ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE* OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918. Stev: 40 — No. 40 CLEVELAND, 0„ 1. OKTOBRA (OCTOBER), 1929 LETO XV. — VOLUME XV. VESTI E CLEVELANDA ponesrečena dru2ina FILMSKA SUKA K. S. K. J.-V BLAGOHOTNO VPOŠTEVANJE trije Člani kskj žrtve strupenega plina —Collinwoodčani! Ne pozabite, da se vrši v sredo, dne 2. oktobra zvečer ob 7. v Slovenskem Domu na Holmes Ave, j Eveleth, Minn., 25. septembra zanimiva predstava premikajo- — Našo naselbino je zadela čih slik KSKJ. Ta prireditev včeraj grozna nesreča, ki je se vrši prv ič v vaši naselbini. ! zahtevala štiri žrtve, trije iz-Društvo sv. Jožefa, št. 169 in med teh so spadali h K. S. K. sv. Helene, št. 193, ki imata to v oskrbi, vas uljudno vabita. Po dovršenem programu sledi ples s prosto zabavo. Vstopnina znaša 50 centov, za otroke 10 centov. Upamo, da se bodo tega zanimivega večera udeležili vsi naši Jednotarji iz Collin-wooda ter iz sosedne Nove Ljubljane. —Dalje ste uljudno vabljeni na plesno veselico društva sv. Helene, št. 193 KSKJ, vršečo se v nedeljo, dne 6. oktobra zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Zabava bo izbor-na! —Razstava naših slovenskih Jednoti. Pred štirimi leti se je iz Vir-ginije, Minn., v našo naselbino preselila družina Frank Lavri-Ča, obstoječa iz zakoncev, enega sina in ene hčere. Rojak Frank Lavrič, ki je bil zapos-Ijen kot trgovski potnik neke tvrdke v Virginiji, je s svojo družino in dveletnim vnukom Robert Bradačem čez poletje stanoval v svoji vili ob Eveleth jezeru, dve milji oddaljeno od tukaj. V pritličju vile je ime) stroj za nabavo električne razsvetljave, za katerega se je rabilo gazolin. Včeraj popoldne ali proti večeru je šel gospodar hiše, oziro-trgovcev in obrtnikov, ki se je ma oče družine v pritličje hiše je vršila ves teden v Sloven- popravljat motor pri stroju, skem Narodnem Domu na St. Ker je pa iz stroja prihajal Clair Ave. je bila danes zaklju-1strupeni plin, ga je na mestu čena. Kaj tako imenitnega ni-smq pričakovali Po naši sodbi je to razstavo obiskalo ftaf-raanj 15,000 oseb. Našim vrlim trgovcem in obrtnikom je na tej prireditvi Čestitati. Med občinstvom prevladuje splošna misel in želja, da bi se slično razstavo priredilo zopet druge leto. • —Te dni je zopet imela naša slovenska metropola v\ svoji sredini odličnega in častnega gosta, našega ožjega rojaka Dr. Leonida Pitamica, poslanika Jugoslavije, ki je došel semkaj iz Washingtona na povabilo Hrvat skega republikanskega kluba in Zveze naših slovenskih trgovcev. Zadnjo nedeljo do- sadušilo, kajti njegovo truplo So danes okrog sedme ure zve-Btr nftšli poleg stroja. Pri popravljanju je bila gotovo navzoča tudi Lavričeva soproga Ivana in hči Mary, kajti tudi trupla teh so našli v pritličju hiše med tem, ko je ležal vnuk (Robert Bradač) tudi od plina zadušen v postelji v prvem nadstropju. Plin je tako hudo učinkoval, da je omamil tudi Lavričevega sina Franka, katerega so našli na tleh pred stopnicami v klet. Danes proti večeru je prišla obiskat LavriČevo družino soproga rojaka Anton Tankota iz Gilberta, Minn. Ko na trkanje vrat in klice ni bilo nobenega odgovora, se ji je stvar zdela poldne se je udeležil sv. maše v ,nekaj sumljiva, zato je šla k slovenski cerkvi v Collinwoodu. | bližnjemu sosedu W. Trenhol- Popoldne ob 3. je bil navzoč pr prikazovanju filmskih slik K.S Krajevnim društvom naše Jednote, kakor tudi župnijam, se naznanja ter priporoča sledeči program glede prikazovanja naše filmske slike, koji program naj bi društva in fare kolikor mogoče natančno vpoštevale. Ako bi ravnali drugače, bi nikakor ne megli ugoditi željam vseh; pe deii označenem programu be pa morda vsem ustreženo. Mnogi so v tem programu označeni dan želeli, torej se istega datuma ne more spremeniti. Druge pa, ki so v bližini teh naselbin in katerim smo slike obljubili, smo uvrstili tako, da bo ob enem z manjšimi stroški radi potovanja tudi v njih naselbini slika pokazana. Ta program naj bi cenjena društva vpoštevala ter sprejela v namenu, da se istega v bodoče izvršuje brez presledka po naselbinah, kakor doli ozna-' čeno. Kadar bo enkrat slika prepotovala vse naselbine, potem bomo lahko ravnali drugače, takrat bomo lahko ugodili tudi poa^mqpcnipi društvom, aaj bo Jednota to zanimivo sliko ohranila in jo rada dala za prikazovanje, kadar bo treba. K temu filmu (sliki) bomo dodali še nekaj novih važnih slik iz življenja naših Jednotarjev in tudi druge pomenljive iz naših ameriških slovenskih naselbin. Uljudna prošnja Že danes so naprošeni čč. gg. župniki, da mi pošljejo sliko svoje cerkve in šole, da jih uvrstimo k dosedanjemu filmu. Na ta način bomo lahko pokazali vsem našim naselbinam, kaj kot narod skupaj premoremo. Take slike naj bi bile nalašč narejene pri kakem fotografu v velikosti 8x10 palcev. Ne smejo pa biti lakirane, da bi se svetile; morajo biti navadne (smooth print not gloss), kajti drugačnih ni mogoče rabiti, da bi »jih k sedanjim slikam mu, kjer je povedala, da je ču-la neko stokanje iz pritličja K. J. v Grdinovi dvorani, kjei Lavričeve vile. Takoj zatem je imel kratek, a jedrnat nago- sta ^ 0ba podala k Lavričevim, j uvrstili. Tudi slike oseb se vor. Gospod poslanik je ome- kjer ata s silo odprla vrata. I lahko ravno na ta način uvr-nil, da je pri tej priliki prvič v Dospevša v hišo, sta našla La stijo med dosedanje. Dobro-svojem življenju videl samega, vričevega sina Franka nezavest- došle bi bile slike gg. župnikov sebe na kino sliki, kar ga je nega tako tudi malega Roberta naših slovenskih far, šolskih zelo veselilo. Zvečer je bil na- Bradača, slednji je bi! že mr- sester, mogoče cerkvenega od-vzoč na banketu bratov' Hrva- tev Posrečilo se jima je oba bora ali skupnih društvenih tov, katerega so priredili v po- odnesti venkaj iz hiše. Zatem parad. K takim slikam je tre-čast svojemu rojaku, znanemu gta našla ob vznožji stopnic v ba dodati še opis, kaj ista pred-žogometnemu igralcu Miljušu; k|et truplo Lavričeve hčere sta vi j a. Napis se bo oskrbelo sinoči je pa obiskal razstavo Marije. Pri tem je-pa tudi slovenskih trgovcev v Sloven- Trenholma zajel strupeni plin skem Narodnem Domu. Liga da Je moral bežati na varno Da je to umestno, sem spo-ohijskih društev KSKJ, ki je pričal je še nekaj sosedov, da znai že iz dosedanjih slučajev; prvič vprizorila Jednotine film- bi prjgli na pomoč ponesrečeni kjerkoli so videli nekaj takih ske slike, je imela torej prva; družini Lavriča, toda tudi ti ni-J slik, so bili gledalci istih veseli, to čast, da je sedel med gledal ; so zmogli priti, v bližino vsled, Le čita j te poročilo iz Greater ci tudi tako odličen gost, po- prehudega strupenega plina. New Yorka in drugod, kako jim slanik jugoslovanske države. Nato ^ poklicali mestno požar- je naša Jednotina filmska slika _ , . . ... . . no brambo, ki je našla onesve-j ugajala, potem se zavzemite še -Te dni se je mudil na obis- i ^ ^^ y Weti , ^ ^ ^ ^ ^ nfl ku v Clevelandu znani grocenj- ^^ truplo> njegove žene ;enak način stvar lahko prire-ski trgovec Josip Božič iz Jo-^ ^^ ^^ ml_ 9Q pre. \ z velikim hom> rano. Katerim pa je nemogoče to izvršiti, naj to glavnemu predsedniku takoj naznanijo. V tem seznamu je še nekaj prostih dni. Izberite si kak dan osobito one naselbine v dotični bližini, ki niso tu označene; skušalo se bo tudi vam ustreči. Jednotine filmske (premikajoče) slike se bo kazalo po sledečem redu: Chicago, lil. v soboto 5. oktobra popoldne in zvečer. Ker je ta naselbina velika, se je določilo tudi nedelja, 6. oktobra popoldne in zvečer. Ce bi bilo pa morda to preveč za Chicago, se lahko en dan odstopi kaki drugi bližnji naselbini. Tako je imel dva dneva Greater New York: v soboto zvečer in nedeljo popoldne; obakrat je bila velika udeležba. Sicer je umestno, da sliko vidijo tudi otroci in morda oni, ki bi morali ostati zvečer doma za varuhe. Na ta način se nudi prilika vsem. To navodilo naj velja za vse naselbine, da ne bo treba vedno znova razlagati. Temu sledi druga naselbina Lh sicer Auror* III. v poadeljek ine 7. oktobra. Naj tudi tukaj velja za vse druge sledeče pojasnilo: Ni mogoče, da bi bile vse manjše naselbine deležne sobot in nedelj. Mnoge se bodo moralen zadovoljiti z drugimi dnevi teclna ali drugimi večeri. Kjer bi ljudje delali ponoči, tem se bo sliko kazalo popoldne, predno gredo na delo. Sliko se po dnevu ravno tako fino vidi kot zvečer. Ljudstvo itak rado hodi v kino gledišča tudi čez dan, ne pa samo ob večerih, ne samo ob sobotah in nedeljah, ampak tudi i ob delavnikih. Treba je torej vporabiti vsako priliko in vsak i čas, da si s tem Jednota pri- j hrani denar. Sploh se bo sku-šalo ugoditi vsem naselbinam j po njih okolnostih in razmerah j v angleškem in slovenskem je ziku. heU' V ' SV nhfo ' peljali v Moore bolnišnico . in Dosedaj izdelan in priporočljiv prijatelja Frank Božiča. Obis- -ti k življenju; zdrav program kal je svojo sorodnih Agnes da ^ okreval. Kakor . omenjeno, je Božič in več domačinov iz okra-j je prvi opazii Lavri- ja Ilirske Bistrice Tako se je y sin Frank> ko ^ je v-nil z tudi v našem uredništvu ogla-, ^^ je najprv0 mrtve. sil Mr. Frank Vranichar s svo otroka Bradačeve družine, jo mlado soprogo, rojeno Ter- * ^ y ^stelji. Iz kleti je lep, oba Jolietčana. Mlada dva jica se je vračala domov z dvatedenskega ženitovanjskego potovanja po iztočnih državah, želimo jima mnogo sreče v novem stanu! pa po celi hiši vhajal dušeči strupeni plin, kar ga je takoj omamilo, vendar je šel gledat kaj se godi v pritličju hiše, (Dalle na & strani) mnogo tu navedenih naselbin in fara že pristalo na označene dneve, torej se teh datumov ne more predrugačiti. Je nekaj naselbin, katerim smo , tudi določili dan za prikazovanje Jednotine slike brez njih vednosti. Vsem tem se svetuje, da naj označeni dan odobrijo in preskrbijo za dotični dan dvo- 9. oktobra: Bradley, III. 10. oktobra: Springfield, IIL 12. oktobra: sobota popold. in 12. oktobra: sobota, popoldne in zvečer, South Chicago. Illinois. 13. oktobra: nede*ja, Joliet, 111* popoldne in zvečer. 15. oktobra: Summit, IU. 17. oktobra: Še na razpolago. 19. oktobra: sobota, La Salle. Illinois. 20. oktobra: nedelja, popoldne; in zvečer, Waukegan, III. 23. oktobra: Sheboygan, Wis. j 26. oktobra: Milwaukee, Wis. 27. oktobra: nedelja, Eveleth, Minn., v Eveletli avditoriju. 28. oktobra: Gilbert, Minn. 29. oktobra: Chisholm, Minn. 30. oktobra: Aurora, Minn. 31. oktobra: Ely, Minn. 1. novembra: Na., razpolago ali prosto. 2. novembra: New Duluth. Minnesota. 3. novembra: nedelja, Calumet, Mičh. 4. do 8. novembra: Na razpolago. Priglase naj se našel' bine ali društva' iz države Michigan. 9. in 10. novembra: sobota in nedelja, Detroit, Mich. 13. novembra: Toronto, Ont. . Kanada. 16. novembra: Bridgeport, Connecticut. 17. novembra: nedelja, Betle-hem, Pa. 18. novembra: New York, v cerkveni dvorani na St. Marks PI. (8. cesta). 19. novembra: Little Falls, N. Y. 20. novembra: Steelton, Pa. 21. novembra: Braddock, Pa. 22. novembra: Beaver Falls. 1 Pennsylvania. 23. novembra: Sharpsburgh in Millvale, Pa. 24. mfrembra: nedelja. Pitta-burgh, Pa., v Slov. Domu na 57. cesti. 25. novembra: Aliquippa, Pa. 26. novembra: Canonsburg, Pa. 27. novembra: Bridgeville, Pa. 28. in 29. novembra: Se neod-dano, ali na razpolago. 30. novembra ali pa 1. decembra: Bridgeport, Ohio. Tako bi bila mesec oktober in november skoro povsem vpo-rabljena za prikazovanje slik naše Jednote. To je edini na čin, oziroma načrt, katerega sva izdelala z bratom urednikom, in katerega izvolite vpo-števati. Mogoče ni povsod pripraven dan, kakoršnega bi želela društva in naselbine. Vzroke in razloge za to sem že navedel,, ker vsepovsod ne morem biti samo ob sobotah in nedeljah. Sliko mora nekdo seboj nositi, in sicer dotičnik, ki zna z aparatom ravnati. Pri tem se je vpoštevalo kraje in naselbine po njih legi ter okolici. K temu bo morda kdo vprašal: Kako naj se pripravimo? Kaj je vse za to potrebno? Na to naj bo sledeči dogovor: Dobite pravočasno dvorano za omenjeni dan. Ako mogoče, naredite in sestavite bolj privlačen in bolj živahen program da ne bo samo prikazovanje slike. Povabite kako pevsko društvo iz naselbine ali bližnje okolice, ki naj bi tudi nastopilo. V večjih naselbinah se lahko najame tudi godbo (orkester), da bi s viral po končanem programu pri plesu, ako ga hočete imeti. Lahko se povabi tudi kakega spretnega govornika za oživljenje medsebojnega zanimanja. Na ta način so imeli program v Brooklynu, iN. Y. Imeli so dva dneva v ta namen. Bilo je toliko navdušenja in veselja, da sta po besedah udeležencev baš ta dva dneva prekašala vse poprejšnje prireditve. Tako bi morali tudi drugod ravnati, da bo ostal dan prvega prikazovanja prve naše filmske slike vsem v lepem spominu. Jaz sem namenjen te naselbine po vrsti obiskati in sodelovati pri taki prireditvi, da bo več življenja in zanimanja. Ako se boste ravnali po tem navodilu, vam že vnaprej jamčim popolno zadovoljstvo. Radi vstopnine je stvar ta-ka-le: Vstopnic sploh ne j>otre-bujete, ako imate zanesljive odbornike, ki bodo stali pri vhodu v dvorano in pobirali vstopnino. V Brooklynu so računali sledeče: Za odrasle 75c, za odrasle 25c. V Clevelandu: za odrasle 50c in 35c, za mlajše važno! vesti iz jugoslavije S tem opozarjamo cenjeno Sprememba v upravi ljub-članstvo naše Jednote, v prvi Ijan?kc škofije. Dosedanji gen. vrsti pa tajnike in tajnice dru- vikar g. stolni prošt Andrej štev na važno obširno uradno ' Ka lan. prošt v Ljubljani, se je naznanilo brata glavnega taj- odpovedal časti generalnega vi-nika, priobčeno na peti strani karja. Zato je imenoval g. današnje izdaje. Prečita j te | knezoškof dr. Anton Bonaven-isto natančno, ker je velikega tura Jeglič za svojega gene-pomena za našo organizacijo. | ralnega vikarja novega pomo-Zdaj se vam nudi prilika, da žnega škofa dr. Gregorija Rož-lahko zavarujete otroke pri K.! mana. S. K. Jednoti takoj zatem, ko! VmeŠčen je bil 7. septembra so rojeni, in ni treba več čakati za župnijo Trebelno g. Jakob eno leto. Dolenc, bivši župnik in dekan o v Trnovem na Notranjskem, RAZNE KRATKE VESTI odkoder so ga Italijani kot Ju — Ena tretjina izmed celo- goslovana izgnali. kupnega prebivalstva na Ho Slovenska karmeličanka v in-landskem je katoliške vere. dijskih misijonih. S. Immacu- — Letošnja revolucija v Me- lata iz reda karmeličank na hiki je stala mehiško vlade Selu pri Ljubljani je odšla te okrog 11 milijonov dolarjev, i dni preko Pariza v vzhodno — Blagajnik neke večje ban- Indijo, kjer se bo udeleževala ke v New Yorku je nedavne misijonskega dela. S. Imma-poneveril $100,000 iz namena jculata je Goričanka, hčerka da bi se zamogel prištevati v pokojnega goriškega odvetni-vrsto "400" (millijonarjev). jka dr. Frankota. Sodnik je to drugače vpošteval t._ Peš v Marijino Celje sta ter mu določil št. 437 v neki ječi, v kateri bo moral odsede-ti deset let. potovala 29-letni posestnik Fr. Petek iz Zgornje Kungote pri Mariboru ter 18-letni hlapec — Srbi v Jugoslaviji so še j Kari Ferlež. Za pot tja in na-eeftni narod v Evropi, ki rabi zaf, sta potrebovala osem dni. stari (julijanski) koledar na- Smrtna kesa. No Gornjem je mesto gregorijanskega. Pra- zeru pri Cerknici je 11. sept. voslavni, oziroma julijanski ko umrl posestnik g. Matija Škr-ledar je 13 dni za našim. bec, oče kranjskega župnika g. — Do 18. septembra t. 1. je Matije Škrbca. — V Goriči va-že trideset držav in narodov si pri Ribnici je umrl 9. sept podpisalo protivojno pogodbo. g. Frac lic. — Na vsak način zelo trdno Umrl je v Tomačevem pri naravo ima llletni Vernon Lin- Ljubljani posestnik Blaž Jer-go v New Yorku. Te dni je nejc, star 57 let. Pred kakimi padel iz sedmega nadstropja tremi tedni je pri obedu nena-očetove hiše na cestni tlak in doma omahnil in se zgrudil na se je le lahko poškodoval na tla. Od tedaj mu je vedno bolj glavi. pojemal dar govora, ud za — V Columbusu, Ohio, pre- udom mu otrpneval, a zadnji stolici označene države, name- teden pred smrtjo se rti več za-ravajo zgraditi novi kapitol, ki vedal. Trpel je mnogo. Raj-bo veljal $6,000,000. ni Jerneje je bil vzoren, trezen -——-— gospodar in skrben družinski otroke pa 10 cen. Cena je od- oče. Zapušča dvoje preskrblje-visna od razmer v naselbini in nih otrok in žalujočo vdovo, od programa, kakoršnega ima- Žrtev Blejskega jezera. Z te. Naša Jednota plača vse Jesenic se z dne 9. septembra stroške pri prikazovanju slik.. poroča: Mladi, nadebudni Ivan torej tudi najemnino dvorane, j Bernard, rodom z Jesenic, je bil ako se isto zahteva. Tako pa vnet kopalec in plavač, ki je pričakuje tudi vse dohodke pri vsako priliko vporabil, da se vstopnini. Ako pa društva na- je osvežil v hladni vodi. Tudi redijo kaj po strani, mogoče v nedeljo, na Mali Šmaren, ko pri prigrizku in okrepčilu pri je prišel na Bled, je najprej po-| bari, je to dobiček društva. iskal kopališče. Ves razgret je To je le nekak obris in glav- brž skočil v vodo. To je bilo ni načrt, lahko pa istega urav- zanj usodno, ker je v nasled-nate drugače po dogovoru. — njem trenotku že izginil pod ! Glede tega dajem vedno rad vodo. Za hip so kopalci še vi-še kaka morebitna pojasnila in deli, da je dvignil Bernard ro-navodila; pišite mi pravočasno, ke iznad vode, potem pa je S tem upam, da sem vse raz- tudi rok zmanjkalo. Nekaj ložil, kar je bolj važnega. To plavalcev je brž skočilo v vodo priporočilo in ta program naj, ter hitelo ponesrečenemu fan-si naselbine in društva dobro tu na pomoč, toda bilo je pre-1 zapomnijo. Kjer še ni označepozno. Ko so Bernarda poteg-na kaka naselbina v teh drža- niH \z vode, je bil že mrtev. Ivah, naj se takoj posvetujejo poklicani zdravnik je ugotovil I uradniki vseh naših društev z srčno kap, nakar so mrtvega 'g. župnikom vred in naj mi hi- Bernarda prenesli v mrtvašnico tro pišejo, kateri dan, ki je še blejskega pokopališča, odkoder na razpolago meseca oktobra se je vršil potem pogreb, in novembra, bi radi imeli. To- j Pokojni . Ivan Bernard, sin liko časa, dokler kako društvo j tovarniškega tesarja Bernarda (naselbina) morda ne odpove \z Save pri Jesenicah, je rav-tu označenega dneva, bo gornji J nokar odslužil vojaški rok ter program prikazovanja slik red- bil v Kranju zaposlen v svoji no priobčen v Glasilu. Za me- stroki kot mizar. Gotovo mla-sec januar in za naprej sledi di fant ni nikdar mislil, da ga program kasneje in tedaj se bo vpoštevalo še ostale naselbine na zapadu. S sobratskim pozdravom, Anton Grdina, gl. predsednik. bo doletela smrt v. hladnih valovih blejskega jezera. Samoumor. Iz Slovenjegrad-ca: Dne 9. septembra se je mi-(Dslje na 5. štreni) OKTOBRA, 1929 stanju bolnikov. ir^o* DRUŠTVENA Društvo sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich. V prvi vrsti prosim vse člane našega društva, da se gotovo udeležite prihodnje seje,0nc 13. oktobra, ker imamo rešiti več važnih točk; slišali boste tudi poročilo o poslovanju pre-tečenih treh mesecev. Nikakor ni ptev, da se nekateri člani ogibajo sej. Pri našem društvu je mnogo članov, ki se niso že več let udeležili sej. Pravzaprav bi se morali vsi člani udeležiti vsaj vsake trimesečne in četrtletne seje. Nekatera društva določajo kazen za tako neudeležbo. Potrebno je več zanimanja za napredek društva. Opozarjam vas tudi na kampanjo za mladinski oddelek, ki je sedaj v teku ter prosim one starše, člane KSKJ, ki še nimate svojih otrok v tem oddelku, da jih par dni pred seje pošljete k zdravniku dr. Roche, da postanejo člani te naše močne organizacije. Ravno take se sprejemajo tudi otroci, čeprav njih starši ne spadajo v našo Jednoto. Mnogo vas je še članov in članic z velikimi in malimi družinami, pa jih še nimamo v mladinskem oddelku te Jednote. Nikar ne odlašajte, ker ne veste, kaj se lahko pripeti, da ne bo morda enkrat prepozno, kajti nesreča nikdai ne počiva. Torej vsi na agita-cijsko delo! Naše društvo se mora pomnožiti v mladinskem oddelku! Ravno zdaj je lepa priložnost, ker v tej kampanji je prosta pristopnina in plačilna knjižica ter asesment za prvi mesec; poleg tega je razpisana od Jednote posebna nagrada po 25c za enega (štiri $1.00). Ker je zavarovalnina pri naši Jednoti za Mladinski oddelek veliko nižja kot pri insurance kompanijah, je trebs priporočati našo Jednoto. Pri nas plačate samo 15c asesmen-ta na mesec, dobite pa do $450 posmrtnine. Sprejemajo se otroci v starosti enega do šestnajstih let. Idimo torej vsi na delo ter agitirajmo za mladinski kakor tudi za odrastli oddelek! Ponovno vas torej prosim, da pridejo gotovo na prihodnjo sejo dne 13. oktobra. s Brooklynu. Domovja ali hiše paUh rojakov so zidane vse po piodernem načina v tri nad-Strop j a med celimi bloki. Zadaj za hišami so lepi vrtovi. Pred hišami je vse čisto in sna-Jfoio. Mnogo jih živi tudi v predmestjih na Long Islandu. V Brookfynu so Slovenci svo-Ječasno kupili svoj Narodni dom, in sicer na Irwing Ave., na nekem jako prometnem vogalu. Poslopje iz opeke, katero po imeli popred Nemci za enak namen, obstoja iz več nadstropij ln donaša lepo mesečno najemnino. Potrditi moram, da so nagi rojaki kupili to posestvo poceni ; na dobri gospodarski podlagi se jim bo kmalu izplačalo. V tem Domu se je vršilo praznovanje Jednotine 35-letnice v soboto večer 21. septembra in v nedeljo dne 22. septembra popoldne. Ker mi ni bilo xnano, kako so tam navajeni obiskovati take prireditve, sem dvomil o veliki udeležbi. Bil sem jako zadovoljen, ko sem videl polno dvorano občinstva, osobito ker je bilo vse tako navdušeno in veselo. Dasiravno nismo bili skupaj zbrani samo enega mišljenja, smo se v tej družbi razumeli kot bratje in si odkrito povedali svoje misli ter želje. Za soboto večer je bil na programu koncert s petjem in godbo (orkestrom), poleg tega so sledili tudi razni govori. Obiskali so nas tudi odlični in znani slovenski podjetniki v trgovini. Stoloravnateljstvo je vodil Rev. B. Winkler kot strokovnjak in pravi mojster v tem oziru. Najbolj priznani gost tega večera je bil vsem ameriškim Slovencem gotovo znani in priljubljeni operni pevec Mr. Anton Subelj. Lahko si predstavljate, da se v njegovi družbi nismo dolgočasili. Vračali smo se domov že bolj pozno v noč. Nekateri so prišli na to prireditev iz oddaljenih krajev, ter so kai v Brooklynu prenočili čakajoči, drugega dneva. Kako se je vrši-' la slavnost v nedeljo, poročam prihodnjič. •-o- SPOMINI NA IZLET V BRIDGEPORT, O. "Hvala Bogu, vragu pa figo!" je rekel Skledarjev Boštjan ko jo je srečno primahal vrh Triglava, odkoder je imel vsenao-krog krasen razgled. Takega mnenja kot Boštjan je bil menda sleherni izmed clevelandskih izletnikov in naših delegatov KSKJ, ki so dne 15. septembra dospeli v Bridgeport, najbolj južno slovensko naselbino naše države Ohio. Jaz, za svojo osebo, sem se zelo oddahnil, ko sem videl, da se je vse tako srečno izteklo. Precej ko smo z avti odrinili iz Clevelanda smo imeli to vražjo smolo, da smo se kmalu na potu vsi porazgubili na razne strani kakor prepelice po žitu. Sobrat Kavaš, ki je vozil naprej, je hotel biti na vsak način prvi na cilju; kmalu nam je izginil izpred oči. Sobrat Panchur. kateri se je moral prepo-gostoma ustavljati pred rdečimi signalnimi lučmi, je krenil tudi po svoji lastni poti; Mr. Gerjol je imel pa s "tajerjem" trubel. In tako smo se peljali vsak zase Tolažili smo se s tem, da se snidemo v Barberton u pri tisti lampi; toda dospevši tja, nismo našli drugega kot samolampo, o Barbertončanih in naših sopotnikih ni bilo ne duha ne sluha. Kaj sedaj? Pa pravi naš voznik, Mr. Kavčič, da bomo prav za gotovo po tej in tej poti dospeli v Bridgeport, četudi sami. In Mr. Kavčič jo je uganil. Sprva nas je precej zeblo, ko smo pa prevozili polovico pota, je solnce pokukalo na nas. ki je prodrlo in razgnalo gosto meglo. Kmalu smo se ogreli, in od veselja zapeli ono znano: "Lu-fttao je res na deželi—" V resnici je bila prijetna vožnja po tistih slikovitih krajih. Nekako ob 10:30 dop. smo jo prečno primahali v Bridgeport, ■■ i 11 HiH,hii p i i.i.^i^jV... vsi zadovoljni ko smo ugledali naše sosedne Barbertončane, dospevši tja malo pred nami. Ti so nam rekli, da smo zaspanci, kajti čakali so nas dolgo časa pri oni lampi. Bog zna, kake ure imajo v Barbertonu, da so res tako dolgo čakali? O kaki zaspanosti pa res ni govora, saj še spat nismo šli, ker smo ve? oni večer do ranega jutra grozdje trgali pri društvu Kristuse Kralja št. 226 KSKJ. Hostarjev Tone, ki je vozil slavno delegacijo iz West Parka, je malo zamudil, kajti West Park je precej (?) oddaljen. Toda končno so vsi naši potniki srečno in brez nezgod dospeli na cilj, da smo se lahko vsi udeležili sv. maše. kar se spodobi za vsakega katoličana V Bridgeportu smo bili pa kar iznenadeni. Veselih obrazov so nas sprejeli tamkajšnji sobratje in rojaki, njim na čelu vedno dobri ter požrtvovalni Mihael Hočevar, ter njegov brat Anton, voditelj ondotne naselbine; dalje Mrs. Hoge, Mrs. Legan in cela vrsta drugih Bridgeportčanov, katerile imena žal ne vem. Sprejeli in pogostili so nas tako izborno, da kaj takega nismo pričakovali. Vsa čast jim za to! Pri rojakih v Bridgeportu vidiš samo pristno slovensko gostoljubnost in prijaznost; hič pretiranega, nič prisiljenega, vse prav tako iz srca. škoda, da ni ta naselbina bolj poznana, in sicer tako, kot v resnici zasluži! Tu živijo naši rojaki med hribovjem kakor Gorenjec, ki si je ohranil vse tiste lepe lastno sti, ki dičijo Slovence doma in v tujini. Le žal. da je bil čas tako kratek med temi gostoljubnimi rojaki ter smo jo morali kmalu po našem Liginem zborovanju odriniti proti Clevelandu. Prej pa smo morali še večerjati pri njih, in ta večerja je bila imenitna, da je celo prekašala opoldansko kosilo. >'• Končno smo se veseli in zadovoljni vrnili domov v Cleveland, kamor smo dospeli ob 11. uri zvečer. Jaz na tem mestu izrekam nad vse prijaznim Bridgeport-čanom v imenu Lige ohijskih društev K. S. K. Jednote najlepšo zahvalo z željo, da se zopet kmalu sestanemo, in to bo v našem znanem Collinwoodu. S pozdravom, Josip Grdina, tajnik Lige. -o- Smrtna kosa Joliet, 111. — Dne 22. septembra je v naši naselbini umrl rojak Anton Sega, brat tukajšnjega znanega trgovca Jakob Šega, ki je predsednik društva sv. Jožefa, št. 2 KSKJ. Star je bil 50 let. Pokojnik zapušča poleg označenega brata, žalujočo mater, ženo, sina, štiri brate, in sicer: John v Chi3holm. Minn., Matija (Fr. Antonin) v Chicagu, 111., Josip v Ljubljani, Frank v Loškem potoku, Slovenija. Sestre: Frances Lav-rič in Antonija Riffel v Jolietu, 111., Neža Pate v Ljubljani, Marija Kravs v Loškem potoku. Pokojnik je bil rojen v Srednji vasi, fara Loški potok, po domače "pri Zgorenjih;" svoječasno je živel v Collinwoodu, Ohio, kjer je bil dobro znan. Prizadetim naše globoko sožalje. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, naj v miru počiva! Poročevalec. mo priznati, da je dobra učiteljica; tudi neko prednost smo imeli Slovenci v njenem razredu, zato bi letos rada imela same Slovence in Slovenke v svojem razredu. Lansko leto smo imeli tudi različne družabne večerne prireditve, kjer so Slovenci javno nastopili. Ker pa med slovenskimi učenci in učenkami ni bilo nobenega, ki bi znal igrati na naš narodni znani instrument — harmoniko, smo naprosili našo, vsem dobro znano in dobro Igralko, gdč. Honey Mandel, da je rešila našo čast isti večer na takozvani "Ali Nationalities party." Prav res je vredno žrtvovati par ur zvečer na teden; pri tem se človek mnogo nauči, poleg tega pa tudi razvedri; gotovo ima. več užitka od tega, kakor pa da bi tratil čas v kakem kino gledališču. Torej rojaki in rojakinje, osobito v Collinwoodu in tamkaj v naši novi Beli Ljubljani, kateri se zanimate za angleško večerno šolo, zgla-site se takoj. Ce kateri želi o tem še kaj več pojasnila, naj se obrne name. Torej na zo-petno svidenje v tej večerni šoli! Mrs. Ivan Zupan, 493 E. 120th St. Eddy 2918-W. -O- VEČERNA SOLA ZA ANGLEŠČINO Na prošnjo Mrs. Wood, učiteljice Collinwood High večerne šole na Five Points, vas vse, ki ste hodili lansko leto v to šofo in vse druge Slovence ter Slbvenke, ki se zanimate za pravilno angleško izgovarjanje ter pisavo, vabim, da bi se takoj prijavili. Pokličite Mrs. Wood po telefonu: Eddy 0136 W ali pa mene: Eddy 2918 W Ako se nas prijavi petnajst, bomo imeli Slovenci svoj razred. Vsi, katere je lansko leto Mrs. Wood poučevala, mora ŽALOSTEN SLUČAJ — V SVARILO DRUGIM Gilbert. Minn. — Moj sin je bil star 14 let, ko mu je oče umrl. Pustil nas je v veliki revščini. Bilo je sedem otrok in najstarejšega je prosil pred smrtjo: "Majhen si še, ali vendar že razumeš. Ubogaj mater in skrbi za njo in za tvoje brate in sestre!" In res je dobil delo bolj lahko trgovini pri Tonetu Lappu, tako, da nam je pomagal za skromni živež. Bil je jako dober moj sin, tako da so ga vsi radi imeli in spoštovali še drugi narodi. Prišel je v leta, da je bil star 20 let. Ni bil razvajen z dekleti*' Bila pa je ena svatba in on je vozil takrat. Bila pa je tam tudi ena dekle slovenskih staršev iz Dolenje vasi pri Ribnici, po imenu Slak. Ona se je v njega zagledala in rekla, da ta mora biti njen, naj bo tako ali tako. No, in res ne vem, da ga je tako preslepila, menda zato, ker še nikoli ni poznal drugega dekleta. Skrival je pred menoj, da ni hotel do zadnjega povedati, da se mora ženiti. Prišle so po-sledice ljubezni. Ko sem videla, kako je žalosten, povem mu: "Le ženi se, ali samo to moraš narediti, da se boš v cerkvi poročil." No, in šli so tja na Cuyuna Range,' tam je bila poroka, toda na sodni j i. Njeni starši in ona ne verujejo Boga. Pravijo, da je Bog pes. Kmalu je prišlo, da se je rodila deklica. Zopet ga vprašam : "Ali ne boš dal otroka krstiti?" "Bom, mama, same ne vem, kako bi naredil, da ne bi vedeli ona in njeni starši.' No, tako je čakal tri tedne. Enkrat se opogumi eno nedeljo zjutraj in reče njej: "Veš, danes bomo pa otroka krstili." Samo to je rekel. In takoj je zapel telefon na Cuyuna Range češ, da hoče mož otroka krstiti, naj jo hitro pridejo iskat. Zvečer ob šestih je bil že oče tu, vzeli so jo k sebi in meni grozili, da me bo oče ubil. Sin mi je telefoniral iz Virginije: "Mama, skrij se, ne veš, kaj bo s teboj naredil." Ali jaz sem ga čakala ves dan. Pa ga ni bilo, dobil bi bil, zakaj drugegs ni bil vreden kakor pomije. Potem so vzeli še njega 1 sebi. Tukaj je bil vajen dela ti v trgovini, ali tam so ga nagovorili, da je šel delat v maj-no, ravno tja, kjer je bilo enkrat toliko ubitih. Kako se mu je tamkaj godilo. Eno jutro potrka nekdo ob 4. uri na vrata. Vprašam: "Kdo si?" "Odpri, mama, ti bom vse povedal," se oglasi sin. Kako se ustrašim! Bil je skoro gol, v samih hlačah in v spodnji obleki, ne klobuka, ne srajce. — "Za božjo voljo, kaj ti je?" "Ti bom vse povedal." — In začne: "Vidiš, en sosed mi je rekel, da sem neumen, ker se vseh bojim, postavi se, in mi je dal en glaž, da bi laglje izpregovoril. Pa pridem domov pa rečem: "Od sedaj naprej pa ne bom vsem v strahu, samo tebi, sem rekel ženi, in tedaj so kar vsi kmalu skočili v mene; eden spredaj,eden zadaj in so me stepli in strgali." — In zopet je šel nazaj. Cez par dni so ga strašili, da ga bodo dali zapreti. Potem pa se jim je podal v njihov rdeči brlog. Pozneje je dobil bolezen, ali od prehlajenja, ali od žalovanja, ker je bival med njimi kakor jagnje. Živeli so sedaj v Milwaukee. Sporočil mi je bil nekdo, da je hudo bolan, da eži v bolnišnici. Hitro sem se odpravila, da bi ga še videla. Bila sem tri dni tam, vsako popoldne sem šla k njemu v bolnico. Bila je tamkaj tudi njegova žena. Zadnje jutro predno sem šla domov, pa sem šla k angleškemu katol. duhovniku. Prosila sem ga, da bi šel k sinu, ki bi se rad spove-dal. Ali povedala sem mu vse, kako je, kako živijo in da mora on tako, kakor oni hočejo. Duhovnik mi je rekel: "Bodite brez skrbi, samo če bi prejel zakramente, naj delajo potem, kar hočejo z njim!" Jako dober duhovnik. Vprašala sem ga. koliko računa, pa mi je rekel, da nič. — Ali na žalost, ko je prišel duhovnik v bolnico, sedi zraven njega njegova žena. Duhovnik ga vpraša, če se želi spovedati, toda ona je rekla: "Kar stran se poberi!" No, in umrl je 5. septembra. Meni niso nič povedali. Žalostno je to slišati od slovenske žene. Res si ga ljubila, ko mu še toliko nisi privoščila, da bi ga dala poleg očeta zakopati v zemljo, ampak si ga'dala sežga ti! Zdaj pa presodite, dragi bralci, če ni to žalosten slučaj in hud udarec za slovensko mater! Premislite, drage matere, če b» se vam tako naredilo. Žalostna mati, Frances Tanko. -O- The North American Banking & Savings Co. Edina slovenska banka ▼ Clevelandu, Ohio. GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Avenue PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. Dne 1. julija t L Je znašalo bančno premoženje nad $5,000.000.00 Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vara nod lepe obresti. \ Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljete ga najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI Kr uiiiiiiiiiinnniiiiiMMiniiiMiTm "iMiiiiiiii«mi«mm»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiii REV. FRANC JAGER Duhovnik — čebelar — sadjere-jec in vrtnar — major Rdečega križa, srbski vojni kaplan. (Spisal Rev. M. Šavs. Ponatis iz koledarja "Ave Marija" z dovoljenjem avtorja.) Zahvala Najprvo se srčno zahvaljujem mojim sosestram (društ-venicam), ki so me obiskovale v moji prestani bolezni in me tolažile. Hvala tudi mojim prijateljem in sorodnikom, ki so mi izkazovali svojo naklonjenost in ljubezen s tem,da so mi donašali cvetlice in druge darove, ko sem bila bolna. Bog vam povrni! Zdaj pa izrekam lepo zahvalo še mojemu društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. za hitro izplačano podporo. To vrlo društvo priporočam vsem rojakinjam. Katera še ne spada zraven, naj kmalu pristopi. Jaz sem se trdno prepričala, kako dobro je za človeka, če je pri kakem podpornem društvu. S pozdravom, vam hvaležno Marija Mah nič, članica društva št. 162 KSKJ 1134 E. 78 St. Cleveland, O Naznanilo Delničarjem Slovens kega Stavbinskega in Posojilnega Društva (North Shore Building and Loan. Association), North Chicago, 111., se naznanja, da se vrši v nedeljo dne 6. oktobra ob 7. uri zvečer v Sloven skem Narodnem Domu, v spodnji dvorani, izvanredna seja delničarjev, glede posvetovanja zidave novega lastnega urada To sicer ni uradno izvanredno zborovanje delničarjev, ampak le prijateljski sestanek, da se o nameravanem načrtu pogovorimo. Vsled tega so prošeni vsi delničarji, da se tega sestanka udeležijo. Ne pozabite torej v nedeljo 6. oktobra točno ob 7. uri zve čer! Vsi na zborovanje v Slovenski Narodni Dom! Math Ivanetich, tajnik. (Nadaljevanje) Na morju nihče in nikjer ni bil varen svojega življenja. Podmorski čolni so potapljali ladje, tako na širokem kakor blizu obal. Ladij premalo, ljudi in blaga in vojnih potrebščin premnogo za prevoz. Slednjič se je majorju Jagru le posrečilo najeti parnik "Rochambault," ki je obljubil vse dostaviti v lu-ko Marseilles v južni Franciji. Jager sam se je izkrcal v Bordeaux in odšel v Pariz. Med čakanjem na dohod svojega blaga, so ga Francozi kot "majorja Jagra," načelnika Rdečega križa iz Amerike, častili in mu pomagali do večjih ugodnosti. Pridali so ga četi, ki je imela nalogo pregledati celo bojno črto od Švice do Rokavo-vega preliva. Seveda ga je zanimala fronta ob Verdunu in Amerikanci pri St. Mihaelu. Ko dobi radostno vest, da je Rochambault"., nepoškodovan dospel v Marseille^, Jager takoj napoti na jug, da prevzame svojo pošiljatev. Zaboji "Father Jager Serbian Relief" so bili izloženi na pomole. Nihče se ni dalje brigal zanje. Zopet je moral sam iskati prevozne ladje za Solun, najeti ljudi za nalaganje in sam nadzorovati vse delo. Sam je hotel odpluti v Rim, potem čez Italijo, čez Jadransko morje v Valono in dalje po suhem na srbsko fronto. Dospevši v Rim, je imel zopet mnogo časa na razpolago. Lahi, kakor preje Francozi, so mu namenili malo zabave s tem, da so mu ponudili vse ugodnosti, naj si ogleda laško vojno fronto od Gradeža do Švice. Na goriški bojni fronti so mu pač hrepeneče misli uhajale čez solnčno Gorico na Kras, na Vrhniko, v Ljubljano — v kraje polne radostnih mladostnih spominov. Pa major Jager" se je moral vojaško zatajiti in si ogledati fronto še drugod, posebno na gorski planoti Assiago. Na- ZAHVALA Na tem mestu se prav lepo zahvaljujem članicam društva sv. Ane št. 170 in sobratom društva sv. Martina št. 178 KSKJ. Chicago, 111., ki ste kaj darovali in mi priskočili na po moč v tem žalostnem stanju. Dobro vam je znano, da moja ljubljena soproga že dolgo časa boleha, a še ni zdrava. Bog zna, kdaj bo zopet okrevala? Hvala Bogu, zdaj je malo boljša, toda kako dolgo bo tako-ne vem. Prejel sem po bratu John Gorkišu znesek $19; torej izrekam vsem skupaj še enkrat lepo zahvalo za ta dar. Hvala tudi vsem onim članicam, ki ste obiskale mojo soprogo v bolnišnici. Lepa hvala Ani Halas in Klari Fojs, ker sta ji prinesle cvetlice. Bog vam vsem skupaj plačaj to dobroto! S pozdravom, vdani in hvaležni vam Joseph Ray, Box 11, Porter, Ind. zadnje si je mislil še nekoliko oddahniti v Milanu, potem pa zopet oditi v Rim. Kar nekega dne prihrumi razburljiva vest v Milan. Lahi pri Kobaridu potolčeni! To je bila zmešnjava, to dr-venje, to vrisk in pisk po mestu ! Nobenega reda. Obup povsodi. Vsak sam zase. Lahi zgube razum in glavo. Za Jagra in. njegove pomočnike se ne briga živa duša. Nadaljna strašljiva vest: Avstrijci pode I^ahe proti Benetkam, proti zapadu. Kmalu tudi prihi-tevajo bojni ubežniki na vse mogoče načine, na vlakih, avtomobilih, vozeh, na konju in peš. Vse zbegano; vse hiti in bega, nevede kam, samo dalje in dalje proč od teh strašnih Avstrijcev! Kar pridrvi v Milan dolg vlak francoskih vojakov, zopet vlak s topovi, potem vlak za vlakom, pa kar dalje na avstrijsko-la-ško fronto ob reki Piavi. Med vlaki je bil tudi eden s pehoto ameriških vojakov, ki so bili v naglici odposlani iz Francije Lahom na pomoč. Major Jager jih s svojim oddelkom Rdečega križa burno pozdravi, Amerikanci pa se odzovejo prav po amerikansko: "Tu smo, da rešimo Lahe (dagoes). Dajte nam prigrizek in napitek! Hitro naprej!" Major Jager se pridruži ameriški pehoti in se tudi približa Piavi. Pa drvenje ljudskih mas je preveliko. Navadni ljudje, gosto pomešani s preplašenimi italijanskimi vojaki vsakovrstnega kroja in roja, bežeči brez reda, brez glave in razuma, brez načrta in smotra vse beži, se dre in tre proti zapadu. Morda bi ta sodrga še danes bežala, ko bi jih ne ustavili naši vojaki. Poveljnik ameriškega oddelka pehote ukaže dal v Rim, kjer je imel zasebni sestanek s sv. Očetom in zatem je odšel v Brindisi da bi preplul Jadran na Balkan. Laška vlada mu zagotovi prevoz na bojni ladji, ki je imela odriniti v Valono. Imeniten zajtrk. Rano zjutraj se major Jager s svojimi pomočniki pripravi, da bi ne zamudil prevoza. Seveda, treba je zajtrkovati. Naš snažno in lično opravljeni "major" s svojimi kapitani pride samozavestno v obednico. Več gala napravljenih in zlikanih strežnikov ga sprejme. S premnogimi pokloni ga nato slavnostno odvedejo k pogrnjeni, že pripravljeni mizi. Vse je bilo zelo čisto in dragoceno. Strežniki se klanjajo, prinašajo, odnašajo, snažijo, prosijo pokorno' nadaljnih naročil, katera vestno izvršujejo in se kretajo, kakor bi stregli sami kraljevi obitelji. Naši Amerikanci se prav dobro počutijo. Jedo in pijo vedoč, da bo vse drugače, ko pridejo na Balkan. Hvalijo seveda izborno postrežbo in so soglasni v sodbi, da bi ne mogli boljšega dobiti v najboljšem hotelu v New Yorku. Kar pride važna, dolga, suha postava v vojnem kroju angleškega majorja v spremstvu treh mlajših Častnikov. Obstoji pri vhodu v obednico, še raz-korači, gleda, čaka, si nadene monokel, gleda, odpira usta, se veličastno obrne k svojemu rekoč: "Pri moji veri!" Zopet ogteduje naše Amerikance, občuduje njihov dober tek, odpira usta, kakor bi hotel kaj prav posebnega povedati, se nekam togotno, pa vseeno počasno ozre na svoje pribočnike, kakor bi hotel reči: "Glejte in se jim čudite!" Pa nobene besede. Major Jager se mu uljudno predstavi: "Major Jager s it svojim vojakom stopiti v gosto j spremstvom. Prosim, slobodno, redno vrsto, nasaditi bajonete, ;prisedite gospodje! Prav do-obrniti puške proti laški ljudski gneči vojakov in civilistov ter prav po naše zakriči: "Nazaj, nazaj, pa kar hitro nazaj Na bojno črto morate! Vi laški psi, nazaj v boj! Borite se za svojo prokleto laško domovino! Nazaj, pravim, nazaj! Ce ne, vas postrelimo, prebodemo, pomendramo, pogazimo; preidemo čez vaše proklete mrhovine in vam rešimo vašo prokleto laško domovino!" V angleščini so izrazi še bolj trdi, bolj izraziti. Lahi pač niso vsega razumeli, kap je poveljnik naše pehote proti njim kričal, videli so pa grozno resne obraze, močno, brezobzirno prodirajočo vrsto vojakov, obrnjene proti sebi z bajoneti in puškami. Zdrznejo se in se hote ali nehote obrnejo proti Piavi. Tako naša pehota Lahe ustavi, potem spravi v red in zapodi v boj proti avstrijski fronti. Lahi vidijo, da imajo močno francosko in ameriško pehoto in topništvo na pomoč. Streznejo se. Še vedno bojazljivo, se vendar ustavijo Avstrijcem ob reki Piavi. Bila je pa pravzaprav francoska in naša pehota s topništvom, ki je zmagujoče Avstrijce ustavila ob Piavi in jih tam držala, dokler se niso preplašeni Lahi spametovali in z našo pomočjo zavarovali celo črto in tako za-branili Avstrijcem nadaljni vojni pohod v Benetke in notranjo Italijo. Major Jager se je na to po- ber zajtrk. Še dosti prostora pri mizi." Angleški major se kar zdrzne pri teh besedah, se obrne in da duška svoji nevolji proti svojcem: "Ti grozni Amerikanci! Moj zajtrk jedo, pa me še vabijo, naj prisedem. Pri moji veri!" In odkoraka. Njegovi pribočniki si ne morejo več pomagati ; nehote buhnejo v smeh.. Prisedejo ter povedo našemu majorju, da si je njih major, lord na Angleškem, že iz Londona naročil ta zajtrk, da se pošteno okrepča, predno gre v Valono. Hotelski strežniki so slišali Amerikance govoriti angleško in so mislili: to je oni angleški lord s spremstvom. Torej so majorju Jagru stregli, kakor pričakovanemu lordu iz Londona. (Konec prihodnjič) PRIPOROČILO Slovencem v La Salle, Peru, Oglesby, IU., in okolici: Kadar potrebujete zavarovalnino (Insurance) na poslopjih, pri pohištvu, avtomobilih, itd., se obrnite za zanesljivo zavarovalnino in točno postrežbo na svojega rojaka: JOHN NOVAK-A 206 Third St. La Salle, 111. Phone: 1362-R. Svoji k svojim! AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! Ko SolC JEDNOTE9 i c i i OFFICIAL OBOAM OKAN& CAKNIOUAN SU3VEN1AN CATHOLIC UNION UN1TID STATES OP AMERICA fey and ia the Jntoreot of tki Order. DFF1CI} «17 «t Ctalr AfO. Telephone: Henderaon: 3012 CLEVELAND, OHIO LEPA NAVADA Marsikomu izmed vas je gotovo znana lepa slovenska pn slovica: "Z Bogom začni vsako delo, da bo dober uspeh imelo! To lepo prislovico, oziroma navado molitve lahko razvrstimo v več panog našega življenja. Ko smo bili še v mladih letih, smo v družinskem krogu opravljali molitev trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer. Ko smo hodili v šolo, s molili pred podukom in ob sklepu. Kmetje molijo, ko se začne kako važno delo na polju, travniku ali v vinogradu. > To se je vršilo v naši stari domovini. — Ako zasledujemo razne prigodke v naši novi domovini, kjer se molitev tudi v javnosti vpošteva, moramo z veseljem priznati, da so Ameri-kanci v tem oziru na bolj častnem mestu, ker tako molitev bolj vpoštevajo. , Dvomimo, da so v Sloveniji že kedaj molili, ko je bilo otvorjeno zborovanje deželnega ali oblastvenega zbora ali pa ko se vrši zasedanje narodne skupščine v Belgradu? Tukaj v Združenih državah je pa že leta in leta vpeljana lepa navada, da ima zakonodajna zbornica (Legislature) vsake države svojega kaplana, ki izvrši kratko molitev, predno se prične zborovanje. V zakonodaji države Illinois je to molitev svoječasno opravljal naš rojak Rev. Francis Mažir. Tudi v kongresu in senatu Združenih držav se pri vsakem zasedanju opravi kratko molitev. Ta lepa navada je stara že toliko let, kakor so stare Združene države. Vprašanje nastane: Kako je prišlo do te lepe navade? Kdo je isto priporočil in kaj je dalo povod temu? O tem nam jasno pričajo zgodovinski podatki . Kmalu potem, ko se je tedanjih 13 naših kolonijalnih držav odcepilo od Anglije (leta 1776), in proglasilo svojo neodvisnost, so pričeli tedanji vrli domoljubi in -pijonirji misliti na sestave konstitucije nove republike Združenih držav. Tozadevni kontinentalni kongres je v ta namen izbral pet vrlih, sposobnih in zavednih mož, med katerimi je bil tudi znani Benjamin Franklin, izumitelj strelovoda ter eden izmed največjih ameriških državnikov. Ta odbor je delal neprestano celih šest tednov pri sestavi konstitucije, toda ni mogel dospeti do zaželjenega uspeha in zaključka. Tedaj vstane Benjamin Franklin in opomni navzoče s sledečimi besedami: "Kako je to mogoče, da smo danes bolj oddaljeni od našega cilja kakor smo bili ob začetku našega dela? Mi skušamo spraviti v poslopje našega naroda vse, kar je za človeštvo dobrega in plemenitega; toda to smo skušali doseči brez priprošnje do Onega, od katerega vse izhaja. Kako zamoremo postaviti pri tem poslopju stalen temelj miru in sreče, ne da bi pri tem prosili Kristusa za Njegov blagoslov ?" Od onega čdsa, ali vsled opomina nesmrtnega Benjamina Franklina je ostala še do sedaj lepa navada, da se moli v senatni in kongresni zbornici, tako tudi pri zasedanjih zakonodajnih zbornic raznih držav. Da, Amerikanci držijo veliko na molitev pri raznih znanih in velikih javnih funkcijah. Ko se vrši kaka večja razstava, otvori isto z molitvijo kak katoliški ali protestantovski škof; pri opravljanju molitev se vpošteva namreč vsa večja veroizpo-vedovanja. Ko je bila zadnja velika svetovna razstava v San Franciscu otvorjena, je opravil potrebno molitev tedanji katoli ški nadškof. Radovedni smo, če so pri otvoritvi letošnjega semnja v Ljubljani tudi molili? Jako lepa navada je dalje, da Amerikanci tudi radi na velikih konvencijah molijo, pa naj bo že konvencija te ali druge vrste. Dosedaj se je še pred začetkom vsake narodne republikanske ali demokratske konvencije molilo, na kateri je bil izbran kandidat za predsednika Združenih držav. Na Zadnji konvencij ji Narodnega bratstva (National fraternal Congress) je opravil tudi neki škof začetno molitev (Invocation). Ni čuda torej, da se tudi moli pred otvoritvijo in ob zaključku seje kakega podpornega društva ali na konvencij: dotične organizacije; Amerikanci to vpoštevajo. Takozvani 'napredne" in "nepristranske" Jednote pa nočejo molitve tiUo splošno naobrasbo) in te "college" v strokovno visoko Solo Professional school) je po-vsem prfrodn* in predsfcvlja enotno nepretrgano nje Dljsk more isstopiti i* šole po dovrienju ljudske Me ah po dovrienju srednje tole aH aredi srednje tli visoke šole in po presledku par let se lahko povrne in nadaljuje Um, kjer je prekinil, ne da bi kaj trpel vsled tega prekinjenja. V šolskem letu 1926-1926, sa katero imamo zadnje podatke, je bilo v Združenih državah čez 30 milijonov učencev in učenk šolske starosti (od starosti pet do vštevši 17 leti).- Od teh približno 21 milijonov je bilo vpisanih v javnih ljudskih šolah, 2,143,000 v privatnih in župniških šolah in 267,000 v pripravljalnih, trgovskih in poslovnih šolah, kar predstavlja skupno število čez 20 milijonov šolskih otrok, ali čez 90% vseh otrok. Dijaki v ameriških vseučiliščih in "colleges" so v letu 1925-1926 znašali čez 821,000. Bilo je tudi približno 78,000 dijakov, oziroma dijakinj v šolah vseh vrst, približno 200,000 v športnih šolah za pregrešne subnormalne otroke itd. vlada poedinim državam prepustila več kot 79 milijonov akrov javne zemlje. Poleg tega ogromnega daru federalna vlada obilno obdarja poljedelske iole in vzorne poljedelske postaje. Leta 18*7 je kongres ustanovil federalni Bureau of Education v svrho, da nabira take podatke, ki, naj pokažejo stanje in napredek prosvetnega dela v poedinih državah in teritorijih, in v splošnem pospešuje prosveto po vsej deželi. Ta federalni prosvetni urad nima nikake direktne kontrole nad šolstvo in prosveto v posameznih državah, ali izvršuje ve likanski vpliv potom svojih statističnih podatkov, potom svojih preiskovanj ha prosvetnem polju in potom velikega zaupanja, ki ga občinstvo ima v priporočila prosvetnega urada. V zadnjih desetih letih se izraža stremljenje, da bi se ta urad organiziral kot posebni department (ministrstvo) federalne vlade. F.L.I.S. -o nase vpoštevati, ker se menda smatrajo za bolj napredne? kakor so pa zborovalci v senatu in kongresu Združenih držav!? -o- Šola je ropet odprla svoje duri Ena tretjina ameriškega prebivalstva se v tekočem mesecu vpiše v šole raznih vrst, ko se odpre šolsko leto ljudskih, večernih, obrtnih, srednjih, visokih šol in vseučilišč. Tekom burne in težke dobe kolonijalnih dni smatrala se je ljudska prosveta temeljnim načelom v razdobju nove dežele. "Prišli smo v ta novi svet z namenom, da naobrazimo svoje otroke," izjavili so Pilgrimci v svoji resoluciji, predno so se izkrcali iz ladje Mayflower. Zgodovina New Englanda je živa priča o uspehu tega nazira-nja. Liberalni duh Nizozemcev v New Yorku in Pennsyl-vaniji napram prosveti je doprinesel k razvoju teh kolonij. Samo na Jugu, kjer so bogatii veleposestniki nadaljevali staro-evropsko idejo o prosveti kot privilegiju za malo izbranih, je ljudska izobrazba zaostala za dolgo dobo. Vse do polovice devetnajstega stoletja ni bilo enoličnosti šolskih metodah ni v upravlja nju šolstva, marveč se je šolo-vanje otrok v vsaki pokrajin, ravnalo po običajih in tradici jah prvih naseljencev v dotič nem kraju. Še dandanes imamo razne oblike ljudske nao-brazbe v Združenih drŽavah, ali v splošnem razvil se je neki vsenarodni šolski sistem, ki predstavlja simetrično enoto. Prehod iz ljudske ali osnovne šole (public ali elementarv school) v srednjo šolo (secondary ali high school), iz srednje šole v "college" (visoko šolo za m Skupno število učiteljev v vseh šolah je znašalo okoli milijon Vzdrževanje in obratovanje vseh šol je stalo, kakor se ceni, 2,745 milijonov dolarjev. Skupna vrednost šolske lastnine se je cenila na 2,125 milijonov do-larjev. Povprečni strošek za javne ljudske in srednje šole, ki so brezplačne povsod v Združenih državah, je znašal za vsakega prebivalca Združenih držav $17.50 v letu 1926 in povprečni strošek za vsakega rednega dijaka $102.05. Novi cilji v šolski izobrazbi. Novo gibanje, da se otroci predšolske dobe znanstveno pro-učavajo in da se starši podučijo o ravnanju z otroki, je doživelo velikanski razvoj. To zanimanji pa izraža v večjem številu tečajev za proučanje otrok, v večjem številu staršev, vpisanih kot izvanrednih slušateljev na univerzah, v veliki zahtevi po knjigah in člankih o oskrbi otrok in v velikem številu predavanj o modernem roditelj-stvu katerih se vdeležujejo starši in učitelji. Mnogo središč za proučevanje otrok, pod-piranih iz javnih in privatnih sredstev, je bilo ustanovljenih večjih mestih in na mnogih univerzah. Število takozvanih "delaj-uči se-igraj šol" je narastlo od 50 v letu 1922 na čez 800 v 1928. Ta vrsta šole zahteva toliko boljši učni red, vštevši rokodelstvo, in boljšo vporabo šolskega poslopja, zlasti šolskega avditorija. Porast srednješolske izobrazbe nadaljuje brez prestanka. Število dijakov in dijakinj, vpisanih v srednjih šolah, se je več kot podvojilo od leta 1920 V mestih čez 10,000 prebivalcev se vsako leto preseljuje 75,000 do ' 100,000 učencev iz ljudske šole v nižjo srednjo šolo (junior high school). Ra-zun tega imamo dandanes več kot sto "junior colleges," spojenih z lokalnim šolskim sistemom. Junior high school dodala je enoleten tečaj k ljudski šoli. Enako "junior college" dodaje eno ali dve leti k srednji šoli. Na tak način so učenci deležni bolj temeljite izobrazbe, ako ne nameravajo več študirati, oziroma so popolnoma osposobljeni, ako hočejo vsto^ piti v redno vseučilišče. Lokalne dole in federalna vlada. Federalna ustava od leta 1789 si ne prisvaja nikakih pravic nad ljudsko šolstvo in je to vprašanje popolnoma prepustila poedinim državam. Vedno je v Ameriki prevladovalo na čelo, da prava odgovornost za šolstvo pada na lokalne občine in da one morajo tudi nositi stoške za to. Ali federalna via da podpira šolsko izobrazbo z velikansko bogatim skladom. V prosvetne svrhe je federalna Družina pri boljševikih 2e dolgo je znano, da boljševizem ni samo stranka. Boljševistično gibanje je svetovni nazor, je nova vera, ki proti krščanstvu in njegovi morali postavlja svoje dogme, svojo moralo in svojo ideologijo, ka tero hoče s silo ali dobroto ponuditi vsemu človeštvu. V očigled obnovitvenemu delu za krščansko družino, ki ga tako pospešujejo papeži in ki je odlično prišlo do izraza na letošnjem katoliškem shodu v Frei-burgu, ne bo brez zanimivosti, če premotrimo stališče sovjetov do družine. Marksistično kolektivistično pojmovanje, ki daje osnovo boljševizmu, jim narekuje tudi stališče do družine. "Družina, tako je izvajala Aleksandra Ko-lontajeva na predzadnjem sovjetskem kongresu, "to je mož in ženat ki se združita in s tem izločita iz družbe. Ali nam je tega treba? Očividno ne!" Po boljševističnem naziranju je zakon, kakor ga je zakramentalno posvetila Cerkev, poniževalen za ženo, ker jo podreja možu. Potem pa tudi, pra vijo, je žena v krščanskem za ionu, kjer naj živi le domu in otrokom, obsojena na neproduk tivno in neresno delo. Tudi je gospodarsko odvisna od moža Zakon 'ftiora biti takšen, da žena slejkoprej ohrani vso svobodo in neodvisnost. Tudi poročena žena naj dela v tovarni kakor mož in naj se udeležuje nemoteno javnega življenja Določbe sovjetskega zakonika glede zakona so torej v glavnem sledeče: Mladi ljudje morejo z 18 letom svobodno, skleniti zakon, ne da bi za to rabili privoljenja starišev. Kot zadržek velja sat mo sorodstvo v prvem členu in pa že sklenjena a ne še ločena zakonska vez s kako drugo osebo. Žena je v upravi premoženja možu enakopravna in ima tudi enake pravice do otrok. Po poroki lahko obdrži svoje družinsko ime, ali sprejme moževega, lahko pa izbere tudi čisto novo ime. Vsak izmed zakoncev ima pravico, da zapusti svojega zakonskega druga, ne da bi bil oblastem ali komurkoli dolžan navajati vzrok. Tudi ni treba, da se ločitev izvrši sporazumno. Ako se rode otroci, in se zakonca ločita, je oče obvezan plačevati vso ali vsaj delno vzdrževalnino za otroka. Dva, ki se torej hočeta poročiti, gresta na urad in predložita svojo željo. Stvar je takoj urejena in stane en rubelj. Za slučaj, da kdo nima dokumentov za samski stan, zadostuje izjava dveh prič. Sovjeti pa priznavajo še drug zakon, namreč dejstvo, da dva faktično živita skupaj kot mož in žena. Vendar pa priporočajo, da dasta svoje razmerje registrirati, ker je potem ženi za slučaj ločitve lažje dokazati očetovstvo otrok. Isti dan, ko sta dva "sklenila zakon," se tudi že lahko razpo-ročita. Proces je zelo enostaven. Tisti, ki hoče razdružitev, se javi pri uradniku in ta prečrta v osebni knjižici, ki jo mora imeti vsak besedico: poročen in pritisne žig. Tudi to stane le en rubelj. 2ena, ki jo je mož zapustil ali ki ga je sama zapustila, ima le v slučaju bolezni ali skrajne* revščine pravico zahtevati od moža neko malo podporo, pa tudi ne dalje kot eno leto. Tak je torej boljševistični zakon, ki v resnici ni drugega, kakor svobodna ljubezen z vsemi posledicami. In te posledice so strašne! Mi nočemo pod moralnim vidikom razpravljati o tej zakonodaji. Bilo bi popolnoma od več. Navesti hočemo le nekaj dejstev. V bolnišnicah se vrši brezplačna odprava plodu. Mati, ki v to privoli, ne sme biti kaznovana, kakor tudi ne zdravnik. "Gudok," glasilo železničarjev, prinaša nekatere številke. Zveza železničarjev je v letu 1924 vpisala 33,927 rojstev in 22,733 slučajev, v katerih se je.z zdravniško asistenco zamorilo mlado življenje. V Leningradu je bilo leta 1926 ničmanj kot 17,053 takih slučajev, leta 1927 pa 26,261. številke o razporokah ne morejo biti točne, ker se kljub niz-cim poročinm taksam jako veliko parov ne vpiše v uradu. Pa že te številke so pretresljive. List "Bednota" jih prinaša: V Moskvi je bilo leta 1925 24,608 vpisanih zakonov na 2.796 razporok, leta 1927 pa na 24,244 zakonov 15,964 razporok! Tako napreduje boljševistična morala! Tretja posledica boljvistične družinske morale so cele jate zapuščenih otrok, ki se potikajo po širni Rusiji kakor izgubljeni deseti brat. Uboga bitja, ki nikdar niso užila ljubezni matere, nikdar skrbne nežnosti in poezije družinskega ' življenja, vedno brez močnega vodstva dobrega očeta. Kakor gladne živali blodijo okrog • in poginjajo v prahu mest ali pa doraščajo v moskovskih in leningradskih bez-nicah v najbolj tope zločince. Velika večina od njih ni nikdar poznala matere in ne bo nikdar poznala očeta. Saj je znano, da še tisto malo naredb, ki jih je vlada izdala v varstvo otrok, ostane na papirju, ker se vsled pomanjkanja dobre volje in sredstev ne morejo izvesti. Tako so boljševiki reformirali družino in "osvobodili" ženo. Kako je žalostna ta svoboda, ki trga ženo iz družinskega kroga in jo postavlja k strojem v tovarno, svoboda, ki ji trga iz srca materinsko srečo in ljube zen. Ta svoboda, ki je strah pred nepreskrbljeno bodočnostjo, jih goni v bolnišnice pod nož, od koder se vračajo često pohabljene in uničene za vse življenje. Po "Bednoti" se jih je leta 1927 podvrglo operaciji 155,000, od katerih jih je 3,000 umrlo takoj, a 66,000 bo ostalo pohabljenih. Zaenkrat je ta strašna družinska beda omejena na mesta. Dežela je še po veliki večini zdrava. Ruski mužik ima svojo naravno filozofijo, v kateri je ustvaril pregovor, da ni nič boljšega, kot stalna vrednost červonca in pa samo ena zvesta žena. A kaj bo tedaj, če se zlo zagrize tudi med široke ljudske plasti. Nič hujšega ne bi moglo zadeti ruskega ljudstva, ker z razpadom družine se prične propad naroda. -o- Slovenec odlikovan Pred nedavnim je praznoval v Gradcu svojo šestdesetletnico dvorni svetnik dr. Friderik Pregl, ki je bil kot drugi Avstrijec odlikovan za svoja znanstvena raziskovanja. z Noblovo nagrado. To nagrado je v Avstriji dobil še dvorni svetnik dr. \Vagner-Jauregg. Jubilant je rojen Ljubljančan, radi česar smatramo za svojo dol- žnost, da se ga spominjamo turni mi. , Kakor rečeno, je bil dr. Pregl rojen v Ljubljani. Vseučilišče je obiskoval v Gradcu, kjer je absolviral tudi svojo privatno docenturo ter se končno etabli-ral kot izredni profesor za fi-ziologično kemijo. Nekaj časa je bil redni profesor v Inomo-stu, nakar se je zopet vrnil v Gradec, kjer predava od leta 1913 medicinsko kemijo. Gra-ško vseučilišče, alma mater Ca-rola Francisca, je dalo že mnogo odličnih raziskovalcev, zdravnikov in izumiteljev, toda skoro noben ni dosegel v inozemstvu takega priznanja kakor dr. Pregl. Cela generacija kemikov je izšla iz njegove šole. Dr. Pregl je odkril mikroana-lizo, ni odkril samo razrešitev tega problema, marveč problem kot tak. Leta 1920 je to priznalo vseučilišče v Goettingge-s tem, da mu je podelilo častni doktorat z utemeljitvijo, da je našel metode mikroanali-ze ter jih z neumornim1 delom popolnoma izvršil in dokončal Problem mikroanalize," izjavlja dr. Pregl v nekem svojem pogovoru, "je sito, ki pre pusti samo zmožne, nezmožne pa ne. V zaupanju na to sem mogel svoja dela izvršiti tako rekoč pri 'odprtih vratih.' Ni komur nisem skrival svojega napredka pri teh izumih in vseh teh letih raziskovanja mi kroanalize sem si vzgojil tudi že učence, ki danes v tu- in ino zemstvu analizirajo v polno za dovoljnost svojih, šefov. Kar se tiče bistva mojega izuma, te daj naj navedem samo sledeče "Ko je v prvi polovici prošle ga stoletja ustanovil Liebig analizo organičnih substanc, to se pravi določevanje elementov v taistih, kakor ogljika, vodika, halogonov, žvepla itd., je moral tedaj radi sredstev, ki jih je imel na razpolago, pol, včasih celo kar cel gram substance, ki jo je preiskal v svrho analize, kemično uničiti. Metode, ki jih je Liebig učil, so do tedaj, ko sem jaz pričel raziskovati, torej okoli leta 1910, tako zelo napredovale, da so smatrali 0.15 do 0.20 grama za brezpogojno potrebno množino za izvedbo korektne analize. Pri svojih raziskovanjih žolčnih kislin sem našel telesce, ki sem si ga mogel pridobiti le v tako zelo majhnih množinah, da sem stal pred alternativo, da predelam ali cele tone prvotnega materiala v svrho pridelave tega telesca ali pa da dosedanje metode analize preobrazim v tako zelo fine, da mi bodo že male množine prvotnega materiala zadoščale za pridobivanje dotičnega telesca. OdloČil sem se za poslednje. Prve, uspešne poskuse sem napravil še v gra-škem institutu za medicinsko kemijo, predno so me poklicali v Inomost. V Inomostu sem blemov v organični kemiji,, spe* cialno v vprašanjih biokemije, £ajti tvarine, ki so bile pi popolnoma nedostopne, so ahko dostopne kemičnemu raziskovanju." Dr. Pregl je v zadnjem času še izpopolnil svoja odkritja. In pričakovati je od njega še marsikatera znanstvena odkrit- ja. Dvorni svetnik dr. Pregl je navzlic svojim šestim križem še vedno mlad, morda tudi uspeh temije. Mož živi le znanosti, fe še neoženjen. Stanuje v majhnem stanovanju blizu univerze, kjer še ima edinega prijatelja — malega jazbečarja. Ne samo kot sinu Ljubljane, marveč tudi kot svetovnemu učenjaku mu želimo še mnogo et. -o- NASLOVI jugoslovanskega poslaništva in konzularnih uradov v Ameriki. Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520 Sixteenth St., Washington, D. C. Consulate General of the S. H. S., 840 N. Michigan Ave., Chicago, 111. Consulate General of the S. II. S., 1819 Broadway, N. Y. Consulate of the S. H. S., 2413 Russ Bldg., San Francisco, Cal. Emmigration Commissioner of the S. H. S., 1819 Broadway. New York, N. Y. Consulate General of the S. II. S., Keefer Bldg. Montreal. Quebec, Canada. Consulate General du Roy-aume des Serbs, Croats et Slovens, 1453 Victoria, Buenoa Aires, Republica Argentina. uspešno nadaljeval svoje poskuse in sem mogel že 11a zborovanju naravoslovcev, ki se je vršilo leta 1913. na Dunaju, pod predsedovanjem mojega ranj-kega učitelja Emila Fischerja, v izčrpnem eksperimentalnem predavanju ne le razjasniti rezultat svojega truda, marveč tudi, od prvega početka do konca, s tem predočiti analizo organske substance — šlo je tedaj za acetanylit — da sem ob navzočnosti mnogoštevilnih zbo-rovalcev s samo par miligrami omenjene substance mogel tako natančno določiti ne samo sestavine ogljika, vodika in duška, marveč tudi molekularno težo, da. so bile določene vrednote zelo oddaljene od navadne pomotne meje. "V pol ure sera torej dosegel rezultat, ki se sicer dosgže po večdnevnem računanju. Pri tem sem mogel za analizo potrebno množino substance znižati na dva do tri miligrame, včasih celo na en miligram. Radi te redukcije substančne množine in radi nenavadno ostih analiznih rezultatov se je bistveno izpremenil položaj pro- V TOVARNI ZA POPER Marsikdo bi mislil, da dobimo poper, kakršnega rabimo za domačo uporabo, kar naravnost od producenta, čemer pa ni tako. Poper gre v tovarne, kjer se primerno predela, zmelje in zavije v zavojčke kakor treba. V Londonu je več takih tvor-nic, oglejmo si eno izmed njih! Kdor si gre ogledat to tovarno, naj nikar ne pozabi vzeti več žepnih robcev s seboj. Zelo mu bodo prav prišli. Tudi žejen bo prišel nazaj. Poper se nahaja v ozračju celotne tvor-nice, celo v pisarnah. Toda ko stopiš v eno velikih zavijalnic, ti pa kar sapo vzame in kiha-ti pričneš, da odmeva po dolgi dvorani. Ko se nekoliko une-seš in prenehaš s kihanjem, za-gledaš dolge vrste deklet, ki sedijo pri mizah ter nasipajo poper v vrečice in škatljice. Ozračje je polno popra, tanek poprov oblak se vleče pod stropom, dekleta so posuta z bel-kastosivim prahom, a se kar nič ne zmenijo za to. Nobena ne kiha, niti ena nima vnetih oči. Vendar tam v kotu sedi ena, pri kateri se zdi, da ni vse v redu. Oči ima rdeče in k ustom tišči robec. Razkazovalec nam je pojasnil, da je dekle šele 14 dni v službi in še nevajeno. Ko novinke stopijo v delo, se vsaki tako godi in tudi tovarna ne pričakuje dosti od njih. Vse kihajo, se solzijo, oči pa imajo otekle. Po štirinajstih dneh pa se obrne na bolje in kihanje poneha. V enem mesecu pa se niti ne zmenijo več zato in so se popolnoma privadile. Nekoč so nosile nekake, krinke, ki pa se niso obnesle in jih tudi ne marajo. Čudno pa je pri tem to, da so dekleta, zaposlena v tej tovarni, izredno zdrava. Influenca in prehlad sta sploh neznani bolezni. Nobene nalezljive bolezni ni med njimi, kajti poper je jako dober razkuževalec. V kaki majhni sobi vidimo moškega, ki ima pred seboj šest raznobarvnih kupčkov popra. Ta poper pregleduje, določi, kake vrste je, ga zriba na dlani ter ponoslja, a niti enkrat ne kihne. Ta način preizkušnje, popra je najbolji. ' M ______________* Joltt* C , . ?LWI ion jSurr, ILL. Solventnost aktivnega oddelka snaia 101.16%; solventnost mladinskega oddelka znala 156.50%. Od ustanovitve do 1. septembra. 1929. snaia skupna Izplačana podpora $3,689,193.00. _ GLAVNI URADNIKI: ' Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 6019 St Qalr Ave.. Cleveland, Ohio. [; podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, H. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplsr St, Chisholm, Mlaa. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet HL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet HI. Duhovni vodia: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St Qalr ft., Indians-polls, Ind. Vrhovni zdrsvnlk: DR. JAMES M. SELISKAR, 6137 St. Clsir Ave., Clevelaad, Ohio. . NADZORNI ODBORI MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A, Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZN1KAR, 2112 W. 2drd Place, Chicago, IU. FRANK FRANCICH, 8207 National Ave., Weat Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport Ohio. . MRS. LOUISB LIKOVICH, 9511 Ewing Ave., So. Chicago, IIL FINANČNI ODBOR: 26— 10th St., North Chicago, IlL ----- - — , in. FRANK OPEKA Sr. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O, Joliet JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH a RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Ps UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6111 St. Clsir Ave., Clevelsnd, Ohio. Vsa piama in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj s« poftlljsje os glsvnegs tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet. IlL; dopise, društvene vesti, razns naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. g. K. JEDNOTE", 6117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE ZOPET KORAK NAPREJ! j Odkar opravljam tajniške posle pri naši Jednoti, sem vedno z velikim zanimanjem zasledoval poročila, naslanjajoča se na predloge in priporočila, tikajoča se bratskih podpornih organizacij. ki so bila od časa do časa predložena pri raznih legislatti-rah ali zakonodajah te ali one države. Opazil sem, in to posebno leta nazaj, da kadar je šlo za koristi ali večji razvoj bratskih podpornih organizacij, so take predloge naletele na marsikatero gluho uho enega ali drugega zakonodajalca. Ni potrebno povpraševati, kaj je bilo vzrok, da so bili gotovi faktorji v zakonodajnih zbornicah nasprotni demokratičnim in za bratske podporne organizacije koristnim predlogom. Stare ameriške zavarovalne družbe (Old line life insurance Co.), so imele po državnih zbornicah svoje pristaše, kojih namen je bil, pobiti in uničiti vse, kar bi bilo važno in za napredek bratskih podpornih organizacij koristno. Kot močne finančne institucije so imele potom svojih pristašev v državnih zbornicah skozi dolgo vrsto let kontrolo tako, da je bilo težavno prijateljem bratskih podpornih organizacij uveljaviti kako dobro, in za razvoj bratskih podpornih organizacij koristno predlogo. Posebno delavne so bile omenjene družbe in njih privrženci proti temu, da bi se bratskim podpornim organizacijam dovolilo sprejemati v svojo sredino mladino (otroke). Vzrok temu je bil, ker so hotele imeti te družbe izključno pravico do zavarovanja otrok. Dolgo vrsto let so te finančno močne stare zavarovalne družbe držale bratske podporne organizacije za vrat.C Vsemu, kar je bilo koristnega za napredek naših organizacij, so bile nasprotne. In kadar se je v tej ali oni državni zbornici sprejela kaka predloga v korist bratskim podpornim organizacijam, je bilo to storjeno z velikimi težkočami. Prijatelji naših organizacij, videč odpor, so delali previdno in počasi. Z največjo spretnostjo so delali za koristi bratskih podpornih organizacij. V mladini so videli največjo pomoč in napredek. Zato so z vso silo delali na to, da se bratskim podpornim organizacijam dovoli zavarovanje otrok. Prvi zakoni, tikajoči se mladinskih oddelkov, so bili zelo pikri. čeprav se je po dolgoletnem boju dovolilo bratskim pod pornim organizacijam, da smejo poslovati z mladinskimi oddelki, je bilo vseeno tako poslovanje zelo omejeno. Našim organi zacijam so bile roke vezane, kajti sprejemati se je smelo le otro ke staršev, članov Jednote, in še te le v gotovi starosti. Zadnje čase so se razmere precej izpremenile. Vreme se je izvedrilo. Sprejeti so bili boljši zakoni. V raznih državah so se zakonodajalci ravno pri minulem usedanju pokazali zelo naklonjene bratskim podpornim orga nizacijam. Sprejeti so bili razni novi in za bratske podporne or ganizacije koristni zakoni, posebno še kar se tiče sprejemanja in zavarovanja otrok. Pretežna večina držav ima sedaj zakon, ki določa, da smejo bratske podporne organizacije sprejemati v svojo sredo otroke v starosti do 16. leta. Z drugo besedo rečeno: naše qrganizacij-smejo sprejemati otroke takoj po rojstvu. Med te države spada tudi država Illinois, v kateri je naša Jednota inkorporirana. Pri minulem zasedanju državne legislature je bila taka predloga sprejeta n je dne 1. julija t. 1. postala zakon ali pravomočna. Potom omenjenega zakona se je razširilo polje za pridobitev novih članov in članic v mladinski oddelek. Zato sem pripravil kratko resolucijo, potom katere naj bi se pravila mladinske-ga oddelka amendiralo v takem smislu, da bi se otroke sprejemalo še pred enim letom starosti. _ . , ,, Ker je uprava mladinskega oddelka v oskrbi glavnega odbora, zato sem resolucijo predložil glavnim uradnikom potom referenduma v odobritev. Glavni odbor je resolucijo odobril kakor sledi: RESOLUCIJA Ker spada uprava mladinskega oddelka v področje glavnega odbora K. S. K. Jednote, in Ker je namen glavnega odbora storiti vse, kar je v njegov moči, za prospeh in napredek mladinskega oddelka, in Ker je glavni odbor uvidel, da sedanja pravila mladinskega oddelka ne odgovarjajo razmeram časa in razmeram novih dr- žavnih zakonov, zato bodi sklenjeno, da se n%bžngčenet<>čjlača: Starost prihodnji rojstni dan ob času smrti: 1 23*4 5 6789 10 $20 $34 $40 $48 $58 $140 $168 $200 $240 $300 11 12 13 14 15 16 $380 $450 $450 $450 $450 $450 Vsak otrok mora biti najmanj 90 dni član mladinskega oddelka, prej ko so dediči upravičeni do posmrtnine v slučaju smr ti otroka. Te točke pravil stopijo v veljavo z dnem, ko jih glavni tajnik priobči v "Glasilu" K. S. K. Jednote. V smislu predstoječe resolucije se od današnjega dne na prej sprejema v mladinski oddelek otroke v starosti do 16. leta. To pomeni, da društva lahko sprejemajo otroka tudi, ki je manj kakor leto dni star ali takoj po rojstvu. Do sedaj ao pravila določevala, da mora biti otrok najmanj eno leto star, predno se ga je moglo vpisati v mladinski oddelek. Od sedaj naprej se otroka torej lahko tprejme takoj po rojstvu. — To je vesela novica, nov korak naprej! Iz resolucije je tudi razvidno, da se lahko sprejme ne samo otroke staršev — članov Jednote, marveč tudi vsakega drugega otroka. / - Ravno tako je iz resolucije razvidno, da je gl. odbor Jednote sprejel novo lestvico, po kateri se bo v bodoče plačevala smrt-nina za umrlimi člani (icami) mladinskega oddelka. Nova smrtninska lestvica je enostavnejša in laglje razumljiva od prve. Istotako je tudi večjega pomena za novo-pristople kakor je bila dosedanja lestvica. V novih certifikatih, ki jih je glavni odbor pri seji meseca julija t. 1., odobril, bo označena nova smrtninska lestvica kakor označena v predstoječi resoluciji. Novi certifikati bodo tudi izdelani v taki obliki, da bodo starši, označeni dedičem, neoziraj ese na to, če so starši člani Jednote ali ne. Ker imamo pred seboj veliko kampanjo mladinskega oddelka in ker se je odprlo novo pot za pridobivanje novih članov in članic, zato upam, da bo vsako krajevno društvo vzelo to poročilo z veseljem naznanje ter storilo svojo dolžnost, da bomo takoj do prihodnje konvencije dosegli predpisano kvoto 5000 novih članov za mladinski oddelek. Joliet,' 111., 1. oktobra, 1929. Josip Zalar, glavni tajnik. 1) RAZPIS ASESM^NTA ZA DOLGOTRAJNO BOLNIŠKO PODPORO Clen LXV, stran 100 Jednotinih pravil se glasi: Ko je član društva, ki ne spada v centralni bolniški oddelek Jednote prejel od svojega društva bolniško podporo za dobo šest (6) mesecev, in če je še dalje bolan, mu plača Jednota za dobo šest (6) nadaljnih mesecev bolniško podporo po $20.00 na mesec. V tem slučaju se mora izkazati z zdravniškim spričevalom, potrjenim s prisego pri kakem javnem notarju (Notary Public). To spričevalo mora biti tudi odobreno od društvenega odbora. 2) Važna opomba: Do te bolniške podpore so upravičeni le oni moški in ženski člani Jednote, ki so za to pri Jednoti posebej za dolgotrajno bolezen zavarovani. 3) Za poravnavo teh bolniških podpor se razpiše po potrebi posebni assesment. Temeljem zgorajšnjih pravil se uradno naznanja, da je za mesec oktober 1929 razpisan posebni asesment po $1.00 na vsakega člana in članico dolgotrajnega bolniškega oddelka. Razpisani posebni dolgotrajni bolniški asesment mora biti z rednim asesmentom tekom meseca oktobra t. L plačan. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. -0- Razmotrivanje V prilog prihodnje konvencije. Pred nekaj časom sem poročal, kako bi bilo po mojem mnenju najbolj praktično pripraviti pravila, da bi odgovarjala Jednotinim zahtevam. Istočasno sem tudi omenil, da ako bi se pravila pripravila že pred konvencijo, bi se prihranilo veliko časa in denarja. Danes pa hočem spregovoriti o konvenciji kot taki. Konvencije stanejo mnogo denarja. - Minule konvencije v Pittsburghu se je udeležilo 20 glavnih uradnikov in 164 delegatov. Vseh zborovalcev in zborovalk je bilo 184. Kon-venčni stroški so znašali — $24.731.33. Število članstva se je od minule konvencije lepo pomnožilo. Zato lahko sodimo, da bo pri prihodnji konvenciji večje število zborovalcev in zborovalk, kakor jih je bilo pri minuli konvenciji. Z vso zaneslji- vostjo lahko računamo, da bo na prihodnji konvenciji najmanj 200 zborovalcev in zborovalk. Ce računamo, da bo pri prihodnji konvenciji recimo 200 delegatov in delegatinj skupaj z glavnimi uradniki, in ako računamo dnevnice po $8.00 na dan za vsakega, bo stal torej Jednoto vsak dan $1600.00. Ako računamo, da bo konvencija trajala 7 ali 8 dni, poleg tega moramo računati še dnevnice za čas z doma na konvencijo in zopet s konvencije domov, bo prišlo povprečno na vsakega udeleženca najmanj 11 dni ali za 200 zborovalcev $17,-600.00. K tej Vsoti je treba prišteti še vozne In druge stroške, tako, da lahko že naprej sodimo, da bodo znašali konven-čni stroški najmanj $30,000.00. Ta vsota je velika, in bi se jo dalo dokaj znižati, ako bi se si stem naših kotfvfencij preuredil. Voznih stroškov sicer ne moremo zpfisti. Časa za potovanje m.konvencijo in domov tu« di ne moremo skrajšati. Pri« hrani pa se lahko veliko denarja, ako as čas zborovanja skrajša. Pri konvencijah naših Jednot ae porabi preveč dragega časa, kakor je potrebno. Največje ameriške organizacije zborujejo-po tri ali štiri dni. Je h potrebno, da pri naših Jednotah porabimo po 8, 10, 12 in več dni? Po mojem mnenju bi zborovanje naše Jednote ne smelo trajati več kakor 5 dni, vse, kar je več, je preveč in je navadno trošenje časa in denarja. Ako največje ameriške organizacije izvršijo konvenčne posle v treh ali štirih dneh, bi se li ne moglo tega napraviti tudi pri nas? Da, tudi naša konvencija je lahko gotova v štirih dneh. Treba je le ne-daj dobre volje in samozavesti. Opustiti je treba nepotrebno besedičenje in mlatenje prazne slame, pa bo konvencija v malo dneh končana z veliko večjim in boljšim rezultatom, kakor pa, ako se čas po nepotrebnem trati z raznim besedičenjem in neumestnimi številnimi predlogi. Poslovanje pri ameriških organizacijah se vrši potom raznih odsekov ali odborov, zato pa so njih konvencije kratke in uspešne. Pri nas se poslovanje vrši potom individualov v konven-čni zbornici. Pri vsaki razpravi nastopi večje število delegatov, ki se mnogokrat prerekajo nepotrebnim potom. Mnogokrat govori eden ali drugi samo iz razloga, da pride njegovo ime v zapisnik. Velikokrat se vršijo dolge debate, tako, da smisel prvotnega predloga popolnoma izgine. Ce ni predsedatelj konvencije zelo pazljiv, se cela stvar izpelje s pravega tira in koncem konca ni drugega,, negp potrata čass in denarja.' Vsemu temu bi se dalo tudi pri naših konvencijah odpomo-či, ako bi se naš sedanji sistem zborovanja opustil in nadomestil z onim ameriških organizacij. Uverjen sem, da bo sčasoma prišlo do tega in prej ko se za to zavzamemo, toliko boljše bo za Jednoto.* Ako ameriške organizacije uspešno poslujejo pri konvencijah potom odsekov ali odborov, zakaj bi ne mogli tudi pri nas? Konvencija naj bi imenovala razne odseke. Vse pritožbe, obtožbe, priporočila, navodila itd. naj bi se predložilo temu ali onemu odseku, kamor že stvar spada. Ti odbori naj bi vsako točko natančno preštudirali, pretehtali in potem, če odbor uvidi, da je za Jednoto koristna, jo v obliki resolucije predloži pred celotno zbornico in sprejem iste priporoča, nasprotno pa, kar ni za Jednoto koristnega, kar enostavno zavrže. Mogoče bo kdo rekel, da bi se kratilo pravico enemu ali drugemu delegatu. Takoj tukaj moram omeniti, da je vsak, ki bi kaj takega mislil ali trdil, v zmoti. Vsakdo, ki je bil delegat ene ali druge konvencije, dobro ve, da je nemogoče sprejeti vse predloge in vsa priporočila vsa kega posameznega delegata. Eden ali drugi takorekoč s svojim predlogom pogori. Sprej me se le ono, kar delegacija smatra za dobro, oziroma najboljše, kar pa delegacija misli, da ni umestno, se zavrže ali odkloni. Ravno to velja, če se vrši poslovanje potom odsekov. Kar bi odbor smatral za koristno in dobro, bi sprejel, kar bi srna* tral za nepotrebno in neumestno, bi odklonil. Razlike pri tem bi ne bilo druge, kakor to, da bo odbor rešil vsak problem hitrejše, kakor pa če o tem razpravlja cela zbornica. S tem ni rečeno, da bi se posameznim delegatom krati- le pravice; nikakor ne, kajti vsak delegat bi imel pravico pred odborom nastopiti in predlog zagovarjati, kakor bi tudi imel pravico glasovati v zbornici za ali proti resoluciji, predloženi po odboru. Edino in glavne pred vsem je to, da bi ae dolge in nepotrebne debate pri., zborovanju odstranilo. Na ta način bi nail konvencija prav lahko končala svoje delo v teka štirih ali petih dni, vsled česar bi se pri' hranilo več tisoč dolarjev. Zaradi tega priporočam, da bi se sistem, po katerem smo pri naših konvencijah dosedaj poslovali, opustil in da bi pričeli delati po sistemu ameriških organizacij. Ce to storimo, bo boljši rezultat in večji uspeh, poleg tega pa se bo prihranilo članstvu več tisočakov. Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, IU., 25. sept. 1929. vesti iz jugoslavije (Nadaljevan)e Iz 1. strsnl) zar Aleks Marsek iz Starega trga pri Slovenjegradcu v neki gostilni v Šmartnem obesil in na ta tragičen način končal življenje. Bil je udan pijači. Smrtna nesreča. Iz Terbovelj se poroča: V pondeljek zjutraj, dne 9. septembra se je na dnevnem kopu pri podjetju Du-kič in drug smrtno ponesrečil delavec Kozjak Blaž. Nosil je neki predmet na rami in padel v precej globok prepad. Pripeljan v bolnišnico, je izdihnil. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. To je letos že četrti smrtni slučaj pri tem podjetju. Nesreča. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem poročajo: Franc Bevc, posestnik na Straži, je pri obiranju hrušk padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Smrtna kosa. — Dne 8. septembra je umrla v Ljubljani gospa Ivana Kralj, rojena Le-ben, soproga tajnika Zadružne zveze. Poleg soproga zapušča eno hčer ter dva brata, v Jolietu, 111. pa sestro Marijo Šetina soprogo ondotnega kamnoseškega mojstra. — V Ljubljani je umrl občeznani meščan in veletrgovec Josip Medved. Strašna žaloigra. — V Ptujski okolici se je zgodil grozen zločin. Anton Horvat je bil kmet v Zgornji Pristavi 30, župnija Sv. Vid pri Ptuju. Rad je pil in zgodilo se je, da je cele dneve bil pijan. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. Tudi v torek 3. septembra je mož ves dan popival in se zvečer vrnil domov pijan. Sel je spat na skedenj. Ko ga je zjutraj žena poklicala, ga ni bilo nikjer; na skednju je ostal le njegov klobuk, na ležišču je bila mlaka krvi. Povsod so iskali očeta, a ga niso našli. — V sredo so naznanili vso zadeve orožnikom, ki so hitro našli truplo umorjenega v koruzi preko ceste. Imel je razbito črepinjo. Kdo bi bil ubijalec? Zdravniki so izjavili, da je Horvat umrl vsled izkrvavenja možgan. Ker je bil Horvat v tožbi z nekim sosedom, je sum padel nanj in orožniki so ga zaprli. Sosed je zatrjeval, da je nedol žen, a moral je vseeno v zapor. V soboto se je pa preiskava VELIK POŽAR Zgorelo je 11 poslopij. — Tri osebe opečene. — Živina zgorela. Novo mesto, 10. septembra. V noči od ponedeljka na torek je nastal požar na Malem Ce« rovcu nad Stopičami pri posestniku Kresalu Francetu ml. — Požar se je razširil na sosednja poslopja posestnika Mervi-ča in Simca. Zgorelo je 11 poslopij. Požar se je silno hitro širil, ker ga je pospeševalo suho vreme in ni bilo na razpolago zadostne vode za gašenje, čeprav so se gasilci zelo trudili, da pogase in omeje požarr Tri osebe so bile opečene in so morale iti v bolnico. Zadušilo se je tudi nekaj živine. Nevaren požar. Cerknica pri Rakeku, 3. septembra. — Danes ob pol devetih dopoldne je izbruhnil na posestvu Franca Barage v Dolenji vasi požar, ki ga je povzročil 4-letni otrok, ki je po nesrečnem naključju prišel do vžigalic. — Ogenj je vpepelil pet objektov, ker se je razširil na sosednja posestva. Zgorelo je: dve hiši, skedenj in troje hlevi. Živino so sicer rešili, škoda pa je velika, ker je zgorelo mnogo poljskih pridelkov. Odškodova-na sta poleg posestnika Barage še posestnika Janez Prim-šar in posestnik Franc Mar-tinčič. Primšar trpi največjo škodo, ker je bil najnižje zavarovan. SLOVENSKA KRAJINA Padel v 22 metrov g'*>bok vodnjak. Murska Sobota, 10. septembra. — Pretekla nedelja se je končala za mesarskega pomočnika Avguština Kolar j a zelo žalostno. Z večjo družbo je bil v Petrovcih. V gostilni mu je postajalo prevroče, zato je šel ven na svež zrak. Prišel je do vodnjaka. Tam se je ustavil in se vsedel na ograjo. K nesreči je zadremal. V trenot-ku je izgubil ravnotežje in se prevrnil v vodnjak, ki je bil 22 metrov globok. Sreča v ne-Či je bila, da je v vodnjaku malo vode, drugače bi bil našel nesrečnež v njem gotovo smrt. Za nesrečo ni nikdo vedel. Šele naslednje jutro so ji prišli na sled. Kolarja so privlekli ven. Nudil je žalostno sliko. Padec je bil tako silen, da si je razbil čelno in nosno kost ter čeljust Izbil si je več zob. Razen tega pa ima po telesu tudi več drugih udarcev. Sedaj leži v bolnici. Rane so smrtnonevarne in je malo upanja, da bi ozdravel. Nagla smrt starca. K tej notici, kakor je bila objavljena v zadnji številki, se je pozneje doznalo, da se umrli ni pisal Fran Žalig, marveč Franc Gju-ran. Toliko v pojasnilo, ker v Gomilicah živi tudi Franc Zalig ki bi se čudil, ako bi doznal, da je po časopisnih vesteh ž« umrl. Čuden pojav. Zadnji čas zbuja pozornost pojav, ki ga prej v vsej okolici ni bilo zaslediti. Pogosti so pri rojstvu slučaji vodoglavcev. Skoraj istočasno so prinesli v bolnišnico v Murski Soboti tri otroke, ki imajo "tri do štirikrat večjo glavo, kakor je normalna. Mura se suši. Vsled izredne suše niso brez vode samo manjši potoki, marveč usahnejo tudi večji. Zato se pozna suša tudi v Muri. Tako malo vode v obrnila v čisto drugo smer. — Horvat ima obilno družino, h,njej že dolgo ni bilo. Ponekod . 1 ■ 1____1 i • 1.1.. Jo 1 rt lnVll/A ntrrvl/ katero ni živel v ljubezni. Najstarejši njegov sin, Martin prekorači rojen 1911., ni posebno bister, a očeta ni mogel prenašati. Sum je padel tudi nanj in v soboto je sin priznal, da je ubil v torek zvečer ob desetih s se kiro svojega očeta. Očetomo-rilca so zaprli. Vsa okolica je razburjena radi groznega zločina. To so sadovi pijače in slabe vzgoje. . . Nalezljive bolezni. V zadnjem času se je pojavilo okoli Brežic ob Savi več slučajev nalezljivih obolenj. Tako je bilo pripeljanih v javno bolnišnico pet slučajev tifusa in en slučaj škrlatinke. je tako plitka, da jo lahko otrok Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej, se bo dalo s suhimi nogami priti prek Mure. Zopet v tujino. Te dni se zopet pripravlja do 70 delavcev in delavk iz Prekmurja v tuji-Šli bodo na Francosko v no neko sladkorno tovarno. -0- — Načrt ali idejo za zgradbo nebotičnikov je sprožil že l. 1882 arhitekt Leroy S. Buf-fington v Minneapolis, Minn. Po njegovem načrtu je bilo 1. 1888 v označenem mestu zgrajeno prvo, 28 nadstropij visoko poslopje. - CI 'MTiiirniir igr iisnTriinmirwi iimiiiimmt »mmsi m mm i imr ""iir NEBEŠKA KRONA ALI PREMIŠLJEVANJE O NEBESIH Nemški spisal Janez N. S tiger, duhovnik Jezusove družbe Poslovenil Janez Srnne, duhovnik goriške nadškofije. ...................................... (Nadaljevanje) In Gospod je nato Mojzesu kost, življenje, čast, hvala, veličastvo, mir, ljubezen, edinost in večna sreča. Napočil bo dan, ko bomo gledali s svojimi očmi, česar oko še ni videlo. O kaka radost bo, gledati neskončnega Boga! Pri pogledu božjega veličastva bomo pozabili na lepoto sveta, bli-ščobo zlata, na krasoto polja, na veličastvo cele narave, na igranje neizmernega morja, zraka, solnčne in lunine svetlobe. Oh gledati Boga, to nezapopad.jivo lepoto, proti kateri niti ni senca vsa lepota angelov in vsega odgovoril: Oh, Mojzes, ta želja se ti ne more izpolniti. Pokazal se ti bom, toda zdaj še ne, v nebesih me boš videl; zdaj pa se to zgoditi ne more. "Ne boš mogel videti mojega obraza, zakaj človek, ki jne je videl, ne more živeti." (IlrMojz. 33, 15.) S temi besedami Bog ni hotel samo reči, da mora človek umreti, predno gre v nebeško kraljestvo, temveč je očitno povedal, da bi človek takoj umrl, ako bi videl Boga in ga jasne pogledal. Veličastvo in častit ljivost bi ga potrla ttkoj, kakor, stvarjenja, ki je živ izvir vse pravi sv. pismo drugod. To je lepote, tebe uživati in posedova lahko razumeti, zakaj celo morje ti, je naš visoki poklic, ne gre v malo posodo. Ravno 20. Gledanje božje, tako ni prostora v malem človeš- Kako velika in nezapopadlji-kem srcu za toliko radost in bla- va je ljubezen božja do človeka, ženost. Kakor človeka usmrti Ni mu bilo dosti, da je zanj vse prevelika vročina ali prevelik ustvaril, ga postavil kralja nad mraz, tako bi ga takoj zadušila vse stvari in mu pripravil ne-prevelika radost, ko bi zagledal beško veličastvo; še vse več mu Boga. Ne da se gledati v žarke hoče dati. On pravi sam, da opoldanskega solnca, sicer človek če premagamo izkušnja ve in u-oslepi. Kako bi torej gledal v mrjemo kot pravični, bo naše morje božje svetlobe, ne da bi plačilo toliko, da večje biti ne ostrmel in umrl? Kaj pa bo? more. "Jaz— jaz sam — bom Tedaj ne bomo nikdar Boga gle- tvoje preobilno plačilo. (I. dali? Nikakor; potolažimo se; Mojz. 15, 1.) Torej Bog sam, mi bomo večno živeli in gledali od katerega pride vse, ki je iz-Boga. Bog je iznašel nekakšno virek vseh dobrot in začetek vseh sredstvo, po katerem nam bo blaženosti, on sam, ta neskonč-mogoče gledati v svetlobo nje- ni Bog, bo naše neizmerno več-gove lepote in na vse veke uživa- no plačilo v nebesih. Njega gle-in in posedovati njegovo veli- dati, to ti bo jedro vse nebeške čatvo. blaženosti. "Zakaj ni je ne Poglejmo le naše oko! Kako prave, ne goljufive, ne domišlje je majhno in vendar koliko obse- ne sreče," pravi veliki Tomaž, ga. Kako je neki mogoče, da se j "katere bi ne uživali v neskon-v tako mali zvezdici našega oče- čni meri, ki gledajo Boga." Vse sa svetita nebo in zemlja, ki sta druge ugodnosti in veselja so vendar milijonkrat večji od nje- manj važna. Boga gledati, to ga, in da ž njim vidimo vse, kar j je krona vse blaženosti. Kaj je okrog nas, nad nami ni pod se pravi, gledati Boga, to člove-nami. To stori svetloba, solčni: škemu jeziku reči na dano. — žarki. Tako lx> nekaka nadna- Sv. Pavel piše, da je zamaknjen skrivnostne to nam bo j P. P.: dan. Trije »lučaji ravna luč, katere živa duša še ni videla, in ki ni nič drugega, nego nekaka udeležba one večne luči, v kateri prebiva in se gleda ter spozna Bog, podelila našemu slabemu duhu in našemu v raju slišal besede, katerih človeku ni pripuščeno govoriti. — (II. Kor. 12, 4.) Vendar, ker že premišljujemo nebesa v luči sv. vere, nam veljajo besede sv. Avguština, -ki omejenemu umu- zmožnost, da pravi: "Ni mogoče o tem kaj bo zamogel gledati neskončno govoriti, pa tudi molčati ne svetlost božjo in razumeti ter smemo." Poglejmo dalje, kaj prenašati njegovo blaženost, govori sv. pismo o nebesih. Ono To trdi sv. pismo, ki pravi: — pravi, da ko pridemo v nebesa "Mesto božje, nebeški Jeruza-, in po nebeški svetlobi postanemo lem, ne potrebuje ne solnca ne sposobni, gledati Boga, večno lune, da bi svetila v njem, zakaj neustvarjeno lepoto, "ga ne bo-veličastvo božje ga razsvetlju- mo več videli skozi ogledalo kot je. (Skr. raz. 21, 23.) To uči, v megli, kakor tu na svetu, tem-kraljevi prerok, ki pravi: "Za-1 več takšnega, kakršen je v res-kaj pri tebi je življenja vir, in nici." (I. Kor. 3,12.) On sam se v tvojem svitu vidimo svetlobo." nam bo razodel, in mi ga bomo (Ps. 35, 10.) Ta nadnaravna spoznali, kakor smo mi spozna-svetloba, s katero bo Bog obdal ni od njega, od obličja do oblič- naš duh, daje- izvoljenim nekako višjo nadnarovno moč, da morejo upreti svoje oči v središče njegove lepote in bliščobe in gledati žarno solnce njegovega bitja vso večnost brez naj- ja ga bomo gledali, in izpolnile se bodo nad nami besede sv. pisma, ki pravi: "To je večno življenje, da spoznamo tebe, samega pravega Boga in katerega si poslal Jezusa Kristusa." (Jan. manjšega zadržka. V tej svetlo- i 17,3.) bi bodo v Bogu videli vse. Ta Boga gledati nas bo napolno-luč jim daje moč, da jim ne bo valo s četverno blaženostjo, nam-več mogoče gledati Boga in ga reč: Mi bomo natanko spoznali uživati na vse veke, marveč to Boga in mu bomo po vsem upo-bo njihova neskončna radost, dobljeni; naša ljubezen bo do-Ta rajska svetloba, v kateri segla vrhunec vse popolnosti in bomo gledali Boga, je nezmerna, naposled bomo Boga samega do-netelesna, nerazrušljiva, nemin- bili v posestvo, ljiva, neugasljiva luč božja, ki Razjasnimo nekoliko to resni-angelom ožari oči in z veseljem I Co. V nebesih bomo spoznali napolnuje večno mladostna sr- Boga, toda ne od daleč, kakor je ca svetnikov. Kolik je torej Bog, kako neskončna je njegova lepota , in blaženost, da ga brez čudnega , nadnaravnega sredstva niti gledati ne moremo. Prav imaš torej ti, o sv. Avguštin, ki praviš, da le v luči slave, le gledaje Boga. se najde največja dobrota, največja sreča in največje veselje, dovršena ljubezen, prava radost in večna varnost. Le pri tem je resnično veselje, dovršena lepota, dovršena modrost in vsa blaženost doma;, le tam gori v nebesih je mir, dobrota, moč, veselje, slad- nekdaj Mojzes obljubljeno dežele le od daleč vide z gore Horeh, ne kakor bi z visokega stolpa gledali v ozvezdje, ne skozi meglo vere, ne po nauku, ne po njegovih dnevih, kakor biva v tem življenju, tudi ne več pod zagri-njalom skrivnosti, kakor v zakramentu sv. oltarja, tudi ne le deloma, ali le nekoliko, — ne, marveč veselite se, kristjani, veselite se ljubezni polne duše, — mi bomo spoznali Boga, kakršen je v resnici, žarno veličastvo večnega Očeta, edinoro-jenega Sina in posvečevalca sv. Duha, ljubezen presv. Trojice, Resen, skoraj otožno pobit je prišel domov gospod kaplan od nekega bolnika. Po molitvi se je molče vsedel k večerji in zavžil par žlic juhe. Častitljivi župnik je sočutno in dobrohotno in s prijaznim pogledom opazoval gorečega in družabnega svojega stanovskega tovariša. "Kaj pa je, gospod kaplan, da ste tako žalostni? Morda se bolnik ni dal prevideti ?" "Da," odvrne gospod, "ko sem ga nagovarjal, da bi bilo dobro opraviti dolgo spoved, mi brez bfesede obrne hrbet. Ne morem umeti, kako je mogoče v taki življenski zadevi se tako brezbrižno obnašati. Drugega ni, kakor molitev za spreobrnenje grešnika." "Tako je. Upam, da bo še poklical duhovnika." Omenjeni je bil svoj čas dober človek, "homo bonae voluntatis." Zadnja leta se je začel oddaljevati od cerkve in naše družbe ter padati v brez verstvo. "Molimo k Bogu, da moč hudobije ne uniči v njem upanje na poboljšanje. Vi ste še mla di in polni gorečih zanosov. Danes ste nekaj doživeli, kar vas žalosti. Na marsikaj boste še naleteli v življenju, kot se je meni pripetilo," pravi go spod župnik. Je na zemlji skrivnost hudobije, tako globoka, brezdanja: še nebo se brani priskočiti na pomoč. V človeškem srcu je izumrla božja ljubezen in tam je vzrastla hudobija. Bil sem mlad kaplan in ne-jkega večera poklican k umirajočemu. Povprašam, h komu. Začudim se ip razveselim, da se bo spravil M>olnik, ki rje bil znan bogokletnik. Njegovo veselje je bilo, s satanskim užitkom preklinjati vse to, kar je vzvišeno in sveto. Ako je pri šel mimo znamenja ali cerkve, se je kar penil od jeze. In sedaj na smrtni postelji me kliče. Vesel sem bil, da dolgo zgubljeno dušo pripeljem Bogu, tako sem mislil. Hitel sem, kar sem mogel, da ne zamudim. S cerkovnikom sva jo mahnila po bližnji poti, da čimprej do speva na mesto. Krenila sva mimo travnikov in polj v gozd Nisva dolgo hodila, kar naju začnejo obkroževati cele jate vran. Kričale so in naju oble-tavale, da joj. Cim boj hitiva, tem bolj se vzpenjajo in strahovito krakajo v večerni mrak. Polasti se me čudno čuvstvo in zdi se mi, kar celo morje teb neprijaznih ptic ob tej uri. Nisem se upal iti naprej. Obrneva se nazaj in greva na glav-no cesto, ki naju po daljšem ovinku pripelje do bolnikove hiše. _ Nekako na sredi pota mi pride nasproti sel in sporoči: "Velečastiti, ni treba nadaljevati pota, ker bolnik je umrl." Postal sem žalosten in očita) sem sam sebi, čemu nisem takoj krenil na cesto, in kaj tiste vrane? Potolažil sem se, da je božja volja in na ta dogodek nisem zlepa pozabil. ' Božja volja, gospod kaplan.' V drugem slučaju, bil sem klican k bolniku. Mežnar je bil že pripravljen. Meni se nikakor niso hotela odpreti taberna-keljska vrata. Poskušam in vrtim gotovo pol ure. Pa zaman. Postal sem zbegan. Molil sem in naredil obljubo, ako pravočasno dohitim umirajočega bolnika, znanega javnega grešnika, čigar življenje je bila sama hudobija, da bom večno hvaležen Bogu. In kaj se zgodi? Dobim sporočilo: prepozno! — Je umrl. Se enkrat zavrtim in glej, vrata se mirno in lahko odpro. Bila mi je uganka, ki si je nisem znal razložiti. Bila je vmes višja sila. Božja volja. Svoje sem storil, a Gospod je drugače ukrenil. V tretjem slučaju sem šel previdet. S strežnikom sva hitela skozi bližnji, dobro znani gozd. Bilo je podneyi. Zgodilo se je, da sva hodila dolgo in prišla vedno zopet nazaj na gotov kraj. Gotovo sva tako prehodila dvajsetkrat tisto pot. Zdelo se mi je nemogoče kaj takega. Bal sem se, da zamudim bolnika. In kaj slednjič? Enako kakor v prvih dveh slučajih. "Čudno, čudno," pravi gospod kaplan, "tu je delovala višja roka. Najvišje dobro ni bilo dano nevrednim. Recimo po domače: Hudobija ima tudi skrivnosti, ki jih ne umemo. Ima svoje zakone. Kakor je božje veselje biti božji in dober, tako je tudi satansko veselje, biti satan in hudoben. To velja tudi za njih pristaše. Dobri se vesele dobrega, hudobni hudobije. Moramo se vživeti v resnico, da je hudobija tudi skrivnost in njena pota dostikrat nam nerazumljiva. Bog to dopusti. In kakor niso za vredno imeli, da bi v spoznanju ohranili Boga, tako jih je Bog prepustil malovrednemu življenju, da počenjajo nespodobnosti, polne vsake krivice, hudobije, zlobno-sti, lakomnosti, polni zavisti, umorov, prepirov, zvijače, malo-pridnosti, v hudobijah iznajdljive, brez ljubezni, brez zvestobe (sv. Pavel, Rimi j. 1, 18.) Kdo izmed ljudi more vedeti božji sklep ali kdo si more misliti, kaj Bog hoče? -o- Alice Wright: . Če kdo nima telefona. "Prav gotovo nimam nič proti temu, ako prideta tvoj predsednik in njegova žena jutri na večerjo," je dejala Angelika, "le to je nerodno, ker nimamo kuharice ali hišne." "Hm, zares nerodno," sem pripomnil k temu neljubemu sporočilu. "Vsekakor pa bo nekdo moral biti v kuhinji, ako hočemo napraviti dostojno večerjo petih jedil. Kaj naj napraviva V* « » "Jo že imam." je nenadoma bušknila Angelika, kot je to že njena navada, "jo že imam. Med večerjo bo zvonec večkrat zapel in pod pretvezo, da moraš k telefonu, boš vsakokrat stopil v kuhinjo ter pogledal, kako je s kuho." "Izvrstna misel," sem dejal, "samo ako bi še imeli telefon." "A kaj, to ni nobena ovira," pravi nato Angelika, "pod mizo na hodniku postaviva budilko ter uravnava na gotov čas in vsakokrat, ko boš šel k telefonu, uro zopet primerno premakneš." Pripravila sva vse potrebno ter uravnala tako, da se je zdelo, da bo trik brez dvoma dobro uspel. Ko smo drugi dan sedi' k večerji, je bilo vse v redu in niti najmanjše stvari ni manjkalo. Moj stari predstojnik in njegova soproga sta bila dobro razpoložena in popolnoma sem bil uverjen, da mi bo ta večerja prinesla že dolgo zaželjeno povišanje plače. Ko še nismo juhe popolnoma posrebrali, se na hodniku oglasi zvonec, natanko ob času, kot sem si to želel. Oprostil sem se češ, telefon me kliče, ter odhi-tel v kuhinjo. Ribe so se cvrle, puding je bil že lepo rmen, skratka, bilo je vse v redu. Zopet sem nastavil budilko ter odšel v jedilnico. "Ah ta telefon," sem pripomnil napram svojemu šefu, "ne rečem ,zelo prikladna naprava, vendar dostikrat človeka spravi v nevoljo, posebno, ako nima časa." Stari mi je vljudno pritrdil "J i—ni j, »fni \m*mmmmwMm^ Fur the hm of English lembers« a K. J. Edited by Stanley P. Zupan Addreee 6117 St. (Mr Ave., Clevtiand, 0. Official Notices, Sporting and Social Now« aad Other Features SHAPE THE TREE WW "DARELY a month passes by without some KSKJ lodge being a-V the center of attraction in some form of festivity or other. The majority of the affairs are celebrations planned for the commemoration of anniversary dates, or programs arranged for the dedication of new standards. ' Combined with these pronounced affairs is the appearance of countless dances and socials on the calendars of the various lodges. All these social functions uphold the fact that the KSKJ is very active. But, what is the purpose in sponsoring such elaborate affairs? Of the direct motives, we deduce the following: replenishment of treasuries, commemoration of date? and agitation for the KSKJ. There is no doubt that the sponsoring of elaborate affairs, in most cases, results in a pecuniary reward, and if properly arranged, the festivities are long remembered. However, the most important topic as the outcome"* of KSKJ festivities pertaining to major events, is the agitation derived from same. The spectacles themselves are symbolic of the activity of our Union. As a rule, speakers are imported for the various occasions, lending dignity to the events. The majority of folk attending KSKJ functions in the past two years are not well versed in the Slovenian tongue, while, as far as we are informed, all speeches and talks delivered at the various affairs with the exception of a few sport banquets, have been delivered in the Slovenian language. Our Union should also provide English speakers at its af fairs in order to acquaint the younger generation with the organization. The KSKJ should cater to youth and not to old folks who have seen our organization grow up during the pas* years, but did not consider it worth the while to join. Further, what benefit is derived by the deliverance of countless talks to members who have been enrolled in our Union for the past 25 years? Unquestionably, if a member has been on the books of the KSKJ for a length of time he will continue to be a member. Talk to Slovenian Catholic youth, acquaint them with forthcoming responsibilities and convince them that the KSKJ was instituted for them and their progeny. When the KSKJ will fully recognize the importance of youth in the KSKJ, then, and only then, will the future of the KSKJ be assured in the light of progressing with the present trend. o «* BABBLES By GEE DEE HALL OF BLAME! Starting with today's issue I will include in this column a feature entitled "The hall of fame.'' Because I am responsible for this added item I will call it the "HaU of Blame." Week after week, providing I get away with it, I will describe the big boys, what they do. people they know, why they are famous etc. I may need a little help from my readers, so if you have a big man in your community, don't be shy in sending in the particulars to Babbles, care of this newspaper. Today's character is none other than myself: Gee Dee Glance ye folks on above photo of "yours truly" seated behind the typewriter eking out the alphabet as he •ends love notes to the dames. The curls on his "big head" are not of the permanent kind, but those given to him by mother nature. Just imagine the pennies he is saving. If the women were only that fortunate. By his broad shoulders you can see that he weighs about 150 pounds ln his stocking feet and stands about five feet nine. Besides, being puffy, he thinks he knows what he is doing, although he is oft times hailed as a pest. He knows a host of women — but they do not know him He is a high pressure salesman (sometimes the pressure is low) and an all around athlete. He does not have his eyebrows tweezed for a certain reason which he does not wish to divulge. If you look closely at the above picture, you will notice a bulge in the left hind pocket of his trousers. The protrusion is caused by his wallet and not a bottle. He always has his trousers pressed but the above picture reveals that part of them were over-pressed. Maybe you can deduce what happened previously to the snapping of the above photo. The above photo is published through the courtesy of the local police department. Gee Dee is listed as a member of the "Hall of Blame." because he started it. Watch next week's issue which will enroll either a Waukegan or Chicago lad in the Hall of Blame iy Dedicate Flag i • • | Last Sunday marked the third anniversary of the Loyalites No. 590, ! SNPJ, one of the English speakins .lodges ef the Slovenian National Benefit Union. The occasion was made | prominent by the dedication of the iodge's new standard. Flag dedication services commenced at 1 o'clock and were followed by a ; banquet and a dance ln the evening. Mr. Vincent Cankar, supreme presi-1 dent of the SNPJ. and members | from Detroit, Mich.. Barberton. O., | and other communities were present. -o- Attention, Waukegan Boosters ' _ Due to an almost inactive summer season, a call is made on all members of the Twin-City Booster Club I to attend the pep meeting which will be held on Monday, October 7th. Various plans are to be discussed, and arrangements are to be made for a snappy and peppy sport and social season. To date our program calls for four dances, two bowling tournaments, and a list of other events which are to be taken care of at our meeting. Every Booster should make an effort to gain a new member for this coming meeting, for the. more members we gain, the merrier time we'll have at our various affairs. Yours fraternally, Joseph Zorc. BUNCO! BUNCO! Gee Dee, c/o Our Page. Cleveland. O. Dear Gee Dee: O-oh. I mutht know you—f My womanth heart can thee the yearning thoul you mathkth with wonderful wordths! Even though you thopped in Joliet for only two hours and three minutes, I can clothe my eyeth and thill thee you ... tall .. . a little thcornful like the theik . . • wlthful like Gary Cooper . . . dreaming of a woman th thoothing hand upon your brow. I feel you are bound to me by thilver threadth of underthandipg • • ■ think of the long, long thpring and thummer eveningth we will thpend together! I can plaj "Let me call you Thwoetheart" on the piano and I'm learning "Kith me Again" . . . and I love to rethite poetry! - ^ t* Low and kitheth- A HOST OF PRIZES A Bunco party will be given by the St Stephen's Parish at the school hall 22nd and Lincoln Streets, Chicago. IU., on Saturday evening October 5th. Tickets to the dice-rolling party will be 35 cents. Through the generosity and cooperation of the women of the parish, many 'valuable handwork prizes will be awarded. . „ _ All our friends from Chicago, South Chicago, Joliet, Waukegan, North Chicago and other nearby towns are cordially invited to attend. Doors open 7:30 p. m. Dice-roll at 8 p. m. Committee. -o- Many Prizes, But No Beer Those were the good old days! The St Clair Merchants Improvement Association started out with their taste for entertainment in July 1916 when they held their flrst picnic ln the environs of Cleveland. A regular program was arranged and all precautions were made to compete with the weather. Mr. John Gornik donated a silk umbrella, Mr. fiuhadolnik a Dair of shoes, Mr. Guenther 100 dears and six bottles of perfume, while Mr. Leo Schwalb swelled the prize list with six cases of beer The Merchants still have that taste for entertainment as is evidenced by the entertaining program they had arranged for their exposition and although ln this present day* of prohibition no cases of beer were donated, priaps of values aggregating to hundreds of dollars were JJ^TaSay during the exposition. YOUR WIN ONE-SIDED GAME The KSKJ, A. O. baseball team of Forest City, Pa., on Sunday September 22nd, added another feature to the Silver JubUee celebration of St. Joseph's church, when they overwhelmed the Simpson A. C. baseball team, by a score of 9 to 1, on the local diamond. A large crowd, which included Hie national and local officers of the KSKJ, saw the local boys play almost errorless b&ll. J. Swegel, pitching ace of the locals. allowed the Simpson team only three hits during the entire game and with the brilliant support of his teammates, held the visitors scoreless until the ninth inning, when they scared their only run. B. Dutchman lead the attack, with a home run and a double, while F. Swegel conected for a three-base hit and a two-bagger. Toward the end of the game, the contest was halted, and John Dutchman spoke a few words about the game and introduced members of the supreme board of the KSKJ Union, who came here from Cleveland. Chicago and Joliet, to attend the Silver Jubilee celebration. Those introduced were Anton Grdina, supreme president Joseph Zallar, supreme secretary; Frank Opeka, Frank Gospodar-ich and John Zulich. Mr. Grdina also gave a brief talk in which he invited the local KSKJ A. C., to play the Cleveland team, champions of the KSKJ league. It sure was a great day for the local boys. KSKJ, A. C. A. R. H. E. Poska. cf ------------------------ 4 0 1 S S. Beautz. 2b ........».............. 4 0 0 1 T. Beautz, ss ........................ 4 T. Bokal, 3b ......................... 3 F. Dutchman, lb •.................. 4 F. Swegel. If ......................... 4 B. Dutchman, c .................. * J. Swegel. p ........................... 4 Piškur, rf ............................. 2 F. Bokal, 3b ........................ 1 •Rudolph ................................. 1 • Suhadolnik ......................... 1 :Kamin ....................-.......— 0 Totals .......................... 36 9 12 1 Simpson A. C. A.. R. H E Malko. If ............................. 4 0 Washeleski. 2b ____________________ 4 0 Stungis, lb ..............:—......4 0 Macdonoon. 3b ............... 4 0 Herrney, cf-p .........-........... 4 1 Gillgallon, ss ......................... 3 0 Lesh. rf ................................ 4 0 Z vir, c ...................-............ 4 0 Yachbitk, p-cf .—............... 3 0 *^0k>ttomly .......................— 1 0 •••Shires ............................ 1 0 Totals .....-...................— 36 1 3 2 ♦Batted for S. Beautz in eighth, t Batted for Piškur in eighth. I Batted for Poska in eighth. *'Batted for Gillgallon in niifth. »••Batted for Yacbitk in ninth. K S. K. J........... 00004320 *—9 Simpson A. C..... 00000000 1—1 Two-base hits—F. Swegel. F. Beautz B. Dutchman, J. Swegel, Malko. Three-base hit—F. Swegel. Home run —B. Dutchman.. Stolen bases—Poska. S. Beautz, 2; P. Swegel. 2; Piškur. Macdonoon, Lesh. Base on balls-Off Swegel. 2: off Yacbitk. 1; off Tlerrney. 1. Struck out—By Swegel. 10; by Yachbitk, 1; by Tierrney, 3. Winning pitcher Swegel; losing pitcher Yacbitk. Umpire Shamre. Scorer p. L S. (Forest City News). -o- BOOST K. S. K. J. SPORTS! CLEVELAND NEWS Mr. and Mrs. Prank Vranichar of Joliet, 111., have spent a two weeks honeymoon trip at Niagara Palls. New York City, Atlantic City and other points of interest in the east. The trip was made by motor and the newly married couple was so | kind as to stop ln Cleveland to greet , us. Honey Mandel, society editor of Our Page and a contestant in the popularity contest sponsored by the St. Clair Merchants Improvement Association in conjunction with its exposition, leads the list of entrants af this goes to print. Frankie Simms, Cleveland, O., heavy was outpointed by Jimmy Byrne in a ten-round mitt-slinging bill at Windsor, Canada. The defeat was the flrst for Frankie since he Joined the ranks^of the professionals. The King JoUy Pals started their series of fall dances with a lively hop last Saturday evening at Mervar's hall. Johnny Gribbons and his boyr played to a lively group. The St. Helene lodge of Collinwood will give its flrst dance of the Pall season October 6th at the Slovenian Home, Holmes Ave. Simcic will be on the musical end of the Helenes program. , Mr. John Bukovnik and Mr. Marian Mihaljevich were the topic of conversation in Cleveland, O., during the past week. Por several years both gentlemen have been considered as eligibles to Join that vast arms of husbands, but as it was, they ! seemed immune to cupid's tricks. Last week, however, news was I spread that Mr. Bukovnik had beer married for the past month. Mrs Bukovnik is the former Miss Antoi-I nette Kmet of Shade Ave. Mr. Mihaljevich, it was made known, has beer married for the past year.- The KSKJ folk of Collinwood will have an opportunity to witness the showing of the KSKJ films, next Wednesday October 2nd, when they wUl be shown at the Slovenian home, on Holmes Ave., Collinwood, O. EXPO. COMES TO CLOSE St. Clair Merchants Improvement As •octation Draws Rtiesrd Crowds to Slovenian Auditorium Rivaling any joint program spon sored by a Slovenian group, the fit Clair Merchants Improvement Association of Cleveland, O., closed ltr exposition Tuesday night October 1st So well was the exposition planned that the Association has a just right to issue an informal chaUenge to al> the Slovenian communities of the U S. to compete with It ln staging such a mammoth affair which nightly drew from 1.500 to 2,000 spectators to the doors of the Slovenian Audltorl i um on fit Clair Ave. The exhibitors presented theii wares to the pubUc ln booths neatly arranged in the both halls of the auditorium The back grounds were modern in every respect and the last word in exposition style. Featuring the displays was the model home built by August Kausek and displayed in the lower hall. The five-room bungalow included the very latest of conveniences and proved to very comfortable. A. Grdina and Sons Co., furnished the home. Besides offering the exposition and donating prises each evening the association provided a style show and an hour of high class entertainment. The following, with Mr. J. J. Grdina as master of ceremonies, mad« up the stage biU: Zimmerman's School of Classic-Step and Ballroom Dancing, 1014 Eu clid Ave. Master Charles Centa, violinist; Mitzi Grdina, songs; Grdina the Wizard, magic; Hojer Trio, music; Master Joseph Kalcic, stunts; Honey Mandel. accordionist; Josephine Lausche-Welf, songs; Pod padec Twins dancing; Spehek Trio, music; S. D Z. Honor Guard, drills; Marie Udovich. songs; Frank Ziberman, accordionist; Albina J. Wahcic, pianist; OUe Prijatelj, songs; Sokols. tumblers; Ellis Bros. Orchestra of 81x. The success of the exposition is mainly due to the cooperation of the merchants and the Slovenian people and moreso to the committee consisting of William J. Kennick. chairman; Frank Jaksic, John Gornik, Frank Cerne, Anton Anzlovar. John Mocnik John J. Grdina, Janko N. Rogelj. Joseph Mohar and August Kausek. who gave the Slovenian pubUc this most successful exposition. BOWLING LEAGUE FOR JOLIET r First Roll Scheduled For Oct. 4 Thru the representatives of the JoUet KSKJ societies a meeting wm held on Sunday September 22nd, 1929 and a bowling league was organized for the season of 1929-30. The St Joseph society was represented by A. J. Lilek and Anton Kostelec. St. George's by John Zelko SS. Cyril and Methodius by Frank Znldarsich. St. Francis de Salle by Anton Skul. St. Anthony de Padua by Henry Bluth and the St. John the Baptist by Joseph Pruss and 8teve G. Vertin. The league will be known as the JoUet K. S. K. J. BowUng League and wUl bowl every Priday night at 9 o'clock , on the Alamo recreatior alleys, commencing October 4th. The foUowing are the league officers: John Zelko, president; Anton J Lilek, vice president; Steve G. Vertin secretary; Anton Skul. treasurer; Anton Kostelec, Prank Znldarsich, Henry Bluth and Joseph Pruss, directors. After adopting rules, a schedule and a prize list, the meeting, which showed enthusiasm, was adjourned. Everyone is waiting with anxiety for the opening night. The foUowln? schedule was adopted: October 4th: November 22nd: January 10th: February 28th: St. Joseph team No. 2 vs 8t. France* de Salle. No. 3 and 4 alleys. St. George vs. SS. Cyril and Methodius, No. 5 and 6 alleys. St. Joseph team No. 1 vs St. Anthony de Padua. No. 7 and 8 alleys. St. John team No. 1 vs St. John team No. 2, No. 9 and 10 alleys. October 11th: November 29th: January 17 th: March 7th: St. Anthony, de Padua vs St. John team No. 2, No. 3 and 4 alleys. St. Francis de Salle vs SS. Cyril and Methodius, No 5 and 6 alleys. St. Joseph team No. 2 vs St. George, No. 7 and 8 alleys. St. Joseph team No. 1, vs St. Johr team No. 1, No. 9 and 10 aUeys. October ltth: December 6th: January 24th: March 14th: St. Joseph team No. 1 vs St. John team No. 2, No. 3 and 4 alleys. St. Anthony de Padua vs 8t. John team No. 1, No. 5 and 6 aUeys. St. Francis de Salle vs St. George, No. 7 and 8 alleys. St. Joseph team No. 2 vs SS. Cyrt' and Methodius, No. 9 an dlO alleys. October 25 th: December 13th: January 31st: March 21st: St. Francis de Salle vs St. Joseph team No. 1, No. 3 and 4 alleys. St. George vs St. John team No. 2 No. 5 and 6 aUeys. SS. Cyril and Methodius vs. St. John team No. 1. No. 7 and 9 alleys. St. Joseph team No. 2 vs~*fit. Anthony de Padua, No. 9 and 10 alleys. November lstt*£ December 20th: February 7th: Marc|i 28 th: PLIGHT OF OLD MEN r .^mmmmmm Giving consideration to the lot of three aged residents at Champaign *bo were the vietims of misfortun« because they could secure no employment, the Champaign News-3azette affirms that in a certain sec-Jon of Alaska, when a man reaches .he age of 40 or 50, he walks Into 4ls son's home and demands to be silled. The son at first demurs, but ihe father Insists that nothing Is now teft but the prospect of pain and helpless old age. Whereupon the son does as he is bid and the village holds a celebration. Similarly, ln a certain part of Africa, every individual who has be some hflplow through Illness or old sfs has a right to demand of the community council that he be expeditiously slain, and his wishes arc sarrisd out at an appointed date. There Is no regret, rather does » feeling of joy reign. With this preface the News-Gazette tells of the father who was made ill because of worry. He had run Into l#bt and payments were due on his home. The son fave him a job at his office and the old fellow Is happy and contended. Another father, once an active business man, tired of sitting on hir front porch and taking orders from his children. It was the uselessness of his Ufe that saddened him He went to his son-in-law. whom he had never liked, and appealed for something to (to. He was given an easy job and happiness returned. Another old man livss at the home of his daughter who insists that he do nothing but rest 8he has servants at her beck and caU. But every time the daughter goes away for a day or an aftornbon. the father sneaks out into the yard and mowes the lawn or changes the flower beds all around, happy as a kid steaUn? his flrst green apple. Apparently this machine age has turned its back on age. Nothing, it seems, can be done about It except as individuals take a. hand in the matter and provide old men with something to do. The situation 1; really most pathetic. No one likes tc be a mere fixture and if poverty comes the case is all the harder. The News-Gazette thinks the world is as considerate as ever but that economic demands bear hard upon old men a? those demands require the most energy an Individual can muster, and an employe can move faster and work longer and last longer at 25 than he or she ctn.at 45. . Maybe so. and yet there are many men past 50 jrhen are more efficient and far more dependable than young fellows of 25. The theory that a man's usefulness is ended at 50 or 60 years is a fallacy.—R. I. Argus. « -o BOOST K. S. K. J. SPORTS! FAREWELL SUMMER. FAREWELL! By Mary Ann Grow Farewell, dear summer, PareweU! I say, I hope to see you Again some day. The summer has gone. The autumn has come, The duty of summer Is almost done. The summer brought us Lots of joy, To me, to you To every girl and boy. How happy we were How happy and gay, But we'll have the summer Next year, some day. So. PareweU! Summer! PareweU! I say I hope to see you Again some day. -o- Dr. Pitamic in Cleveland. The St. Clair Merchants Improvement Association exposition, undoubtedly the center of attraction for Cleveland Slovenes last week also drew to the doors of the Slovenian auditorium many notables. Besides being visited by the local city officials and visitors from Lorain. Pittsburgh. Barberton and other nearby - cities. Dr. ' Leonid Pitamic. Jugoslav ambassador to America was among the honored guests to visit the exposition Monday night. St Joseph team Na. 2 vs St. John team No. 1, No. 3 and 4 aUeys. St. Francis de Salle vs St. Anthony de Padua, No. 5 and 6 alleys. 68 Cyril and Methodius vs St. John team N AprU ltth: St George vs St. John team No. 1, No. 3 and 4 alleys. St Joseph team No. 2 vs St. Joseph team No. 1, No. 5 and 6 aUeys. 88 Cyril and Methodius vs St. Anthony de Padua. No. 7 and 8 alleys. St. Francis de SaUe vs 8t. John team No. 2, No. 9 and 10 alleys. Stove G. Vertin, secretary. ST. CLAIR MERCHANTS' ASSOCIATION EXPOSITION WHEN a group of St. Clair Ave. merchants convened back in 1909 to organize the North End Improvement Association, they probably had no expectations that the organization would develop into an association having a proud record extending over a period of twenty years. * • To characterize the membership of the organization more definitely, the association adopted the name of The St. Clair Merchants Improvement Association, in December of 1915. Following this change and an enrollment of new members, the association undertook to file a petition requesting the paving of St. Clair Ave. between 55th and 72nd Streets. This was one of the first moves made by the association to promote public welfare. Another achievement which the association has a right to partly claim, is the institution of the St. Clair Bath House, September 7th, 1915. The method in procuring the bath house for the Slovenian colony was unique. Petitions were circulated and an ordinance was introduced to the city council. Thousands of signatures were obtained and the opposition in the council gradually was overcome. The association played its ace when it arranged for 700 children to take part in a mammoth caravan of trucks and wagons which started from the Slovenian neighborhood and proceeded to the City Hall. Upon the arrival of the parade at the City Hall, the children immediately swarmed the council chamber, voicing their petition for a bath house. Appropriations followed shortly and the bath house became » reality. The association has also been instrumental in the installation of the White Way System on St. Clair Ave. The entire Slovenian colony of Cleveland is appreciative of the efforts of the association, especially the poor and needy who, through the generosity of the St. Clair Merchants Improvement Association, The Dramatic Club Triglav, and the Community Welfare Club are remembered each Christmas with baskets of food and other essentials. The St. Clair Merchants Improvement Association also plays an important part in the promotion of social life among the Slovenes of Cleveland. The organization has on its record a huge carnival, outings, excursions, picnics and a host of banquets which have all helped the community to grasp the spirit of cooperation. What is considered one of its greatest achievements and a forrunnner to a new era of progress, is the present exposition which was presented to the public Sept. 25 to Oct. 1. The exposition, presented hy forty merchants was modern in all respects. Each Slovene of Cleveland may justly look with pride at the exposition with a hearty commendation for the association, and an expression of satisfaction that the Cleveland Slovenes are united and can compete with any other nationality for public prominence. -o Organized by Prominent Slovenes Early records of the St. Clair Merchants Improvement Association of Cleveland show that many Slovenes of prominence in the business and social world, were with the association at the time or shortly after its organization. The records disclose the following names: Frank J. Turk, flrst secretary; Anton Grdina, Louis Knaus, Frank Suhadolnik, Dr. J. M. Seliškar. Anton Kausek, John Gornik, John ZuUch, A. Guenther, August Kausek, Anton Anzlovar, Frank Cerne, Benno B. Leustig and Frank Mervar. The organization at the present date is led by the foUowing: Wm. J. Kennick. president; Frank L A. Grdina, vice president; John J. Grdina, treasurer, and John M. Hochevar, secretary. The executive committee consists of: Anton Anzlovar, Marcus Bratelj, Prank Cerne, Edward Kalish, John Gornik, Vatro J. Grill, Prank Jaksic, Benno B. Leustig, Steve Lucic, Dr. James W. MaUy. John Mocnik, Prank Oglar. Dr. L. A. Starce and Francis M. Surtz. -o- Couldn't Find R. G. SMILE-O-METER . DOX KRAX Chords From A Gas Station G us has been out on the farms at WiUard for such a long time that city life doesn't appeal to him anymore. So he says. Of course, farm Ufe is allright if you have two nice girls from the big city to keep you company. Some of the boys who have seen his playmates, Anne and Caroline, beUeve G us is right. No matter what kind of an event is staged there is always something lacking. So too, with our past KSKJ series. After sifting the affair, over and over we find that one of our enthusiastic rooters was absent. He is no other than R. G. Rudman of Pittsburgh. Pa. Brother Rudman. supreme officer of the KSKJ has had a 1000 per cent, batting average in attendance of KSKJ bowling tournaments and major KSKJ basebaU games, prior to the JoUetiKSKJ baseball series. ^ x .. No doubt he wUl be present at the next bowling tournament. -o- BOOST K. s. K. J. SPORTS! -0- A Sap's Fables Once upon a time there was— _a flapper who possessed no compact. —a bellboy at a resort hotel who refused a Up. —a politician with an inferiority complex. .. . —an opera singer who really made a farewell tour. —a small boy who cried because his mother wouldn't wash his face. _a motorist who obeyed every traf-> ftc regulation. --a traveling salesman who kne* no funny stories. _a summer acquaintance who refrained from saying, "Is it hot enough for you?" —a bridge player who always returned her partner's suit A colored preacher was vehemently denouncing the sins of his congregation. "Bredren an' sis tern. Ah warns yo' 'gainst re' heinous sin of shooting craps! Ah charges yo' 'gainst de black rascality of liftin' puUets. But above all else, bredren an' sistern. Ah demolishes yo' 'gainst de crime of melon steaUn'." A brother in the back seat made an odd sound with his lips, rose and snapped his fingers. Then looking about he sat down again with an excited look. "Whuffo my fren," said the parson sternly, "does yo' r'ar up an snap yo' fingers when Ah speaks ob melon stealin?" "Yo jes remin's me. parson." the man in the back seat answered meekly, "wha Ah ler mah knife." Girls' Commandments Freshmen at the oUege for Women, Western Reserve Univresity of Cleveland, O., have learned there are seven things they must do if they hope to prosper. Thsse are: To get pff the sidewalk at the approach of sophomores or upper classmen; to hold doors open for faculty and sophs; always to address sophs as Miss; to appear regularly in chapel: to deport themselves with proper decorum in chapel; to dress properly for school; to humble themselves at all times, as befits freshmen The frosh blame the sophs for all their misery- Several hundred people crowded into Grdina's haU last Sunday, September 29th, to witness the first p:»b-lic showing of the KSKJ movies in Cleveland, O. The showing of the films was one of the features arranged by Uie Ohio League of KSKJ lodges which soon-sored a program at Grdina's hall-The movies were followed by a dance featured by the music of Johnny Gribbons. Mr. Anton Subelj. baritone, completed a concert tour oi U. 8. last Saturday by presenting a concert in the Slovenian Auditorium, Irving Ave.. Brooklyn. N T- prooseds went to the Slovenian blind peopit pf Ljubljana, Jugoslavia. * ., . * . • ...» » ~ • . >. , t. . .» t" • ■ t. « • peha. f , Pokojni Frank Lavrič je bil star 57 let, njegova žena 56, hči Mary 23, rešeni sin je pa atar 24 let. Prva dva ata spadala k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 KSKJ, hči pa k društvu Marije Poipagaj, št 164 KSKJ. Mrs. Jennie Bradač, hči Lavričeve družine se je za časa nesreče nahajala v Milwaukee, Wia., oče pa na Chiaholmu, kjer živijo. Brada-čevi so imeli pri Lavričevih svojega sina Roberta na počitnicah, ki se je tudi zadušil. Tako žalostnega pogreba že dolgo ne pomnimo v naši naselbini kakor se je vršil dne 26. septembra iz tukajšnje slovenske cerkvene dvorane, ko so prenesli štiri trupla gorinave-denih ponesrečencev v cerkev sv. Družine, odkoder se je vršil skupen pogreb na katoliško pokopališče. Iskreno sožalje prizadetim, pokojnim pa večni mir! Poročevalec. Našim trgovcem Tolminci |e dobre saaaa alladaa po-iMitaukbiik« Ugodne-sti, U lih prejemajo ed aae poten ovojega Mrovnoge račune eo niiiiHM. T«dl vi sto lahko letih dtleini ako Imate CL0KN DflNAR MA ČEKOVNI RAČUN ter bi aae ! veselilo vem dad aadaljaa pojasnlls v ti zadevi. Mnoge ZGODOVINSKI ROMAN SPISAL IVAN PREGELJ sa vala draAtva. sa trgaoca, »oasmsiallrs. sa veakavrat-ao prireditve dohito veolol (Nadallevaale) točno postrežbo Ha priporoča bm draitvaa^ rojakom, trgovcem ta vas ClUko. Provaamoma aajvoč-ket aajmanjta dola. izmenjste lshko povsod kakor nevedni papirnati dienar. Vendar eo holf varni kot denar, ker fe veak tek regietrovsn z Valim podpisom, ako bi ga v elateia izgubili. Nai kapital te rezervni sklad v vsoti vol kot 9744.N«. fe eaak var- Ameriška Domovina JOLIET NATIONAL BANK CHICACrO IN CLINTON St :: JOLIET, ILL. Wdl Redmond, prode. Chae. a Pearce, kaair Joseph Dttnde, pomot. kaair 6117 St Clair Ave. CLEVELAND, O. "Moj sin Je sedaj popolnoma dobrega zdravja. On z veseljem Je vse, kar se mu pripravi, ter se zelo zanima, bodisi za delo aU Igre. in tako je moja skrb Izginila. In IRINERJEVO GRENKO VINO Je podlaga tej veliki spremembi." tako nam je nedavno pisala neka mati. Taki uspehi so seveda naravni. ksJU Trlnerjevo grenko vino odstrani vse nepotrebne snovi is vaSega sistema. I hitro ojača prebavo in povrne zdrav, dober tek do Jedi. Vzemite ga pol ure pred vsako jedjo. V vseh lekarnah. Brezplačno poskuftnjo dobite od Joseph Trlner Co.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago, m. ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja mesečna ODPLAČILA popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 4Vi/«, mesečno obrestovanje Pojasnila na razpolago KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC I me ............................................... DR. JAMES W MALLY Naslov Mesto 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y, DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam iedllae diiava, K as I po vo fečmoaovo kevo in importers ni zdrsvils, katere priporoča msgr. Knejp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po breteteM oeaik, v katerem )e aakratko popieena vsaka rastlina sa ka) ae rabi. V cenika boste neill ie mnogo dragih korietnih etveri. MATH PEZDIR Bos 771. City Hall Sta. Now Te*. N. T. ZOBOZDRAVNIK Slov. Narodnem Domu Sti Clair Ave. CleVelafod, Ohio OBVESTILO Naš ..slovenski ..zobozdravnik Dr. J. W. Mally je postal član "The Dental Acceptance Co.," ki daje pijjliko in ugodnost ljudem, ki ne morejo takoj plačati potrebne dolarje za zobozdrav-niško delo in oskrbo. V desetih mesecih izplačate vaš račun, vsak mesec desetinko računa. dražbe "ILE DE FRANCE" ,. , r t - v f V ^ JESENSKI IZLET IS. OKTOBRA. IMS , BOŽIČNI IZLET 8. DECEMBRA, 19*9 Kakor vedno, so nam tudi za te 1 sle te dodeljen* najboljše kabine, in kdor si ieli tasiguraM dober prostor, naj se pravočasno prijavi in poilje aro. Za pojasnite glede potnih listov, Retarn Permitov itd. pifcite VOZNI RED PARNIKOV 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. Za one. ki so v teku prihodnjih par mesecev namenjeni v stari kraj, navajamo tu odhod najbolj&lh parnikov lz New Yorka: 4. oktobra. Paris, a vre. 4. oktobra. Majestic, Cherbourg. 4. oktobra, Bremen, Bremen. 5. oktobra, 8t. Louis, Hamburg. 9. oktobra, Berengaria, Cherbourg. • 12. oktobra, Olympic, Cherbourg. 16. oktobra. Saturate, Trst 18. oktobra, lie de Tranoe, Havre. 19. oktobra, Dcutschland, Hamburg. 26. oktobra, Paris, Havre. 25. oktobra, Bremen, Bremen. 26. oktobra, Milwaukee, .Hamburg. 26. oktobra. Majestic, Cherbourg. 31. oktobra, Muenchen, Bremen. Za vsa nadaljna pojasnila glede cen kart, potnih listov ln drugih zadev se obrnite na SVARILO Nikar ne odlašajte, ako so vaši zobje v nevarnosti, da razpadejo. Vsako odlašanje stane dvakrat ali trikrat pomnoženo svoto dolarjev. POIZVEDBA Podpisana telim zvedeU, kje se nahaja moj brat Anton Nose, doma lz vasi Zverče, fara Hlnje na Dolenjskem. Prosim, da se ml Javiš, ker U Imam neko vaino stvar za poročati. Ako bi slučajno ne čltal tega oglasa, prosim rojake Sirom Amerike, ako kateri zna za njegov naslov, da ga na to opozori ali pa meni naznani, za kar bom celo hvaležna. JOHANNA SMOLICH 300 Elm 81., LeadvUle, Colo. AU BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ? (ZAKRAJSEK and CESARK) 622 — 9th Avenue NEW YORK. N. Y. I Ce ste tega mišljenja, potem se \m*P vam bo izplačalo, da pridete v našo banko. Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let razne bančne posle, in med tem čaaom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Ker imamo skupne trgovske zveze * rasnimi denarnimi zavodi iirom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najaižje mm pri nakazilih denarja v valo staro fcaortm Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprla lasten Music Studio. Poučujem na glasovir po najnovejši metodi. Sprejemam učence kot začetnike in druge. Tudi učim na violino in komet. Se vam toplo priporočam. ALBINA J. WAHCIC, B. M. 1436 E. 95th St., Cleveland, O. Telefon: GArfield 4989 M. NAPRODAJ Klavir (piano) in plinska peč pokojnega Rafko Zupa-nec-a sta ppceni na prodaj pri: S Mr. Kondu, 206 Jackaom St. Joliet, IU. (Adv. 39-40) Obleka po vaši meri Mi vam izdelamo obleko ali i i suknjo, da vam bo pristojala | | kakor rokavica na roki. : SAMO $25.00 i i Naročite si obleko ali suknjo i i pri nas. :j: Delo jamčeno John Močnik 6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Telefon: RAndolph 3131 ........................................... Na jat a rej te la aajvočja banka v JoUott Skupno premoženje nad >18,000,aed^a