati, da bodo dovoljeni investicijski krediti iz splošnega investicijskega sklada. — N-a podlagi posebnih pogojev Jugobanke so nekaterim podjetjem (Tovarna dušika Ruše, Rudnik Mežica) že dovoljena investicijska sredstva ter je pričakovati, da bodo sredstva iz teh virov še dodatno dodeljena. — Stanovanjski skladi občin bodo znašali s saldi iz lanskega leta okoli 1,4 milijarde dinarjev. — Iz republiškega investicijskega sklada bodo predvidoma delno .poravnane prekoračitve investicij v elektrogospodarstvu- ki znašajo okoli milijardo dinarjev. — Povečajo se tudi sredstva komunalnih podjetij in negospodarske investicije okraja in občin zaradi povečanih proračunskih sredstev. Investicijska politika, ki izhaja iz razdelitve sredstev, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor, in iz priporočil občinam, naj upoštevajo zlasti tale načela: — Sredstva družbenega investicijskega sklada okraja se bodo uporabljala v prvi vrsti kot dopolnilna sredstva h kreditom iz zveznega in republiškega investicijskega sklada. — Za neposredno kreditiran je gospodarskih organizacij bodo sredstva tega sklada dovoljena praviloma le' fob soudeležbi družbenih investicijskih občin, in sicer glede na teritorialni pomen investicije. — Panogam, od koder se formirajo sredstva družbenih investicijskih skladov občin, naj se le-ta vračajo v obliki investicijskih posojil. — Panoge, ki zaostajajo (obrt, kmetijstvo) prejemajo kredite po ugodnih pogojih. Da bi se sredstva za investicije smotrno ion racionalno uporabljala, jih je treba uporabljati na .podlagi konkretnih perspektivnih programov. V večji meri je tudi treba zagotoviti javno kontrolo porabe teh sredstev. Drugi dMel EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA MARIBOR XIII. poglavje Amortizacija 1 Kmetijske organizacije im splošne kmetijske zadruge se oprostijo plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, do zneska, ki je potreben za vzdrževanje osnovnih sredstev. Gradbene objekte, ki se ne morejo uporabljati, določi na predlog kmetijske organizacije oziroma splošne kmetijske zadruge pristojni svet občinskega ljudskega odbora. . 2 Kmetijske organizacije, ki so bile po določbah zveznega družbenega plana za leto 1956 ali pa prejšnjega leta razglašene za poskusne obrate, sd oprostijo plačevanja amortizacije za gradbene objekte do zneska, ki je potreben za vzdrževanje osnovnih sredstev. Za tlr.uigia «snoyna ^redsitva piLačujejo kmetiijiSke organizacije iz prejšnjega odstavka 50 % amortizacije, obračunane po stopnjab, ki jih daločujo zvezni predpisi. Ne .glede na prejšnji odstavek se oprostijo plačevanja amortizacije za druga osnovna sredstva kmetijske organizacije po tem 'razdelku v občini Lenart. 3 Koinfumalna podjetja: Mestno komunalno podjetje. Mestna plinarna dn Mestni vodovod plačujejo amortizacijo osnovnih sredstev za leto 1997 po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. XIV. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera za osnovna sredstva znaša za: Mestni vodovod Maribor 6 % Mestno plinarno Maribor 4 % Mestno komunalno podjetje Ma/ribor 3 % 2 Dohodke od obresti «d osnovnih sredstev vložijo komunalna podjetja v svoj investicijski sklad. XV. poglavje Zuinljtirin;-. 1 Kmetijske orgumzAc-ije plačujejo zemljazdno po stopnji 13 % katastrskega dohodka od zemljišča. 2 Kmetijske organizacije plačujejo celotno zemlja-rino v svoj investicijski sklad. 3 Splošne kmetijske zadruge vložijo celotno zem-ljarino v korist svojega investicijskega sklada. , 4 Splošne kmetijske zadiru,ge obračunavajo zainlja-rlno po stopnji 13 % katastrskega dohodka zemljišča. XVI. poglavje Sredstva za samostojno razpolaganje in plače iz dobička gospodarskih organizacij 1 Gospodarskim organizacijam v industriji, gozdar-»tvu, gradbeništvu (razen projektantskih organizacij), Prometu, obrti, podjetjem za izvoz in uvoz in podjetjem za promet in predelavo žita pripada za samostojno razpolaganje 40 % od dela dobička, ki se izloči za družbene investicijske sklade im za samostojno razpolaganje (5. razdelek XVIII. poglavja zveznega drui-benega plana za leto 1997 — Uradni list FLRJ, štev. 54-693/96). 2 Del dobička, ki ustreza zveznemu davku od dobička vloži Mestni vodovod Maribor v svoj investicijski sklad. Od dobička, ki ostane po plačilu obveznosti iz prejšnjega odstavka in obveznosti iz dobička po 39. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradimi list FLRJ, št. 10-86/56) razdelijo komunalna podjetja takole: I Na plače Na sklad iz dobička za • prispevkom samostojno na piače razpolaganje Mestno komunalno podjetje Maribor 76 24 Mestna plinarna Maribor 59 41 Mestni vodovod Maribor 7,16 5,52 Ostanek dobička vložijo komunalna podjetja u tega razdelka v svoj investicijska sklad 3 Investicijski skladi komunalnih podjetij se lahko uporabijo le za pospeševanje osnovne dejavnosti po-edinega komunalnega podjetja po smernicah mestnega sveta in po odobrenem investicijskem programu. 4 Trgovska in gostinska podjetja (izvzemši zunanje trgovinska) ter trgovine in gostišča oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje v letu 1957 tako, da izločijo določen- odstotek od prometa v tem letu, in sicer: 1. trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi proizvodi 0,5 % 2. trgovska podjetja in trgovine z industrijskim blagom 0,25 % 3. trgovska podjetja z nafto dn naftinimi derivati 1,25 % 4. trgovska podjetja za odkup in promet z odpadki 2 % 5. gostinska podjetja in gostišča 2,% z iz- jemo kavarne Astorija Maribor in hotela »Zamore«, ki oblikujeta sredstva za samostojno razpolaganje z 2,5 % 5 Od deleža splošne kmetijske zadruge na dobičku, ki je določen z družbenim planov občine, lahko uporabi splošna kmetijska zadruga 50 % za plače iz dobička s socialnim zavarovanjem in stanovanjskim prispevkom oseb, ki so pri njej v delovnem razmerju. • 6 Gozdno gospodarstvo mora v svojem knjigovodstvu posebej izkazati delavnost vzgoje in nege gozdov. Iz dobička, ki ga doseže gozdno gospodarstvo pri vzgoji in negi gozdov (stroka 311), pokrije najprej zakonske obveznosti (39. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Uradni lisi FLRJ, št. 10-86/56), ki se ugotovijo po ključu plač, ki bremenijo lastno ceno, med stroko 313 in 311. Ostanek dobička se uporabi samo za premije s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad v viäi'iii, ikii nateza razinierjn plač iz dobdičikia nasproti plačam |x> tarifnem pravilniku in osnovne delavnosti, vendar največ 13 % plač po tarifnem pravilniku. Ostanek dobička se plača v gozdna sklad okra ja. XVII. poglavje Uporaba investicijskega sklada splošnih kmetijskih / zadrug 1 Del dobička, ki ustreza zveznemu davku od dobička in gre v korist inveistaciijtskeiga sklada splošne •kmetijske zadruge, morajo te zadruge uporabiti za pospeševanje kmetijstva. 2 Sredstva iz prejšnjega razidelka sie Labko uporabijo šele potem, ko investicijske programe potrdi okrajna zadružna zveza, in v sporazumu s pristojnim občinskim ljudskim odborom. 2. za gozdove zasebnega sektorja: XVIII. poglavje Plan sečnje gozdov za leto 195? 1 Za leto 1557 se določajo tele najvišje in najmižje količine lesa za sečnjo: 1. za gozdove splošnega ljudskega premoženja: V tem ključni Sortiment! Skupna izraba . . . , Podjetje gozdov celulozni les v m» iglavcev v m* jamski les iglavcev v m* GG Maribor 66.249 10.429 6.600 Koroško gozdno pod- jetje Slov. Gradlec 46.641 11.071 5.500 Kmetijska gospo- darstva 8.260 Prodaja na drobno 8.700 129.190 21.500 12.100 Skupna izraba Občine gozdov v m* 1. Crna na Koroškem 15.773 2. Dravograd 8.798 3. Lenart 7.536 4. Maribor-Center 5.1il5 5. Muiribor-Košakr' 1.572 6. Maribor-Tezno 5.839 7. Ma.ribar-Tabor 1.402 8. Podvelka 20.005 9. Poljčane 4.078 10. Rače 2.551 11. Radlje ob Dravi 22.181 12. Ravne na Koroškem 12.546 13. Ruše 16.810 14. Slovenj Gradec 25,600 15. Slovenska Bistrica 19.122 16. Šentilj 2.932 Skupaj: 170.658 XIX. .poglavje Občinski ljudski odbori v mestu Maribor so pooblaščeni izvrševati pravice, dane po določbah XXXll. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. 54-693/56) okrajnemu ljudskemu odboru, razen pravic glede instrumentov in ukrepov, ki se nanašajo na Komunalno upravo Maribor, Mestno plinarno jn Mestni vodovod. , XX. poglavje Skladi 1 Okrajni družbeni investicijski sklad 1. V okrajni družbeni investicijski sklad se stekajo sredstva, kakor to določa zvezni družbeni plan, ter znašajo 1.470.8217.000 dinarjev im del sredstev, ki jih Od tega: Ključni sortimonti Lastna celulozni jamski prodaja poraba len les v m* iglavcev iglavcev 12.570 3.2)03 3.537 2.028 6.450 2.348 1.580 1.000 1.330 6206 252 200 2.806 2.309 500 454 435 1.53? — — 2.350 3.489 400 399 400 1.002 — . 18.481 1.522 3.200 3.500 1.490 2.588 280 150 1.895 656 400 221 16.231 5.950 3.200 3.300 10.080 2.866 2.000 1.427 14.235 2575 3520 2,519 18.520 5.080 3.866 4.093 11.4(37 7685 2.463 1.629 530 2.402 1O0 80 240 51.418 25.000 21.000 dotama v okrajna družbeni investicijski sklad okrajni kmetijski sklad v znesku 12 milijonov dinarjev. Skupina sredstva okrajnega družbenega investicijske sklada za leto 195? znašajo 1.462,827.001) din. 2. Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, katerim določa namen in način uporabe okraj, bodo znašala skupaj 406,310.000 din. 3. a) Dohodka sklada od dohodnine iz kmetijstva in dotacije okrajnega kmetijskega sklada okraja, ki bodo znašali po odbitku obvezne rezerve skupaj 76,310.000 dni, se smejo uporabiti edinole za kmetijske investicije. b) Sredstva iz te točke bodo uporabljena po smer-nicaih tega družbenega plana s pogojem, da si posojilojemalci preskrbijo najmanj 20% sredstev za delež na investicijah, ki se kreditirajo iz tega sklada. Uporabnike sredstev v znesku 12 milijonov din, kolikor dotira temu skladu okrajni kmetijski sklad, določi po smernicah tega družbenega plana upravni odbor okrajnega kmetijskega sklada. 4. Drugi diahodikii Sikla.da bodo upora-bllj/eini za tele namieme: a) Do zuie.Aia 15C mili Jonov diimairjev bodo (ktn.i krotki bi gosipodainskiim origiandizaci jaira. iz indns'tiri js'ko panogo, ki turna jo na razpoilago dovolj «redislov zn obvezni dolu-/. n.a imivocjtioajab, Jci so ikroditirajo iz. zveznega ailii rop.u.bliiäkeiga urvosttdjidcega sklad«. Omenjeina sredstva jie treba uporabljati predvsem za investicije gospodarskih organizacij tehle strok: , 116 — i.ndustraja .pradelaive nekoviiin, 117 — fcoviimska. iudiustriju, 122 — lesna imdnistnij«, 125 — industrija papirja iu celuloze, 124 — tekstilna industrija, 127 — živilska industrija,. Gospodarske organizacije iiz drugih strok lahko prejmejo kredite v okviru navedenega zneska le izjemoma, 5e .izpolnjujejo kile pogoje: — da prispevajo kot svoj delež na investicijah najmanj 20% lastnih sodstev; • — da vrnejo kredit najpozneje v 4 letih; — da kredit ne presega zneska 7 milijonov din. Prednostno se upoštevajo posojilojemalci, ki — že v 1 letu .po skleirrtvi kreditne pogodbe povečajo proizvodnjo za trg, v prvi vreti za široko porabo; — si s kreditom zagotovijo lastne vire energije; — dokažejo visoko »stopnjo rentabilnosti. b) Minimalna obrestna mera za vse kredite, k> bodo dodeljeni gospodarskim organizacijam pod a) te točke, je 5 %. e) Za povečanje kapacitet cestnega prometa bodo zagotovljena sredstva v znesku 25 milijonov dinarjev. Najdaljša doba vračanja za te kedite je 7 let, minimalna obrestna mera pa 5%. Prednost imajo investitorji, ki prispevjo največ jo lastno udeležbo. č) Gospodarskim organizacij®m jz gradbene panoge bodo zagotovljeni krediti v znesku 15 milijonov dinarjev predvsem za udeležbo na investicijah, ki bodo kreditirane iz zveznega ali republiškega investicij.s,koga sklada itn za nabavo mehanizacije. d) Za dietno 'kreditiranje in.veslačijskega objekta Zadružna mlekarn®« bo .porabljenih 32 milijonov dinarjev. Obrestna mera se predpiše v višini 1 %, rok vračanja pa je 30 let. e) Za ikreddlii,ranije trgovskih podjetij in trgovin bo uporabljenih 19 milijonov dinarjev. Krediti bodo dovoljeni le tistim investitorjem, ki nimajo n® razpolago dovoljj lastnih sredstev za obvezni delež tua investicijah, ki se kredi,tiirajo iz zveznega ali republiškega investicijskega «.klada in za us lomov,itev i.z-vozmo-uvozoega podjetja v Mariboru. f) Za gostinsko .panogo bo na razpolago 10 milijonov dinarjev kreditov iz te,g® sklad®,, .ki se smejo uporabiti 'le; — za udeležbo na investicij ah. ki se kreditirajo iz zveznega ali republiškega investicijskega sklada; — za načrte za razširitev hotelskih zmogljivosti; — za dvig s®.uiiturne in tehnične ravni gostinstva. Posojilojemalci iz tega odstavka morajo ,preskrbeti najmanj 50% lastnih sredstev za delež um investicijah, ki se kreditirajo iiz. sredstev tega sklada. g) Krediti, namenjeni obrtni panogi, bodo apia-ša.li 36 milijonov dinarjev in bodo uporabljeni po smernicah tega družbemega plana. Posojila iz sredstev tega sklad® se bodo dajala po tehle pogojih: — posojil® za gradbene investicije, to jie za grad-be novih proizvodnih prostorov ali za adaptacije, vendar le takih prostorov, .ki pomenijo ozko grlo, ki izboljšujejo delovne razmere ali zagotavljajo večjo proizvodnjo, bodo dovoljena po obratni meni 1—3% in z rokom vračila 20 do 30 let; — posojili® za nabavo strojev in opreme za. storitvene obrtne obrate se bodo «lajala po obrestni meri 0,5 «Lo 2 % in z rokom vračilu 6 do 10 lat; — posojil® za nabavo strojev in opreme za storitven,e proizvodne obrate pa bodo dovoljena po obrestni .meni 2—3% in z rekom vračil® 5 do 7 let. Obrestno mero in rok vrači'la za kredite obrtnim podjetjem in dlelavndeam, .ki so bili dovoljeni v preteklih Leituih, j.e treba prilagoditi pogojem iz te točke. Banka lahko dovoli 'kredite po tej točki le takrat, če si posojilojemalci zagotovijo 50%, na območju občin, ,ki .prejemajo dotacijo, pa 20 % sredstev za delež na teh investicijah. 5. Pri dovoljevanju kreditev iz družbenega investicijskega sklada okraja je potrebno poprej dobiti mnenje pristojne zbornice, če gre za kredite obrti, trgovini in gostinstvu ali okrajne zadružne zveze, če gre za posojilo zadružnemu sektorju. 6. Okrajni ljudski odbor določi namen in način' uporabe' nieiuporr.tbl jenih sinodi* te v tega sklad® in sredstev, nastalih zaradi novih predpisov. Tako nastala sredstva se morejo uporabiti tudi z® negospodarske investicije' okraj®, z® gospodarske investicije za panoge: trgovina, obrt im gostinstvo, im sicer v r«a> merju, ki ustreza višini bruto produkta, ki ga dosegajo te panoge. V izjemmih primerah in, če je v skladu s 'šmarnicami tega družbenega plana, lahko prejmejo kredite tudi podjetja drugih panog, razeu industrijske panoge. 7. Posojilojemalci, ki prejmejo ‘kredite po ■Jem razdelku za delež n® investicijah, ki se financirajo iz zveznih d.n republiških investdejskh skladov, morajo prispevati tudi lastna sredstva, katerih višina se ugotovi za vsak primer posebej. Za delež na investicijah, ki se financirajo iz‘splošnega investicijskega sklada, lahko uporabijo gospodarsko org®,nizati jie ifndsusitri.jsike panoge tudi do 50% sredstev, ki jih po zveznih predpisih vplačajo v okrajni drijžbeni investicijski «klad v času, ko uporabljajo posojilo. 8. 'V mejah vsot Iz tega razdelka lahko dodeljuje pooblaščen® bank® tudi kredite z® povečanje obratnih sredstev gospodarskih organizacij. 9. Od sredstev okrajnega družbenega investicijskega »klada, katerim določa namen oje raj, bo vplačanih v korist okrajnega proračuna 40 milijonov dinarjev. Sredstva v navedenem znesku se lahko uporabljajo le za negospodarske investicije. Mestni družbeni investicijski sklad L Sredstva mestnega družbenega investicijskega sklada bodo znašala skupaj 299 milijonov dinarjev, po odbitku obvezne rezerve pa 239 milijonov din. 2. Sredstva razpoložljivega mestnega družbenega investicijskega sklada so določena za tele namene; a) Sredstva sklada Sz dela dobička .in obresti’ od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna podjetja ,ni delavnice ter komunalna podjetja v skupnem zue-•;ku 92 milijonov dinarjev, se uporabijo za kreditiranje obrtnih podjetij in delavnic ter komunalnih podjetij. h) Sredstva »klada iz dela dobička im sklada za samostojno razpolaganje trgovs'kah podjetij du trgo- vin, v ökupnetiu /nesikiu 28 muli joiK>v diunarjev, &e uporabijo za krodliitiiTanje gospodarskih organjzaoij trgovjiuiike .panoge. c) S nudist va stkiladia, ki izvirajo iz pilačal dela. dobička, iz obres tli od osiiiovBiiih sredstev g-o&tinö kiLh podjetij in gostiSč, v skupneim znesku 9 milijonov dinarjev, se bodo uporabili« za anvestiiciijeke knedite v tej panogi. ('.) Sredstva sklada, ki so po zve/nuh predpisih namenjena za pospeševanje gio^podarstva vasi in za .pospeševanje piometu im predelave kmetijskih pridelkov, bodo uporabljena: —' za delno kredi tiranije zadružne mlekarne v znesku 53 milijonov dinarjev; — za ostanek pa po smernicah mestnega pveta. 3. V okviiriu temeljnih določb tega razdelka je pooblaščen mestni svet določiti način uporabe sredstev mestnega družbenega investicijskeiga sklada. 4. Mestni svet je nadalje pooblaščen določiti namen in način upora.be neuporabljenih sredstev tega sklada in sredstev, fonnitraini.h zaradi novih predpisov. 5. Ne glede na določbe tega razdelka lahko porabijo občine v območju mesta Maribora kot svoj proračunski dohodek brez obveznosti vrnitve. 10% sredstev tega sklada, in to v višini, ki ustreza razmerju vplačanih sredstev posameznih občin v ta sklad. Občine labko uporabijo ta sredstva le za negospodarske investicije. 3 Okrajni kmetijski sklad Sredstva okrajnega kmetijskega skiada bodo zmajala 75.5681/m din. Od tega bo uporabljeno za kre-di.tiiramje 12 milijonov diina.r.j.ev, ostanek v višmi 63.567/m din pa za financiranje po smieiuiiieah tega družbenega plana. 4 Okrajni gozdni sklad Sredstva okrajnega gozdnega skiada bodo znašala 774,087/m d:iu. Od sredstev okrajnega gozdnega sklada bo uporabljeno: v 000 dim a) delež republiškega gozdnega sklada 1(21.829 b) dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodu je in prodaje lesa 135.000 c) sredstva sklada za investicije 167.663 č) sredstva sklada za redno vzdrževanje gozdov ter za javno gozdarsko službo 296.393 d) 12 % obvezna omejitev 15.202 e) dotacija okrajnemu proračunu 40.000 Skupaj 774.087 5 Okrajni vodni sklad Sredstva okrajnega vodnega sklada se bodo formirala iz proračunske dotacije v znesku 40 milijonov dinarjev. 6 Okrajni cestni sklad V okrajni cestni skllad. se bodo stekala sredstva, predpisana z zveznimi in reipubliškiimii predpisi v znesku 16,534/m. din. in dotacije iz okrajnega proračuna v znesku 71,000/m din. Skupna sredstva tega sklada bodo znašala 87,534 milijonov dinarjev. 7 Mestni cestni sklad Sredstva mestnega cestnega sklada bodo znašala 32,152/m din. 8 ■ Gasilski sklad okraja Ustanovi se gasilski sklad okraja. V ta sklad se razen sredstev po zveznih predpisih stekajo tudi neuporabljena sredstva iz 1. 1956, ki so bila namenjena za ta sklad. Skupna sredstva sklada bodo znašala 48.936/m dim. 9 Mestni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva m es tnega kredit nega s k kida za zidan je stanovanjskih hiš bodo znašala 627,887.000 din. XXI. poglavje Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem iu občinami 1 Redni dohodki občinskih proračunov, ki se ipo-birajo na območju občin in pri katerih razdelitvi proračun okraja ne sodeluje, so tile: 1. občinska doklada na kmečko dohodnino; 2. občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja; 3. občinski prometni davek; 4. občinski prometni davek od prometa nadrobno; 5. občinske takse; 6. zemljanima, ki pripada proračunu; 7. davek od dediščin dn davek od daril; 8. dohodki uradov dn ustanov; 9. posebni proračunski prispevki iz plač; 10. prometni davek od vina dn žganja; 11. dohodnina od drugih poklicev in premoženja; 12. del proračunskih prispevkov iz dobička trgovskih podjetij in trgovin, prodajaln proizvajalnih .podjetij, gostinskih podjetij in gostišč, obrtnih podjetij in delavnic, komunalnih podjetij dn splošnih kmetijskih zadrug; 13. drugi dohodki iz pnkstojnostii posameznih občin. 2 Občinskim proračunom pripada tudli del dohodnine od kmečkih gospodarstev po odbitku obveznosti po zveznih predpisih, del prometnega davka zasebnikov dn del proračunskega prispevka iz dobička go-spoda.rsikdlh organizaci j po odbitku 42 % republiškega deleža na tem dobičku. Na dohodkih iz prejšnjega odstavka sodelujejo občinski proračuni v tehle odstotkih: 51 % Crna na Koroškem 74 % Dravograd 81% Lenart 7,8 % Maribor-Center 55 % M a ni bo r - Koš ak i 64 % Ma nibor-Tabor 43% Martbor-Tezno 100 % Podvelka 100 % Poljčane 58 % Rače 80 % Radlje ob Dravi 30,9 % Ravne na Koroškem 61 % Ruše 99 % Slovenj Gradec 64 % Slovenska Bistrica 46 % Šentilj Državne takse, prometni davek od davčnih vrednotnic in dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, pripadajo v celoti okrajnemu proračunu. XXIII. poglavje Sredstva skladov 1 Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada bodo znašala v letu 195? 1.482,827.000 din. 2 Sredstva mestnega družbenega investicijskega sklada v letu 1957 bodo znašala 299,12(3.000 dan. , 3 Sredstva mestnega stanovanjskega sklada bodo znašalo v letu 1957 627,887.000 din. Tretji del DENARNA SREDSTVA OKRAJA MARIBOR IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV XXII. poglavje Proračunska sredstva 1 V letu 195? bodo znašala proračunska sredstva okraja Maribor 1.587,961.000 din. Sredstva po prejšnjem odstavku bodo zagotovljena iz tehle virov: v 000 din A. 1. del proračun, prisp. iz dobička gospodarskih organizacij 586.936 2. del dohodnine kmečkih gospodarstev 147.274 3. del prometnega davka zasebnikov 44.945 4. državne takse 120.000 5. dohodki uradov in ustanov 14.130 6. dopolnil,na dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa ^ 135,000 7. drogi dohodki 6.623 4 Sredstva okrajnega kmetijskega sklada bodo znašala v letu 1957 75,568.000 din. i i 5 Sredstva okrajnega gozdnega sklada bodo znašala v letu 1957 774,087.000 din. 6 Sredstva okrajnega vodnega sklada bodo znašala v leta 1957 40,00i0.000 din. 7 Sredstva mestnega cestnega sklada bodo znašala v letu 1957 32,152.000 din. 8 Sredstva okrajnega cestnega sklada bodo znašala . v letu 1957 87,534.000 din. 9 • Sredstva okrajnega gasilskega sklada bodo znašala v letu 1957 48,936.000 din. Skupaj od 1 do 7, 1,054.908 B, Dotacije skladov 1. okrajnega gozdnega sklada 40.000 2. okrajnega družb, investicijskega sklada 40.000 3. okrajnega sklada za kadre 97.203 177.203 C. Posojila , 155.850 XXIV. poglavje Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Maribor je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. 2. člen Skupaj dohodki proračuna 2 <.387.961 Ta odlok velja od 1. januarja 1957. Odlok se ob- javi v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Proračunska sredstva iz prejšnjega razdelka bodo raziporejiema takole: Štev. 01-6089*57 Maribor, dne 12. marca 1957. v 000 din Predsednik OLO: administrativni del proračuna 964.611 Milan Apih 1. r. negospodarske investicije okraja 309.450 dotacije skladom 111.000 V tem: n) vodnemu skl. pkr. 40.000 b) cestnemu skl. okr. 71.000 dotacije občinskim proračunom 2.900 - V tem: a) prorač. obč. Podvelka 2.000 b) prorač. obč. Poljčane 900 Skupaj 1,387.961 165. Po 1'6. čltetau zaikana o o'kirag'ii)iiii Ijiuidiskiili odiborih (Uradni -list LRS, št. 19-89i/52) dm 3. točki 27. oleaa. statuta okraju Maintbor (Unadm vesitindlk okraja Maribor, St. i-OS*"?1?) je okrujimi ljudaild odiror Mairilx>r na seji Okrajmeiga ziba ra im na eeji zibora piroiiizvajail-oev dne 28. maja 1957 sprejteil ODLOK r spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Maribor za leto 1957 1. Čtem Drugi im tretji del odloka o družbenem planu >kraja Maribor za leto 1957 (Uradni vestndik okraja Maribor, št. 7-101/57) sie spremenita mn dopolnita tako, da se v pirefiščeneim besedltlm glasitta: Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA MARIBOR 1 XIII. poglav je Amortizacija 1 Kmetijske organilzaioije im splošne kmetijsike zadruge se oprostijo plačevanj« amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabi jod, do zine -ska, kit je potreben za vzdrževanje osnovmih sredstev. Gradbeme objekte, ki se ne morejo uporablja ti, določi na predlog kmetijske organizacije oziroma splošne kmetijsike zadmugie priistojind svet občiroskeg« ljudskega odbora. , 2 Kinetijsike orgamizmenje, ki to bile .po določbab zveznega drti/ijeneiga plana za telo 1956 ali za ptrejs-nja leta raiagLašeme za poskusne obrate, se oprostijo plačevanja amortizacije za gradbene objekte do zneska, ki je potreben za vzdrževanje osnovnih sredstev. Za druga osnovna sredstva plačujejo kmetijske organizacije tz prejšnjega edistavka 30 % amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. Ne glede na prejšnji odstavek se oprostijo plačevanja amorti zaci je za druga osnovna sredaitva kmetijske organizacije po tem raradehlmi z območja občine I/enairt. 3 Komuimailoa podjetja: Mestno komuavaino podjetje, Mestna plinarna in Mestni vodovod plačujejo amortizacijo osnovnih sredstev za leto Hrt? pov stopnjah, ki jih dolofiatjo »včzni predpisi. XlfV. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 4 Obrestna u»era za osnovna sredstva znaša; za Mestni vodovod Maribor 6%, za Mestno plinarno Maribor 4 %, za Mesimo konwinalno podjetje Maribor 3%. 2 Dohjodke od obresti od. osnovnih sredstev vložijo kompinaJna podjetja v svoj investicijski sklad. XV. poglavij« Sredstva za samostojno razpolaganje lu plače iz dobička gospodarskih organizacij 1 Gozdno gospodamtvo mora v svojom knjigovodstvu posebej izkaz« bi delo za vzgojo lin nogo gozdov. Iz dobička, ‘ki ga doseže gozifimo gospod« ratvo piri vzgoji in negi gozdov (otroka 311), pokrije na jprej zakonske obveznosti (32. im 38. člen uredbe o dlehitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Uradni Hat FLRJ, št. 16-179/57), ki se ugotovijo po ključu plač, ki bremicmijo lastno ceno, mest stro^ko 313 im 311. Ostanak dobička se uporabi samo za premije s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad v višini, ki ustreza razmerju plač iz dobička nasproti plačam po tarifnem pravilniku iz osnovne delavnosti, vendar največ 13% plač po tarifnem pravilniku. Ostasnek dobička se vplača v gozdni »klad okraja. S 1. Komunalna podjetja tz tog« razdelka delijo celotni dohodek po IH. poglavju uredbo o deli tvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uiradmd list FLRJ, št. 16-179/57) dm po 2. Mn 5. točka tega razdelka. 2. Prarnčtineikl prispevek iz osebnega rlohotfk« plačujejo komuna Ina podjetja za leto W3? v lehile absolutniih zmesikih: Mostni votlovod Maribor 1,773.000 din Mestna ptimairna Mairiibor 1,018XXK> diin Komuna lino podjetje .Mamiibor 1,218.000 dim 3. Od dola dohodka, ki ostane po Izpolnitvi ob-vezmositi iiz prejšnje točke, plača Mostni vodovod Maribor še najmanj 80,4 % znesek v korist svojega investicijskega sklada. 3 Iiavcstikajski sklatili komunalnih podjetij se lahko u,porabijo le z» .pospeševanje osnovne delavnosti posameznega komunalnega podjetja po smernicah mestnega sveta in po ,potr jenem investicijskem programu. XW. poglavje Plan sečnje gozdov z« leto 1957 1 Za leto 1957 se dotočijo tele najvišje in najnižje količine 'les« aa sečnjo: 1. za gozdove splošnega ljudskega premoženja: F«**Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. St. 10/1-121/1-57 Maribor, dne 28. maja 1957. Predsednik OLO: Milan Apih L r. 166. Na podlag« 17. člena zakona o okrajmili I j ndiskih odboniih (Uradni fet LRS, št. 19-89/52), 42. ölieiaa temeljnega zaikotna o proračimiih (Uiradtai lisi FLRJ, ši. 13-126/56) an 3. locke 26. čliema slaituita o.kraja Trbovlje je «krajini 1 jud-ski odbor 'irbovlje na seji okrajnega zi>e-ra »n zbora pnoairvaijaloev dine 21. jiuoaja 1957 sipiejel ODLOK o ‘spremembah odloka o proračunu okrajnega ljudskega odbora Trbovlje za leto 195? L čik» V odloku o proračunu «krajimeiga ljudskega odbora Trbovlje za leto 1957 se v 1. členu določbe pod I. im III. spremenijo dm se glasijo: T. Okrajni proračun z dohodki v znesku in z izdaitiki III. P redračune proračunski h skladov z dohodki v znesku z izdartki v znesku in s primanjkljajem 2. člen 3. člen se spremeni in se glasi: P nimanjkl ja Ji V predračun ih proračunskih skladov v skupnem znesku 4*0,000.000 din se krijejo z dotacijama iz okrajnega proračuna. 3. člen V proračunu okrajnega Ijudlskega odbora Trbovlje za leto 1957 se izvršijo tele spremembe: I V dohodkih: V 1. delu — Dohodki od gospodarskih organizacij, 1. razdelek — Del proračunskega prispevka iz dobička gospodarskih Organizacij, partij« 1 — Del proračunskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij v znesku <*4,652.000 din. V 1. delu se vstavi: 2. razdelek — Ded proračunskega prispevka iz plač, partija 2 — Dol proračunskega pnispevtku «iz plač v znesku 94,286.000 din. Skupni znesek 1. dela; Dohodki od gospodarskih «rgamiizatšj se zniža za 137,562.000 dim in znaša 158 milijonov 938.000 dim. V 2. delu — Dohodki od prebivalstva, 1. razdelčk — Dohodnina, partij« 3 — Dej dohodnin e od kmeti j -stva v znesku 89,862.000 din, partija 4 — Ded dohodnine od samostojnih poklicev im premoženja v znesku 47,452.000 din, 2. razdelek — Del prometnega davka od ptnivatlud-kov, partija 5 — De) prometnega da vka od privatnikov v znesku 22,225.000 din, 3. razdelek — Dal prometnega davka od vina in žganj«, partija — del prometnega davka od vin« in žganja v znesku 18,178.000 din. Prvotni 2. razdelek — Prometni da "ek od davčnih vrednotnic je sedaj 4. razdelek partije 7 — prvotno k Prvotni 3. razdelek Državne takse je sedaj 5. raz-dedek partija 8, prvotno 5. Skupni, znesek 2. dela — dohodki od prehtivadsttva se zviša za 51,577.000 din im znaša 211,617.000 din. 3. del — Okrajni uradi in zavodi r— obsega partije od 9 do vključno 17 prvotno od 6—14. Skupni znesek je naizpremenjen din znaša 1,000.000 dim. 4. del — Drugi dohodki — 1. razdelek — Dohodki od kngnili partija 18 — Dohodki od' kazni prvotno partija 15, 2. razdelek — Vplačdlla proiračumskah sredstev iz prejšnjih leit, partija 19 'Vplačila proračunskih sredstev iz prejšnjih leti prvotno partija 16, 3. razdelek razni nepredvideni dohodki partij« 20 — razni nepredvideni dohodki prvotno partija 18, 4. razdelek — Prispevki skladov, partija 21 — Prispevki skladov ima tele pozicije: 1. 20 % prispevek iz oikre jnega investicijskega sklada 47,979.000 dim 2. 20% prispevek iz okrajnega gozdnega sklada 9,114.000 dim 3. 20% prispevek irz okrajnega gasilskega sklada 3,934.000 dim 4. 20% prispevek iz okrajnega • Sklada za kadre 12,477.000 dim Skupaj partij« 21 73,504.000 dim Prvotna partija 17 — Prispevek iz inveisiticdjekega sklad« v znesku 12,818.000 din odpade. Skupni znesek 4. dela — Drugi dohodki — se poveča od 60,686.000 din in znaša 76,504.000 din. Skupni znesek proračunskih dohodkov sie »niža za 25,299.000 dinar jev in znaša po znižanju 448,059.000 dim. n , V izdatkih: V 1. razdelku — Urad tajnika — 5. del Državna uprava. Poglavje 3 — Katastrski urad Videm-Krško se poveča kredit na partiji 5—9 funkei« malimi izdatki za 600.000 dim. V 7. delu — Negospodarske investicije — se zniža kredit na partiji 7—16 — Negospodarske investicije za 10,000.000 dim. V 9. delu — Obveznosti im garancija se zmiža krediti za 1,500.000 diio. Skupno znižanje v 1. razdelku znaša 10,900.000 dinarjev. V 4. razdelku — Presveta im kultura — 3. dal — — Prosveta in kultura se zniža kredit n« partiji 1—24 — funkcionalni izdatki za 400.000 din. V 5. razdelku — Tajništvo za zdravstvo in sedmino varstvo — 3. del — Zdravstvena zaščita se zmižajio tile krediti : Poglavje 2 Okrajni higienski zavod, Trbovlje: Partija 3—44 _— operativnu izdatki 350.000 dim Partija 3—45 — funkcionalni izdatki 250.000 dim Poglavje 3 — Zdravstveni dom (dispanzerji) Trbovlje: Parti ja 3—47 — operativni izdatki 200.000 dim Partija 3—48 —funkcionalni izdati 300.000 din Poglavje 4 — Zdravstveni dom (dispanzerji) Brežice: Partija 3—50 — operativni izdatki se poveča jo za 235.000 din zniža pa se kredit na partiji 3—51 , funkcionalni izdatki za 235.000 dim Skupno ziiiii žainje v 5. razdelku znaša 1,100.000 dim. 7. razdelek — Tajništvo za notranje zadeve —<5. del — Državna uprava v poglavju 1 — Javna varnost se zniža kredit na partiji 5—57 operativni i.zdatiki za 430.000 dim. 448,059.000 din 448,059.000 dim 373.248.000 dim 413.248.000 din 40,000.000 dim 8. raideilieik — OkmjiLa aiutLšča — 5. dieti — Dxiav-au uprava y jx»giluivj'u 3 — Okrajno sodišče Viid'etm-K,ršk.o, se poveča ikirediil na ipainttijii '3-6Ö — Filače in tk>-daitikii za 195.(HM) diitu. 4. član Posameine spremifiuive so razvidne iz prilog, Jd so sesrtavm dieil tega odloka. 10. raizdaleik — Datacije diruižibemim organitzaci j am in društvom — 8. ,227.000 dim. Skupno znižanje pnuračumskili izdatkov znaša 25,299.000 dim. Skupni proračunski izdatki znašajo po znižanju 448,059.000 dim. POPRAVEK V uredbi o organizaciji in delu Hidrometeorološkega zavoda Lit Slovenije (Uradni list LRS, številka 24-111/51?) je treba popraviti uaslov II. poglavja. Namesto >11. Delovne enote zavoda< se mora pravilno glasiti: >IX. Delovno področje zavoda«. Iz Sekretariata Izvršnega sveta za zakonodajo im organizacijo, št.. 730/6-56 z dne 3. VIII. 1957. V zakonu o voli tv ah iiu odpoklicu odboruikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-1171/57) je treba popraviti tis kov ue napake v 51. im tbS. členu ter se besedilo pravilno glasi: v 3. točki 51. člena: >3. priimek, očetovo ime, rojstno ime im p rabiva-tšče kandidatov.« v 168. členu, na začetku odstavka: »Zoper odločbo obči uske volilne komisije, s katero je bil zavrnjen predlog kandidature im zoper odločbo okrajue volilne komisije, s katero je bil zavrnjen predlog za odpoklic...« Uredništvo 5.čkm Ta odlok vetlja od 1. januarja 1957. Odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« im »Uradnem vestna km okraja Trbovlje«. St. 01/1-225/13 Tibovtlje, dne 21. junija 1957. Predsediniik OLO: Martin Gosak 1. r. Proračun okraja Trbovlje za leto 1957 Pregled dohodkov im izdatkov I. D o h o d k it: 1. Dal — Doliodlki iz gospodarstva 158,938.000 dim 2. Del — Pžahodkii od prebivalstva 211,617.000 diiiu 3. Del — Dohodki diržavmith organov im zavodov 1,000.000 dim 4. Del — Pragi doliodlki 3,000.000 dim 8. del — 20% prispevek iz investicijskoga »klada, gozdnega sklada, gasilskega sklada im sklada za kadre 73/504.000 dim Skupaj dohodki: 448.C59.000 dim XL 1 z d a