Spedlzlone Id abbonamento postal« PoStnina plačana * gotovini Plačajte naročnino za »Domoljub« za leto 1943 čimprej! Le če boste plačali naročnino za cela leto vnaprej, bomo mogli izdajati časopis po dosedanji ceni in le tako si boste obvarovali pravico do podpore za primer požarne nesreče. V Ljubljani 9. decembra 1942-JCX1 Pri nas pritiska zima in mraz na jugu pa pomaranče zore 55-Siev. 50 rKo hnfeS svoj značaj -i Potrpi! Človek mora v svojem življenju marsikaj pretrpeti. Močne volje pa je treba, te hočeš bolečino in trpljenje, ki jih življenje nalaga, potrpežljivo prenašati. Ali veš, kdo je bil Mucij Scevola? Ko jc mesto Rim bilo še majhno in je okoli in okoli bilo še mnogo sovražnikov, so nekega dne sovražniki ujeli Mucija Scevola ter ga hoteli prisiliti, da bi jim izdal rodno mesto. Pa zaman! ludi grožnje niso nič izdale. Mucij Scevola jo puguimno stopil k žrtveniku, kjer je žarel ogenj, ler vtaknil vanj svojo desnico, da mu je vsa zogljenela Pri tem pa je sovražnikom :uko-le povedal: »Pogumno delati ia pogumno trpeti — to je navada nas Rimljanov«. Junaški Scevola jo še dandanes vzgled vsakemu mlademu 6!oveku. Prejšnja svetovna vojna, pa tudi sedanju, nam nudita stotine tokih vzgledov junaškega Jio« trpljenja. Kolikokrat človek sliši celo mlade ljudi tožiti, češ da je moderni človek nervozen, ker živimo v časii nervoznosti. Pri vsaki malenkosti 58 cclo mladi ljudje izgovarjajo: »Tako sem nervozen! Imam bolne živce!« Pa ninna prav nič bolnih živcev, marveč je Je muhast, ne|>olrpcž-ljiv, funt šibke volje, ki prav ničesar ne zna potrpeti. Pa bi lahko potrpel, ko bi le res hotel — j ta noče! Sam pa misli, da ne more. Saj gotovo [»oznale marsikoga, ki je doma od zore do mraka nasajen in burjast. da so P-ogu usmili. Prav za prav sc morajo smiliti tisti, ki morajo s lako burjo živeti v družinski skupnosti. Poglejte pa takega nasilnega in jeznorite« ga dedca, kadar mora |>oslušati ukaze liudreje-nili ljudi, na primer pri vojakih! Tam pa je tuik sitnež kakor jagnjc. Svojega narednika ubogal jia besedo in niti ne mrdne ne, najsi mu oni veli še ta,ko težko in nerodno delo. Kaj se to pravi? Doma misli, da se okoli njega suče ves svet in ne j>ozna nobenega obzira na 6Vojce. Pri vojakih pa ve, da mora ubogati in da zaradi tega mora potrpeli. In ker mora, pa potrpi! Iz tega jo jasno razvidno da je treba le doore volje, ]>a se človek navadi tudi potrpeti. Ko bi se ljudje tega zavesluli in bi drug z drugim inalo bolj potrpeli, koliko družin bi bilo bolj srečnih, koliko zakonov bolj trdnih. Tako 7>a bolje, da o tem ne govorimo. Večine zakonskih nesreč med nami je kriva tista kujnva muhavost, ki si nadevlje namišljeno lnvlezensko ime »nervoznost«, ki pa v resnici ni nič drugega kakor golo [»omanjkatijc potrpljenja. Moderni Človek ne zna potrpeti, ker noče jiotrpljenja. Tega pa zato ne mara, ker je ves zaverovan v zunan jost in ne misli na notranjo, duhovno veljavo. Lepo pravi znameniti pisatelj Alban Stolz, da se v fmtrpljenju skriva globoko in odločno dejanje, ker je fiotrpljcnje v resnici mozeg človekove volje z božjo voljo. Nekdo, ki jc znal jirav živeti in ki nikoli ni bil tako slabe volje, da bi bil — kakor dandanes tako radi pravimo mioral »iz kože skočiti«, je mladim prijateljem dal tale nasvet: Ne stori nič takega, kar bi čez pet minut žo moral obžalovati! Skrbi, da lepo mirno ostaneš v »svoji koži« ter da se v svoji koži, če bi te kaj utegnilo razburjati, lej>o tudi pomiriš! To pa dosež.eš takole: Ce nisi tako razburjen, da niti svoje pa« Zgodovinski Ducejev govor Ni nobenega dvoma, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti novo Evropo in ustaliti meje med Evropo in Azijo, odločilna in končnoveljavna zmaga nasmejala orožju Osi Rim, 2. decembra 1942. Duce je govoril danes zjutraj na plenarnem zborovanju zakonodajnih komisij zbornice fašijev ln korporarij. Vsi narodni svetniki so bili oblečeni v fašistično uniformo, tribuna za senatorje Je bila napolnjena. Ko se je zborovanje olvorilo, Je predsednik Kino (irandi sporočil o dovoljenih dopustih tistim svetnikom, ki so jili bili zaprosili. Ob 11 je Dure vstopil v dvorano pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik FXF je odredil pozdrav Duceju in ob ponovnem vzklikanju je Duce začel govoriti. Duce govori Duce, ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole: »Vi dobro veste, tovariši, kako zoprno mi je govorili tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirni ali normalni časi. To zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na slo primerov v 75. kesa, da je govoril in samo v 25 primerih, da je molčal. V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top bolje, če se manj govori. V vsakem primeru je treba govoriti o zaključkih in le redko o tem, kar bo v bodoče. To moje prepričanje je še ojačeno spričo vojne, ki je sedaj zavzela obseg, ki ga lahko imenujemo kozmičnega. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se je ogromno razširila po svetovnem prostoru, ter se tako seveda tudi v razmerju podaljša časovno. V zadovoljstvo mi Je, da me italijanski narod ni zahteval prevečkrat na govorniški oder, kajti italijanski narod, ki Je gotovo eden izmed najinteligenlnejših lia svetu, če ne najinteligenlnejši, nima potrebe po preveč pro-pagandističnih čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna. Vendar po 18 mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Imam bežen vtis, da si dober del italijanskega naroda zopet želi čuti moj glas. Moj današnji govor tedaj ne bo govor, pač pa bolj politično vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično. To bo govor podatkov številk in dejstev, z drugimi besedami obračun prvih 30 mesecev vojne. To ni govor, ki sem si ga obetal imeli ob 20 obletnici. Na drugi strani se je 20 letnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse tudi za pozabljivce in ljudi slabega spomina, obnovila vse, kar je režim napravil v teku 20 let udejstvovanja. To jo ogromno delo, ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini. Rdeča nevarnost 20 letnico smo praznovali s proslulo amnestijo, ki je odprla vrata zaporov okrog petdeset tisoč ljudem in ki Je osvobodila konfinacije tudi tako imenovane politične kaznjence, kar je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo jo praznovali z vsem kompleksom socialnih ukrepov, ki bi v drugačnih časih dvignili val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi izjavami brez izjeme. Glavni dogodki teb osemnajstih mesecev, ki so potekli od 1. junija 1941 do danes, so sledeči: vojna proli Rusiji, vojna intervencija Japonske, izkrcanje Angloameriča-nov v severni Afriki. Vojna sila Rusije zame ni pomenila presenečenja, razen če se ne omejim meti ne poslušaš več, vprašaj za svet svojo zdravo pomet. Če ti to ni več mogoče, vzemi kozarec mrzle vode in si jo privošči, pa te bo gotovo pomirila. Najbolje pa je, če začneš žvižgati in prepevati, pa ti 1h> gotovo odleglo. In čez nekaj minut se Ikjš sa.tn sebi čudil, čem« si se bil poprej tolikanj razburjal. Vedi tole: Kdor sc z življenjem igračka, bo filnl>o vozil. Kdor sam sebi ne zna ukazovati, bo do konca ostal sum svoj — in morebiti — tudi drugih hlapcel Kdor pa saim sebe ima v oblasti, tn bo znal velevati tudi drugim. na stališče, ki bi ga imenoval kvalitativnega. Leta 1933 in 1934 je italijanski glavni slan prejel s strani ruskega glavnega stana povabilo, naj bi poslal komisijo, dn bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so se vršili v okolici Moskve. 1'orabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ji je predsedoval general Franrosco Saverio Gra-zioli, mož neoporečne poklicne izžolanosti in ostrega opazovalnega duha. Ko se je vrnil, mi je podal zelo podrobno poročilo, ki sem ga prečital z največjo pozornostjo in ki me je prepričalo, da sc na vzhodu dogaja nekaj novega in da je bila rdeča vojska sedaj nekaj povsem drugega, nego tisle čete, pobrane na slepo, ki so se dale leta 1920 pod varšavskimi zidovi premagali od nič manj na slepo zbranih poljskih in francoskih čet. Kako leto pozneje me je kinematografski prikaz, ki sem ga dal ponovno predvajati počasneje, da bi ga mogel bolje proučiti, prikaz neke boljše-viške parade na kremeljskem trgu v Moskvi, prepričal, da se ie na vzhodu končno izoblikovala mogočna Čisto militaristična država, ki se Je odpovedala mednarodni revoluciji, s poedinimi nacionalnimi revolucijami, a je hotela razširiti revolucijo po celini in po vsem svetu s pomočjo svojih bajonetov. Bilo je tedaj po mojem mnenju potrebno. da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje je, da Je bila Ia doba izbrana z Jasno razsodnostjo. Ce bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, bi se bili dogodki lahko čisto drugače razvili. Mi smo tako objektivni, da priznamo, da se ie ruski vojak bojeval dobro, toda bolje se Je bojeval nemški vojak, ki je potolkel ruskega. Ruske izgube Treba je priznati, da samo vojski, kakor sta nemška in italijanska CSIIt (italijanski ekspedi-cijski zbor v Rusiji), ki se imenuje danes ARMIR (italijanska vojska v Rusiji) bili kos preizkušnji zimo, kateri ni bilo primera v dobi 140 let. Danes je Rusija izgubila svoja najrodovitne.jša ozemlja, najbogatejša na surovinah, izgubila je od osemdeset do devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobitev tega ozemlja nam omogoča gledali v bodočnosti s stališča surovin in s stališča prehrane z večjim zaupanjem. Lahko zatrdim, da jc bila an-gloameriška pomoč do tega trenutka zelo neznatna. Simpatično je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi po njihovih tleh teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovali skrivnost! tako imenovane ruske slovanske, orienlalske ali kakršne koli si bodi psihologije. Ni nili najmanjšega dvoma po mojem, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti Novo Bvropo in ustaliti meje med Evropo in Azijo, odločilna in končno veljavno zmag« nasmejala orožju Osi. Združene države in Japonska Če je kak človek na svetu, ki je satansko hotel vojno, tedaj je ta človek predsednik Zilru-ienih držav Amerike. Izzivanja, ki nam jih je metal, ukrepi, ki jih je povzel proti nam, delo njegove propagande, vse to dokazuje, da ta človek, ki je tudi dal svečano obljubo ameriškim materam, da njihovi sinovi ne bodo nikoli šli umiral preko meja Združenih držav, ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati, da bi Združene države prve začele streljali. To bi bilo viteštvo starih časov, ki moi da nikoli ni obstojalo iu tako je Japonska stori lit prav, da ni čakala zadnjega trenutka, ter je prizadela oholim Američanom oni strašni poraz, ki danes same Američane sili k dnevu žalosti in molka. Toko je vstop Japonske v vojno na straai trojnega pakta absolutno jamstvo za Zmago, kajti Japonska je nedosegljiva in nepremagljiva. VVs angleški položaj na Daljnem vzhodu se je zrušil, kakor hišica iz kart. Tako se je zgodili nenavadni slučaj v zgodovini, dn je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi, poslala če ne prva po bogastvu med državami sveta, pa gotovo med prvimi, torej moramo priznali, da je to pravično in da je lo nagrada za njeno vrlino. Tako se je Japonska obogatela na surovinah, za katere so osiromašeli naši neprijatelji, in ne mine dan, da bi ameriški ponos ne bil zadet, ne bil zdrobljen. Kje so danes ameriški preroki, ki so mislili na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecih? Očividno niso vedeli ničesar o vojaški sili Japonske in razen tega o njenem moralnem uslroju, zaradi katerega v tej deželi Cesar ni le avtoriteta, ampak dignitela božanstva in katerega vojaki, padli v boju, postanejo bogovi. Je v resnici težko premagati narod, ki ima v sebi moralne rezerve take vrste. Angleško-ameriško izkrcanje Tretji dogodek: izkrcanje Anglo-Američanov v Severni Afriki, ali »tragikomedija« pričakovanja. V resnici v življenju ni vedno prednost videti preko griča; toda tudi to sc je dalo lahko predvidevati. Informacij ni nedostajalo. Tiho soglnsie med ameriškimi častniki v civilu in francoskimi častniki v uniformi je bilo očitno. Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so stali in morda še stoje in morda bolj ko prej pri oknu. izkrcanje ni bilo nif slavnega, ker sc je izvršilo oh »okrilji napadenrev. Nikoli nisem dal nikakc važne častnim besedam, premnogim častnim besedam, ki so bile izmenjune. Naposled pa, ko so stvari ilošle do svojega epiloga, z izkrcanjem 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben, potreben in takojšen ukrep, zasedba vse Kranrije s Korziko vred. Fllhrcr in jaz sva hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani častni besedi, namreč časini besedi admirala, ki jc poveljeval brodovju v Toulonu. Hotela sva verjeti. V izvestnem trenutku so bili dokazi, da se misli na pobeg brodovju in na združenje z britanskim brodovjem, ki se je pač dvakrat približalo med Beleari in med Sardinijo, tako očitno, da tudi v tem primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi napravilo. Anglosaška propaganda olepšuje z neresničnimi podrobnostmi to. epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtvih so našteli dva, ranjencev pn sedemnajst. Razorožitev vojnih odredov ler letalstva se je izvršila v popolnem redu, lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti vsega francoskega naroda. Navedbe italijanskih uradnih poročil so gola resnica Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu — bila je to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija lahko zabeležila — so se začela bombardiranja italijanskih mest. Glede lega bombardiranja bom sedaj dal točne Številke (zanje odgovarjala podtajnik za notranje zadeve za točnost števila padlih, minister javnih del za točnost povzročene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesli, ki so se širile, pretirane, in da dokažem, da so Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših mest. V Milanu je porušenih trideset hiš, težko poškodovanih štiri sto enajst, lahko poškodovanih tisoč devet sto tri in sedemdeset, skupno zadetih hiš dva tisoč štiri slo štirinajst. V Turinii popolnoma porušenih hiš sto ena in štirideset, težko poškodovanih dva lisoč sto pet in devetdeset, vseh zadetih hiš tri tisoč devet sto trideset. V Savoni popolnoma porušenih šest hiš, težko poškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovanih devet sto sedemdeset, skupaj zadetih hiš tisoč dvajset. V Genovi popolnoma razrušenih hiš sto sedem in osemedeset v središču mesta in dve sto tri v celi občini. Težko poškodovanih v središču tisoč Sest, v celi občini tisoč devet in štirideset. Lahko poškodovanih, hiš pa šliri tisoč pet slo devet in šestdeset v središču in šliri tisoč osem sto devet in šestdeset v celi občini. Vsega pel tisoč sedem sto dvainsedemdeset hiš v središču in šest tisoč slo enajst v celi občini. Odločili smo se, da ostanejo popolnoma porušene hiše v takem stanju do konca vojne. Druge bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene iu popravljene. Angleško barbarstvo Celotno število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov iu obstreljevanja z morja po sovražniku od začetka vojne do 110. novembra 1942-XXL znaša 1*70 mrtvih in 332 ranjenih, od katerih odpade 838 mrtvih iu »40 ranjenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V teli 880 mrtvih so zapopa-deni tudi oni iz tako imenovane galerije delle tirazie v Genovi. To vam dokazuje še enkrat, da lui spoštujemo resnico. Mi prepuščamo Američanom in Angležem čaščenje laži. Imamo pravico zahtevati, da naj nobeden Italijan ne dvomi niti iiujmanj o tem, da jc vse, kar pravijo naša uradna poročila, popolna resnica. Mi smo edina država v vojni, ki objavlja poimenske spise svojih izgub in 1» delamo iz dveh razlogov: da doka-tomo, da so to izgube niti ena več, niti ena manj, in da rešimo iz nepoznnnja te sinove Italije, ki umirajo v boju. Za domovino so padli Padlih vseh Italijanov Oboroženih Sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štirideset tisoč dvesto devetnajst, od katerih odpada na vojsko Sest in trideset tisoč Sest sto devetnajst, na mornarico dva tisoč oscin in Šestdeset, na letalstvu tisoč Štiri sto dva in 'dvajset. Ranjencev jo: v vojski osemdeset tisoč sedem slo pet in Štirideset, v mornarici tri lisoč pet sto devet in petdeset, v letalstvu tisoč Sest slo dvajset. — Ujetnikov je dve sto dva in trideset lisoč sedem sto osem in sedemdeset, od teh jih odpada na vojsko dve slo petnajst tisoč pet sto dvanajst, na mornarico dvanajst tisoč devet sto dva in osemdeset, na letalstvo pet tisoč devet sto dva in osemdeset. Pogrešancev je skupno sedem in trideset tisoč sedem slo trinajst, od teli pet in dvajset tisoč devet slo triindvajset v vojski, deset lisoč Sliri sto devetdeset v mornarici in dva tisoč pri letalstvu. Kadar govorilno o pogrešan-cih, koleba naše čustvovanje med strahom in nado. Po preteku izvestnega časa je treba priznati, da se bodo morali smatrati ti pogrcSanci kot padli. Uspehi Kr. mornarice in Kr. letalstva V teku tega časovnega razdobja znaša po podatkih statističnega operativnega urada Super-marine sovražno trgovsko brodovje, ki ga je potopila Kraljeva mornarica, do sto sedem in šestdeset enot v skupni tonaii en milijon dve sto petnajst tisoč osem sto ena in dvajset ton. Sovražno vojno ladjevje, ki ga je potopila Kr. mornarica, znaša do sto šliri deset enot, skupno tri sto tri n trideset tisoč devet sto osem in šestdeset ton. Sovražnik je potopil sto dva in Sešt-deset naših vojnih ladij v skupnem iznosu dve sto sedem in dvajset tisoč sto dva in osemdeset. To vse smo javili v naših uradnih poročilih. Toda k potopitvam, ki jih je izvrSila Kraljeva mornarica, je treba dodati one, ki jih je izvršilo Kraljevo letalstvo. Kraljevo letalstvo je potopilo dva in Sestedeset vojnih ladij raznega tipa, med temi dvajset križark in osemnajst lovcev ter sto sedemnajst trgovskih ladij, skupno osem sto dva in osemdeset tisoč tri slo trideset ton. Kar se tiče sovražnega letalstva, so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da je letalo zbito, često zahtevam totografijo) je tisoč oscin sto, verjetno zbitih pa sedem sto trinajst; na tleh gotovo uničenih tri stn tri in devetdeset, verjetno uničenih sto devetdeset. Število sovražnih ujetnikov Vojni ujetniki, ki so v naših rokah, predstavljajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov enaindvajset, častnikov raznih činov dva tisoč tri slo šest in sedemdeset, podčastnikov in vojakov dva in trideset tisoč sedem sto sedcni-inštirideset. Drugi so na potu, tako da bo znašalo celotno število: ena in dvajset generalov, dva tisoč štiri sto dvanajst častnikov raznega čina, devet in trideset tisoč devetinosemdeset podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži, rojeni v Združeni kraljevini. Nato pridejo vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih končnih številk generalov dovet in dvajset, častnikov raznega fina štiri tisoč tri sto, podčastnikov in vojakov devet in šestdeset tisoč sto sedem in šestdeset. S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Kako ravnajo z italijanskimi ujetniki Ali to lahko rečemo tudi za naše ujetnike^ v sovražnih rokah? Boli me, ko moram povzročiti kako razočaranje v družinah onih, ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati, lil resnica je ta, da razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži z italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma: Danes sem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so vašega sina ujeli Angleži. Vaš dragi sin je bil težko ranjen na nogi in ni mogel hoditi. Nek angleški vojak ga je ustrelil v glavo in ga ubil. Tovariši so mu priredili časten pogreb. Stvar je zelo žalostna; poznal sem vašega sina, bil je vrl mladenič. Nas je 1200 v leni kraju, ki ga ni treba imenovati, smo bosi, brez obleke, brez zdravil. Ako dobro ravnamo z. angleškimi ujetniki, je to najhujša žalilev, ki jo lahko prizadenemo italijanskim bojevnikom, ki so v ujetništvu. Podlo so streljali večkrat izza žičnih ograj. Angleški častniki so često tepli italijanske častnike; neverjetna divjaštva su zagrešili nad nami in celo nad bolniki, ranjenci in pohabljenci. Glad in pomanjkanje je njihov delež. Nametani so kakor slabo blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratež angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov, In sedaj morain prebrali vse: Angleži so prokleti, toda le bolj prokleti so oni Italijani, ki z njiini dobro ravnajo. Churchillov govor Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleške vlade je preteklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil po velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. Nikakor! Danes ga bom jaz prečita!. Prefital ga bom pn onein delu, ki se tiče italijanskega nnroda in tudi po onem, ki se tife mene osebno. Churchill je dejal: »Nova letalska fronta, ki jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943. Naše operacije v francoski Severni Afriki nam morajo dovoliti, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, Se manj pa si ga je predstavljal nesrečni italijanski narod, ki ga je Mus-solini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokrit z nesrečo. Središča vojne industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni, ki so jih izkusila nekatera naša mesta pozimi leta 1940. Toda, ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškega ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, vsa njena pomorska oporišča, vse njene tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjer koli, podvrženi dolgotrajnim letalskim napadom, znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih 40 milijonov (treba je popraviti Število milijonov, nas ie 36 milijonov), da pove, ali hoče ali ne, da tako strahovita stvar zadene njegovo deželo.« Ta govor moramo vzeti zares, te dlje časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede omike angleSkega naroda. — —- Ako slečete Angležem oleko, v kateri pije;o čaj ob petih popoldne, boste našli starega prarod-nega ritanskebga barbara s kožo, poslikano z raznimi barvami, ki so ga ukrotile resnično silne leg'ja Cesarjeve in Claudijcve. Petdeset pokolenj ni bilo dovolj, da bi se v globini izpremenil notranji ustroj naroda. Šele med tem časom je bila ta prarodna vsedlina prevlečena s hinavskim lirnežem v njihovih rokah, to je s svetim pismom iz starega in novega zakona. Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte svojo porazvrstilev v globino. Leta 1938., pred petimi leti, sem dejal: Ne čakajte dvanajste ure! Razpršite se po naših lepih poljanah! Pa bi kdo dejal, da se meni dogaja včasih kakor onim pesnikom, ki jih bolj citirajo kakor pa čitajo, ki jih bolj poslušajo kakor ubogajo Treba je zmanjšati množice v mestih. Predvsem odposlali ženske in otroke, treba ie organizirali končnoveljavno ali vsaj na pol končno-veljavno preobljudenje. Vsi oni, ki si lahko urede živjenje daleč od mestnih in industrijskih središč, so doižni, da to store. Nato je treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to je oni, ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo lažje zgraditi v dovoljni meri zaklonišča, bolj utrjena od današnjih, za katere smo potrošili na sto in sto milijonov in ki bi, zadeta v polno, ne mogla vzdržati bomb najvejih kalibrov. To je recimo šibki del obrambe proii poletom. Je pa tudi močni del, ki ne bo nikoli dovolj izpopolnjen. Vesel sem. da vam lahko naznanim, da nam bo dala Nemčija mogočen prispevek v topništvu, zaradi česar bo naše topništvo obenem z nemškim priredilo sovražnim letalom sprejem, ki ga zaslužijo. Toda namen tega Churchillovega govora, Je napraviti vtis na italijanski narod. Kri starih Rimljanov Pravilo je naslednje: Mi smo trdno in hrabro pleme, toda ti Italijani, tako občutljivi, bodo morda imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz odgovarjam — Da! Dokler nimam nasprotnega dokaza, odbijam na najodločneji način misel, da je italijanski narod manj prekaljen kakor angleški aH ruski. Ce bi bilo to res, bi se morali dokončno odpovedali svojim nadam, da postanemo velik narod. It i m je bil zmagovit po Zaini, toda velik je poslal po Kanali. Ne rečem, da se v naših žilah pretaka vsa ona kri, ki je tekla po žilah starih Rimljanov, gotovo pa je, da smo mi narod, po katerega žilah sc pretaka večji del krvi, ki Je tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bomo vzdržali. To nam nalagajo dolžnost, čast in dostojanstvo. Zloglasni »sunek« Sedaj vam bom prečital odstavek, ki se tičo mene: »lin mož in samo en mož je privedel italijanski narod do te točke.c V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da me priznajo kot nasprotnika britanskega imperija in da sem v tem boju privedel s seboj italijanski narod. »On,« nadaljuje Cchurchill v svojem govoru, ni imel nikako potrebe, da vstopi v vojno, ker ga nihče ni hotel napasti.« Tako tedaj I Ali jaz bi rad vedel, jeli britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da bi zvedel, ali hoče vojno, ali je noče. In ali bi imel pogum vprašali danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče, da se vojna podaljSa do neskončnosti. Kajti taka je demokracija: odreče v najvažnejših trenutkih. Takrat se več ne vpraša suverenega naroda, takrat se več ne govori o volitvah in o glasovanju. Narod se uvrsti v čete in mora poslušati. Poskusili smo, kar se je dalo, da bi ga primorall, da vztraja v nevtralnosti in da uživa mir in blagostanje. Izredna darila v razburkanem • svetu Ako hi bili ostali nevtralni, ne glede na nečastne-t, bi bili danes v nnjgrnznejši bedi, ker ie jasno, da bi nobena izmed obeh strani ne prihitela na on moč. Toda Mussolini ne bo mogel vzdržati skuVjave, da ne bi zahrbtno zabodel poražene Francije in Anglije, o kateri ie mislil, da zanjo ni več nade.« Zdaj bo treba govoriti nekoliko o tem znamenitem »sunku z bodalom«. Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5. junij. To ie bil moj dan, ki sem ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov, o katerih danes ni treba ao-voriti, naj odložim vstop v voino do 10. iuniia. Nihče ni mislil, da bo konec voine v Franciji tako nagel. Najmanj od vseh pa menda ravno Churchill, ki je nekoliko mesecev poprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske, 14. julija, in je vzklikal tej vojski kot najmogočnejši in najsijajnejši na »vetu. Toda polom je bil splošen. In z druge strani, ho sino mi napadli, jc bila planinska brigada nedotaknjena. skoraj nedotaknjeno letalstvo in predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v vojni, ki se mora razvijati v Sredozemlju, in zato dopuščamo en trenutek zaradi polemike, da smo mi zadali Franciji ta sunek. To bi bil en sam sunek od spredaj na sto sunkov, ki jih je Francija prizadela Italiji zahrbtno v toliko stoletjih zgodovine od Talamona do Mentanc. Churchill nadaljuje: »Njegove (Mussolinijeve) blazne sanje o cesarski 6lavi, njegovo poželenje po osvojitvah in po plenu in brezprimerna surovost njegovega trinoštva so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman sem ga opominjal!.« (Zbornica se smeje.) Ni hotel razpravljati, brez odmeva je ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu. Se bi bil pa poslušal poziv ameriškega predsednika, bi bil dejal v svoji notranjosti: »Ta mož ima srce iz mavca!« Njegova hienjska čud je jire-šla vsako mejo dostojnosti in zdravega smisla. Nizkotnosti in laži Pravijo, da je ta gosjiod polomec vojvoske družine in da ima mnogo sinje krvi v svojih žilah. V mojih žilah pa se prelaka čisla in zdrava kri kovača. In v tem trenutku se čutim bolj, neskončno bolj gospoda, kakor ta človek, iz katerega ust, smrdečih po alkoholu in tobaku, prihajajo lake nečedne nizkotnosti. — »Njegov imperij je šel po vodi.« Zadnja beseda še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni niti enega Italijana, ki bi ne bolel zopet preživeti spomladi leta 1930. »Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj lahko Italijani napravijo proti temu? Kratek sprehod z dovoljenjem Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, krvavo borlio proti junaškim domoljubom Jugoslavije, sijaj neminljive sramote v Grčiji, ruševine v Genovi. Turinu in Milanu « Zdaj ne sme bili dovoljeno nikomur in torej najmanj pa britanskemu premieru, da količkaj jiodvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih vojakov. Nemški tovariši so prvi. ki jo potrjujejo Poljuben italijanski vojak na kopnem, na moriu in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen, se s svojim pogumom, s svojo odpornostjo proli nevšečnostim, s si o jo inteligenco ne boji primere z najboljšimi vojaki sveta. »En mož in režim, ki ga je on ustvaril, sta povzročila nepregledne nesreče delavnemu, nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu« Italijanski narod ni hit nikoli srečen. Italijanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotne črte, toda njegovo globoko narodno bistvo, ki je preživelo največje žalo-igre, je neznano temu občinstvu naroda, ki prihaja z vodiči in 0|>azi v našem življenju samo najočitnejše poteze. To je narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha, In vsakikrat, kadar smo poskušali napraviti «i nekoliko prostora na »veta. smo vedno naleteli na zagrnjena pota. Zagrajena jiota ne samo v fašistični Italiji, marveč tndi čisti in enostavni Italiii. bodisi tudi I Ia ti jI Rudinija. Giovannia Giolitlija in Orlanda Nočejo ohsloia Ilalije. Italije, ki goji sen veličine: hočeio. da bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven In poslrežljiv. To je sen. ki ga goii anglosaški duh Na koncu pravi ta gospod, da ie »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinijn imel velike simpatije za italijanski narod«. To jc ostudna lai. Kilo je prvi uvedel t zakonodajo plemenske razlofk*? Bila je lo predemokratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so ustvarile kol prve razlikovanje med Evropci in Italijani, in kakor bi tega ne bilo dovolj, še med Italijani in Italijani. Tako da so morali bili izključeni od priseljevanja celo Ligurri. to pleme, ki }e pred tisoč leti dalo omiko vsemu evropskemu jugozahodu. Zaradi tega bi bil Kolumb odklonjen, obdržali bi ga v karanteni, ako hi se danes izkrcal v Ameriki. In Churchill zaključuje: »Kako dolgo ho trajalo vse to?« Odgovarjam na naislovcsnejši in odločnejši nafin. Trajalo ho do zmage in preko nje. Angleški zgodovinar Cnrlyle piše: »Dejstvo je. da vse ono. kar delamo. naSa vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugeea kakor tkanina laži, hinavstva in praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunje laži, kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom in t prevzetnostjo, kakor svečenisko obleko ali kraljevi plašč. Anglež nn sme nikoli govoriti resnice, to je splošno mnenje. Že dve- I stodvajset let živi Anglija »d laii vsake vrste, od glave do nog je zavita v tradicionalno hi- I navščino, kakor v valove Oceana.« In pesnik Byron je 10. aprila 1820, preden je umrl v Misolunghiju, se mi zdi, zaradi malarije, pisal v Benetke svojemu prijatelju Morreyu: »Angleži so najsramotnejše pleme pod nebom. Holhouso je odpotoval v Neapelj in ludi jaz bi odšel tja za en teden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do lega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bivališča, kjer bi mogel ostati skupaj z njimi. Upmn, da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji, da se moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi postO|jali tako nizkotno, da bi prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njeni črvi ne imeli mojega trupla, če bi se temu lahko izognili.« Tako sodiio Angleži sami o sebi, kadar so izven svoje države.. In res zadostuje samo odpreti in prelistali zvezke britanske zgodovine v teh zadnjih treh stoletjih, da se najde najpopolnejša zbirka hijen v človeški podobi. Vrline italijanskih žena Toda vse italijanske žene so čudovite. Lahko sc reče, polne reda iu meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda ne more biti načela od onih, ki jim mi pravimo »nosilci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štirideset milijonov duš, so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi laki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo, da spadajo v kategorijo črnogledov, ki si obvezujejo glavo, ne samo preden so si jo razbili, marveč še preden nastopi daljna grožnja, da jim jo kdo razbije. Ti ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in pozabljajo vse. Imam brošuro z naslovom: »Dokumenti človeške bcdaslo-če« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjale n. pr. pred žetvijo tedna junakov? Ves teden hi italijanski narod ne smel icsli kruha in bi moral do-prinašati lo žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem trenutku pn se je pojavil glas, da je treba sprejeli, nekateri so dejali dvesto, drugi feststo. en milijon ali dva milijona Nemcev, evakuiranih iz bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da je lo narobe svet). Nazadnje scin oni večer, ko sem odločil izkrcanje na Korziki, podvzel običajni upravni ukrep ler sem zaprl telefone. Takoj se je raznese! glas: Tisti gospod, ki mu je v lem trenutku čast govoriti pred vami, je umrl pod nožem nesnrelnepa operaterja, ki bi kasneje "olnoma posrečilai da pa je bolnik ni prenesel Za vse daje italijanski narod, od katerega ne smemo zahtevali onega. kar že sam daje iz proste volje, lo ie svojo disciplino, svoje razumevanje in svoj duh požrtvovalnosti. Ce je kje dežela, ki zasluži podobne pridevke, če je kje dežela, ki je izpustila i verige hijene po vseli kotih zemlje. da pijejo kri celih poko-fonj. da se okoriščajo z vsemi bogastvi, da nakra-dejo vse zlato, je ta dežela Anglija. Ali so Ilali-iani morila pozabili ni/Jiotnost admirala lloracia Nelsona, ki je dal obesiti na lamhoru glavnega jadra svoje »Minerve« napolllanskega admirala Caracciolo. jiolem ko ga ie prei še izdal? Ali so morda pozabili, da sta bila brala Bandiera uslrc-liena. ker je angleška vlada, ki je cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so se H vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Ka-labrije? Ali so pozabili, da je Anglija leta 18T>9. (v zvezi s svojo pomočjo v dobi italijanskega ri-sorgimenln) grozila z bombardiranjem Genovi, ako bi Piemont obenem s Francijo napovedal Avstriji vojno? Gospodje, ne vodi se vojna hrez sovraštva do neprljatelja Ne vodi se vojna, ne da sovražimo neprijatelja od jutra do večera ler vse ure dneva in noči, brez širjenja lega sovraštva in ne da hi to sovraštvo postalo notranje biRlvo nas samih. Treba se je enkrat za vselej iznebili vseh napačnih občutljivosti. Imamo proti sebi, suroveže, barbare. Rim. ki jc bil tudi usmiljen po zmagi, je bil neusmiljen, kadar je Slo za obstoj rimskega naroda. Zalo je treba reagirati z največjo odločnostjo proti vsem namenom, ki hI hoteli oslabili naš duh ter napravili napačno podobo italijanskecra naroda, češ da je slednll zmožen samo nežnih stvari. Ce te kip knk narod, ki je bil zelo (ril v stoletjih od zgodnjega srednjega veka (na žalost smo bili zelo trdi med seboj) je lo italijanski uarod. In še po padcu slavne tirentinske republike (toda tudi takrat je že bila neka peta kolona po poveljstvom Mala-teste baglionea), se začenja razdobje nebojevitosti Italijanov, razen v Pieinontu. Od takrut se jo med arkadio, baleti in petjem razširila po svetu običajna rečenica, da se mora Italija bavili samo s čopiči, dleti in godali. Povedal vam bom stvar, ki vus bo iznenadila. Nekaj gorostasnega, morda celo krivoverskega. Rečem vam, jaz bi rajši imel v Italiji manj ki|jov, manj slik v muzeju in več zastav, uplenjenih sovražniku. Italijanski naroil daiiašnjice je občudovanja vreden t vseh slojih, od aristokracije do malega človeka. No more se \ri zahtevali od italijanskega naroda. Ne morejo so zahtevati navdušene manifestacije v stalnem zaporedju. V resnici bi hotel poznati oni narod, ki lahko v lej vojni manilestira vzdržema. Navdušenje je lirični moment življenja posameznika in jo lirični moment nujno zelo redek v življenju naroda. Ako bi poznal človeka, ki bi bil navdušen od jutra do večera ter v vsem svojem dejanju in nehanju, bi začel dvomiti nad njegovo pametjo. Italijanski narod dela, je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni bilo niti najmanjšega znaka za demonstracije proti vojni. Sumo neka ženska, ki je ne imenujem, ker na zasluži tega, ker bi se ji morda dalo preveč časti (saj se je našel človek, ki je uničil svetišče Diane Efe.ške, da bi bil o\ekovečen v zgodovini), samo neka ženska v Genovi »pravim«, jo kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ni vsebovala nič nečloveškega. Kasneje se je ugotovilo, da je imela na prstih obilico prstanov, zalo se lahko misli, da je pripadala onemu sloju, ki so jih v časih Ciomjiov v Ffffhzi imenovali tolste ljudi. Ta vojna je posvečena Italijanski narod si jo popolnoma svest to vojne. To ni samo potrebna vojna, marveč jo vojna, ki jo proglašam za posvečeno in katere se nismo mogli ua noben način ogniti. Naš po-ložaj nam nalaga vedno lole izbiro: ali gremo z enimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših celinskih meja, ali s drugimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših pomorskih meja. Velik narod, kakor jo italijanski, ne more oklevati in mi smo ponosni, da sodelujemo v tej orjaški borbi, ki je določena, da izpremeni svet v zemljepisnem, političnem in duhovnem pogledu. Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem je govorjenje o mirovnih namenih brez pomena. Pustimo to besedičenje našim neprijaleljem. Lahko samo omenimo, da oni varčujejo s točkami: («1 štirinajstih točk imamo samo še štiri. To je žo nekaj. Toda zadnje izkustvo nas mora poučiti. Z ramo ob rami z Nemčijo Mislim, da jih je malo med nami, ki niso šli gledat VVilsona, ko je prispel v Evropo. Zdelo 6e je, da prihaja Mesija. Imenovali smo ga celo za rimskega meščana. Potem je Ia mož odšel v Ameriko. Ni bolel več sodelovati v onem Društvu narodov, ki ga je sam ustanovil. Ni bolel več ma-ševnli v onih svetiščih, ki jih Je sam zgradil in lo je bila morda najbolj inteligentna poteza njegovega življenja. Končno se jc nekega dno izvedelo. da je bil sprejet v okrevalno kliniko za živčne bolezni. To je puritanski izraz, dn ne rečemo, kakor navadno pravimo pro|>rosti ljudje, norišnica Tudi cilji v lem razširjevanju vojne, cilji teritorialnega in političnega značaja, so izgubili nekoliko na svoji važnosti. Sedaj gre ta večne vrednote. Gre za hiti ali nebili. Danes je v resnici v teku silovita borba med dvema svetovoma. Nikoli nI zgodovina človeštva videla slič-nega prizora, prizora, v katerem smo mi med velikimi soudeleženci. Naloga trenutka je edino tale: bojevati se! Bojevati se. skupno t našimi zavezniki. bojevati se ramo ob rami z Nemčijo, tovarištvo med nami in Nemci postaja vsak dan globlje, postaja način skupnega življenja. Smo dovolj sorodni in dovolj različni, da se razumemo, da se vzajemno spoštujemo, da zli jemo v eno vse naše sile. ko je stvar enotna. Ne smemo si več več delali razlike; saj jih tndi naši sovražniki no delajo. Oni hočejo uničili fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje evropske mladine, razumejo narodni socializem, razumejo naš fašizem, razumejo falangizem. razumejo države in narode, ki so se osvobodili ideologij nesmrtnih načel. Nihče si ne dela utvare o lem. kai bi bila »Pa* Brilannira«. »Pax Brilannira« hi bila s slo nomnožen Versailles. Britanci se vojskujejo z enim samim namenom. Hočejo potlačili svet v položaj, v kakršnem je danes Indija, Hočejo, da vse človeitvo dela, da bi dalo slo let mirnega življenja Britancem. Iločejo svet sužnjev, da za-jnuičijo angleškemu narodu njegovih pet vsakodnevnih prebav. Zdaj tovariši, so je treba bojevali za žive, treba se je bojevali, da bi žrlev „nili, ki so padli v skvadrih, onih, ki so padli v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni, štiriintrideset tisoč fašistov, med katerimi je ti-sncpetsto starešin. Oni. ti mrtvi nam zapovedujejo i ukazujočiin glasom, boriti se vse do zmago. Z vaetim ploskanjem so pozdravljali k« Piiccjovega govora. Zborovalri so bili pokonci ter dolgo vzklikali: DUCE! DUCE! Duce je zapustil povurniški oder. narodni svetniki pa so vstali s siilezev ter prihiteli v polkrog pred vrsto vladnih sedežev in z vročim vzklikaniem izkazovali svojo vdanost Duceju. Nato so zapeli »Giovinczzoc. Dnevno povelje fašistične zbornice Predsednik zbornice je naznanil, da so narodni svetniki Paolucci, Del Croix, predsednik Zve-ze invalidov, Igliori, Hossi Amilrare, Lunelli, Co-bolli tiigli, FerretU di Caslel Ferretto in Gari-baldi Ezio predlagali naslednje dnevno ]K)velje: »Zbornica fašijev in korporacij jo slišala vzvišeno in krepko Durejevo besedo v odgovor na gniistio laž iu grožnjo sovražnikov ler dviga stojo ponosno in hvaležno misel proti junakom, ki so podli na vseh bojnih poljih za obrambo in le-licino domovine. Puidravlja hrabre italijansko iii-jake, slavna mesta ter neukrotljivo ljudstvo, ki ga je smražnik vzel za tarčo ubijalskega iu iigminb-Ijajnčega nasilja. Znova podkrepljuje trdno voljo italijanskega ljudstva, da lui nudilo odpor in so bojevalo v neomajni gotovosti zmage. (Vneto iu dolgo ploskanje.)« Nar. svetnik Paolucci jc takole prikazal dnevno geslo: Tovariši I Dnevno povelje, ki so ga razni to-varišj z. menoj vred predlagali in katerega besedilu je predsednik prebral s svojim jedrnatim jezikom golovo odgovarja soglasnemu čuslvtt vseh vi-. Po čudovitem govoru, ki sino ga poslušali z ginjenostjo in ponosom, in v katerem so znova oživela krula dejstva in stvarnost, ki smo jim mi pričo in soudeleženci, nemara ni treba več nobenih razlag. Vendar jo potrebno, da v tej zbornici, četudi ik> besedah enega liajskromnejših izmed vas, nnkraiko znova potrdimo uit neuklonljivo voljo do boja in do končne zmage. Italijanski narod jo dobro premeril prepad, v katerega bi padel, čo bi mu |>ošla moč do odpora. Naše življenje in življenje naših sinov hi se sprevrglo v neizrekljivo bedo. Narod ve, da bo borba dolga, trda in huda, da bo zahtevala žrtve, trpljenja in bolečine. Toda prav tako ve, za ksaj sploh gre: Ne zu srečo ljudi, marveč za življenje dolgih po-linlenj. Predolgo so nas varali in zasmehovali listi, ki so |k) eni strani prilizujejo, p drugi strani pa nam groze in nas bi radi zapeljali na pot brezčasna in divjostl. Fašizem so jo rodil iz teh krivic tedaj, ko so bilo vse žrtve zaman, ko smo bili silno razočarani in ko jn trpkost trpljenja dvignila naša srca. Ke, ne, mi se ne bomo uklonili! (Dolgotrajno ploskanje.) Sovražnik lahko razruši naša mesta, ki so bogala umetniških spomenikov, lahko mori en-Oboroženo prebivalstvo iu lahko po tolikšnih porazih doseže kak krajevni uspeh. Toda nas bo našel vso skupaj združene v eno, pripravljeno Ik>->iti se do zadnje kaplje naše krvi. (Dolgotrajno ploskanje.) Nedvomno je, da bo zmaga nagradila ilslega, ki jo bo zna! zaslužili. Izven dvoma je, da si j0 bomo mi znali zaslužili. Mi bomo ostali •rilui, strnjeni in so bomo trdovratno borili. Nas dan pride i V naših srcih živi plemenita poiloha Italijo, epična slika borbe za risorgimento, Italija °'l Piave pa do Vittoria Veneta. Italija sankcij, llaliia mučenikov in iuuakovl Njen visoki glas »as kliče. Mi ga slišimo v dnu svojega srca, ko poživijo 1; zboru vse neizčrpne sile našega naroda. To naj ve in glede tega naj si sovražnik ne dela utvar. Mi smo na nogah, prav vsi pokonci, y liorlil za veličino in slavo domovine I (Navdušeno in dolgotrajno pritrjevanje.) Predsednik zbornico je nalo zaključil sejo in odredil pozdrav Ducejul Zbornica je znova zapela himno »Glovinnozzo«. Duce ja zapustil dvorano 'neti vročimi pozdravi in vzklikanjem, ki ni hotelo ponehati. Vsi so ga pozdravljali: Duce! Duccl Seja je bila zaključena ob 1'2.30. Poslanica stranke Duceju Vodstvo stranke je imelo v beneški palači pod predsedstvom Duceja od 17. do 18. ure svoje zasedanje. Cim so so jjolegle manifestacije za Duceja, ko je vstopil v dvorauo, je prebral tajnik stranke sledečo poslanico: »Duce! Zvezni tajniki vse Italije, zbrani na sestanku v Liktorskein domu, ki so poslušali Vašo visoko besedo, Vam v imenu vseh Črnih srajc izrekajo svojo zahvalo in jioiiavljajo svojo zvestobo. italijanski narod, ki živi že nad 20 let v junaški brazdi Vaše ideje, z največjim navdušenjem, ki ga je dvignilo na dostojno mesto v svetu, Vam zagotavljam, da odmeva la zgodovinska ura Domovine v vseh srcih in vseli žilah ter da se istoveti z Vašo gotovostjo. Okrog Vas se prepričan iu zvest zbira narod, ki v Vas veruje, ker ve, da ga vodite z umom in srcem po poli časti in veličine, Stranka, srce italijanskega naroda, posvečuje lo resnico s krvjo lisočev in tisočev padlih, potrjuje Vam svojo udanost in izkazuje Vam svojo ljubezen s tem, da jo dala Domovini v orožju življenje Fašistov, ki sle ga Vi izoblikovali in oplemenitili tako, da je edino vredno, da ga živimo. Proli gluuiaškemu brbljanju onega, ki goji sramotno utvaro, da je mogoče uničiti Italijo, je ves naš narod pripravljen na sleherno odpoved in na sleherno žrlev, trdno uverjeu v svojem sklepu, da se liori do svoje zmage. To Duce Vam preko Zveznih tajnikov izpovedujejo Črne srajce Italije. Po njih govori narod, narod vojnih jarkov, narod mest in vasic, govori Vam iu Vas prosi, da bo Vam smel spet in spet reči, da se italijanski narod v Vas in preko Vas smatra za čillitelje zgodovine.< Poslanica je dala |iovod za ponovne navdušene pozdrave Duceju. Minister Vidussoni jo nalo podal obsežen pregled o delovanju stranke v zadnjih mescih. Nalo je povzel besedo Duce. Japonski vojak Ameriški mornariški častnik jo ob priliki kon-lerence tiska v Londonu povedal tudi sledeče: Japonski vojak uboga na vsako povelje, on ne ve, kaj je skrb ali strah za lastno življenje in je do skrajnosti žilav in odporen ter se na vse načine žrtvuje. KRATKE Nove bankovce po 20 penjjo je začela izdajati madžarska narodna banka. Notranje posojilo na Nizozemskem je prineslo! namesto zaželjenih 600, 860 milijonov goldinarjev* Okrog 175 milijonov hI vina znaža letos na; vsem svetu vinski pridelek. 7 milijonov duš bo štela povečana japonska, prestolnica Tokio. O dobri zimi za drsalni šport poročajo z Dunaja. V Pragi je umrl 11. novembra dr. Otokar Be« neš, generalni konzul bivše češkoslovaške republike v pokoju. V treh bitkah pri Salomonskih otokih so Japonci potopili 82, poškodovali pa 100 sovražnih' ladij ter uničili 850 letal. Požar je uničil več tovarn v braziljski EstrellL Pred kratkim je umrl Hvgen Schneider, trgovec s topovi, gospodarstvenik Francije; zapustil je 12 milijard premoženja. Nemške letalske in pomorske sile so v no« vembru potopile 166 ladij z 1,035.200 tonami. Med 20. in 30. novembrom je bilo uničenih' 1172 sovjetskih tankov. V ameriškem Njujorku je umrl William Parish< znani ameriški petrolejski mogočnež. 9 let star je te dni umrl afganistanski presto« ionaslednik princ Mohamed Akbaarkan. Bruhati je začelo več čilskih ognjenikov. Slučaje kolere so ugotovili v nekaterih večjiK paletinskih mestih. 16 dni je trajal požar v Londonu; uničene sol ogromne množine olja in zavijalnega papirja. Ogromni snežni meteži divjajo po velikem de« lu Finske, med drugim tudi v Helsinkih. j Lakota jih j'e prisilila k pokorščini ' Nedavno so v živalskem vrtu v Milanu popravljali veliko kletko, v kateri je prebivala' številna opičja družina. Na neznani način so opice našle pot lia prosto. Kar 411 opic je pobegnilo in zaman so jih vabili nazaj. Nuselile so se v milanskem parku. Toda kmalu se je oglusil glad in čez dva dni so prišle ojiicc su« me v kletko nazaj. Italijanske ladje prevažajo vojni material za itnlijnnske čete v Afriki. Vojni dogodki preteklega tedna ] kosti, med njimi 2 pctrolejski ladji. 26 sovjet. Uspešni boji v Tunisu Vojno poročilo št. 919 od 30. novembra nanaša, da so bili v Circnajki vsi sovražni sunki odbiti, v Tuni6ii pa ustavljene sovražne ikolone, pri čemer je bilo nad 200 sovražnikov ujetili. Letala so tolkla alžirska pristanišča ter uničila Ivažne naprave. Vojno poročilo 920 od 1. decembra pravi, da So osne okopne enote v Tunizu prizadele sovražniku velike izgube. Vojno poročilo 921 od 2. decembra poroča o Velikem topniškem boju v Circnajki ter o novih spopadih med motoriziranimi oddelki v Tu-ani, kjer je bilo spet zajetih več desetin sovražnih vojakov. Vojno poročilo od decembra veli, da v Ci-tennjki sicer ni liilo posebnih bojev, da pn so v Tunizu bili ugodni in uspešni spopadi, pri čemer je bilo samo na enem kraju ujetih nad 200 angleških vojakov, med njimi cel angleški padalski oddelek. V noči na 2. decembra je bil ob tuniški obali kratek n hud spopad na morju. Italijanski oddelek, ki je obsegal 3 rušilec in 2 itorpedovki, jo napadel sovražni oddelek, kjer sta bili dve križarki in 4 rušilei. En italijanski rušilec je bil potopljen, zato pn je drugi rušilec potopil sovražno ikrižoirko. Zjutraj so potem Jiemški letalci potopili še eno sovražno ladjo •ter poškodovali še en rušilec. Vojno poročilo 023 od 4. decembra naglaša: V Circnajki so italijanski oddelki izdatno mlatili sovražnika, ki je s topništvom nadlegoval osne postojanke. — V Tunizu so nemški oddelki zavzeli važno postojanko ter prijeli 434 ujetnikov, na drugem kr:iju so zajeli 300 angleških padalcev. — Italijanska podmornica jc potopilo sovražno podmornico. Hudi boji na Kavkazu n ob Donu Nemška vojna poročila zadnjega tedna po-Iročajo o velikih bojih zlasti na Kavkazu in na bojiču ob Donu. Samo poročilo od 30. novembra pravi, da je 27. novembra sovražnik na Kavkazu izgubil 60 oklepnih vozil. V donskern kolenu osne sile delajo učinkovite protinapade. Poročilo od 2. novembra pravi, da je v hudih bojih ob reki Terek sovražnik bil vržen nazaj. Tudi sovražni napadi v donskem kolenu eo bili odbiti. Nemško vojno poročilo od 3. decembra pravi, da so n« Kavkazu vode sicer silno narustle, zaradi česar je bojevanje tam omejeno, du pu 6o nemške čete vkljub temu iinele svoje us|>clie in sovražnika severno od reke Terek odbile. «— Tega dne je ob Donu spet bilo razbitih 60 sovražnih oklepnih vozil. Nemško vojno poročilo od 4. decembra sporoča. da je sovražnik na Kavkazu severnovzhod-no od Tuapseju spet zaman napadal ter da so nemški nagli oddelki pri Tereku dosegli velike uspehe. Sovražne izgube na morju Nemško vojno poročilo posebej sporoča dne t. decembra kakšne izgube je imel sovruž-nik no morju v teku meseca novembra. Naj to poročilo navedemo: Nemške letalske in mornariške edinice so v novembru potopile skupno 166 sovražnih ladij s skupno 1,035.200 tonami. Uspeh meseca septembra 1942 je bil s tem za 23.500 ton prekošen. S tcin je bil dosežen doslej največji rezultat v tej vojni. Podmornice so uničile od tega v severnem in južnem Atlantiku, v Severnem morju, v obrobju Indijskega oceana in pred obalami severne francoske Afrike 149 sovražnih trgovskih in transportnih ladij s skupno 935.000 Nemški brzi čolni so v Severnem morju in v Rokavsketn prelivu potopili ladij z 20.000 tonami. Oddelki bojnega letalstva so potopili 9 trgovskih ladij s 60.000 tonami. Te/ko poškodovanih in sicer tako, da je večje število izmed njih mogoče smatrati kot popolnoma izgubljeno, je bilo od podmornic nadaljnjih 30 ladij, od letalstva pa 72 ladij. Pod najtežjimi vremenskimi, in bojnimi pogoji so nemške podmornice jiotopile v novembru največjo mesečno množino sovražnega ladjevja v tej vojni, ki uspeh dosežen v septembru, prekaša za okolj 2oškodovnne t oklepnicu ali težko, križarka, 4 letalonosilke in 28 križa,rk, rušilcev iu manjših ladij, deloma s ponovnimi zadetki. V teh številkah težke izgube sovjetskega trgovskega in prevoznega brodovja niso upoštevane.^ Letalstvo je v novembru v črnem morju, Kasj»i.škem morju, na dolnji Volgi in na Ladoškem jezeru potopilo 19 sovjetskih prevoznih ladij, vlačilcev in drugih ladij razne veli- v Italijanski bojni čoln »MAS« se pripravlja na pot, da spremlja konvoj. škili preskrbovulnih ladij je bilo poškodovanih V letalskih nastopih velikega obsega je bila' potopljena t sovjetska topnicurka, 2 topničarki 2 topničarki, t protiletalska ladja in 2 hitra čob na pa so bili poškodovani. General M. Robotti o slovenski mladini Poveljnik XI. armadnega zbora general Mario Robotti je v svojem proglasu o boju slovenske mladine proti komunizmu poudaril tudi sledeče: Poštena slovenska mladina se zaveda visokega p0. mena tega boja in si prizadeva za čast, sodelovati v tej borbi ob strani vojakov zmagovitega Kralja, Mi smo veseli, da imamo to mladino na svoji strani Smernice portugalske mladine Portugalsko časopisje je objavilo pred krat-kim radijski govor voditelja portugalskih mladinskih ustanov Martella Coctana, ki je dejal, da portugalska mladina pred komunizmom odločno brani Boga, domovino, družino in svoje domove. Ta mladina se ne omejuje na obrambo, marveč se brani z ofenzivo. Portugalska mladina se tudi ne bori zato, da bi se nekateri gospodje lahko obogatili, kajti borba proti komunizmu ni hranjene bogatih. Mi ne branimo denarja, nc samoljubia, ne zato. da bi bili nekateri bogati, dočim bi morali drugi trpeti, marveč za načela krščanske prmič-nosti in ljubezni. 477 ljudi jc zgorelo v gledališču Znane so nekatere nadaljnje podrobnosti o žalostnem požaru, ki jc nastal v gledališču »Cocoa-nut Grovve« v Bostonu. Po ugotovitvah preiskavo se zdi ugotovljeno, da je požar povzročila neka plesalka, ki je v svoji nepazljivosti vrgla ogorik cigarete na stare kulise na odru. Nadaljujejo se očiščevalna dela v ruševinah pri čemer so zaposleni ognjcgasci in delavci. Ugotavljanje žrtev se zelo težko razvija, kajti mnoga trupla so v i i-nem stanju, nekatera pi popolnoma zoglenel^.i rl vratih, ki so z odra vodila v dvorano, so "lili trupla kakih 15 oseb, ki so se tam zbrale v upanju, da se bodo rešile. Število mrtvih se je dvig. nilo na 477, Mnogi izmed ranjenih in opečenih se bore 6 smrtjo. Nezvestim ženam spažijo obraz Pri nekem južnoafriškem zamorskem rodu, pri katerem so se te ohranile precej divje navade, fioznajo posebno hudo kazen za žene, ki so pre-omile zakonsko zvstobo. Odrežejo ji nos. To spa-čenje obraza morajo nositi celo življenje kot madež — če se mož ne da omehčati in jim čez nekaj časa odpusti. To se zgodi bolj pogosto, kakor bi človek mislil, ker so namreč žene obenem najbolj delavne in za moža nenadomestljive. Kot znak sprave mora spaka na obrazu izginiti — žena dobi potem od domačega vračarja umeten nos. Niti minute brez nevihte Po zapiskih observatorijev, katerih je na svetu okrog 3000, se pojavi na zemlji na leto okroglo 16 milijonov neviht. Če vzamemo, da traja vsaka nevihta povprečno pol ure, dobimo fantastično visoko število minut in sekund, med katerimi divjajo nevihte. Gotovo je, da zemlja ni niti minule brez nevihte, nekje gotovo divja nevihta. Riž in drva za Romunijo Na podlagi zadnje trgovinske pogodbe bo Bolgarska v kratkem poslala Romuniji večje količine riža in čebule, pa tudi drv. Okrog 1000 vagonov drv bo dobila sama Konstanca. Bolgarska drva bodo oproščena vseh uvoznih pristojbin, za prevoz pa so dovolili še nekatere druge olajšave. Kavčuk iz zemeljskega plina Tovarno za umetni kavčuk so ustanovili v Romuniji z delniško glavnico 5 milijonov lejev. Družba je dobila od države razne ugodnosti in bo izdelovala umetni kavčuk zlasti iz zemeljskega plina. Na Češkem imajo bele jelene V Sušicuh pri Časlavu na Češkem imajo 90 belili jelenov. Njih predniki izvirajo še iz časov Marije Terezije. Takratni dvorni lovec grof Thurn jih je pripeljal iz Indije. Od štirih belili jelenov stu dve samioisjpoginili. Bela jelena so pozneje parili z navadnimi košutami in luko so sčasoma zaredili celo čredo belih jelenov. Oblasti so bele jelene, ki so zelo plašni, zaščitile. Ko sem poilni voz. že da •pal, se je pred krčmo ustavil bi potniki večerjali; slučajno ie eden njih pustil na mizi izvod Edinburškega dnevnika in drugo jutro mi je moja zala hišina k zajtrku prinesla časnik rekoč, da je v njem nekaj novic o moji dragi. Željno sem segel po lietu upajoč, da dobim v njem kake poročila o našem begu; vendar sem se zmotil v tem in že sem hotel odložili časnik, kar sem zagledal v njem kratko beležko, ki se me |e naravnost tikala: Flora da leži bolna v bolnišnici, za Simom in Caudliskem pa da so bile izdane tiralice! la dva človeka sta se mi »... resnično so tukaj notri nesli...« pokazala zvesta in najmanje, kar sem mogel storili, je bilo, da se jima izkažem takisto zvestega, ker sklenil, če bo imel moj obisk pri stricu gotovo je že bila nastala taka zmeda. Zaradi tega sem uspeh in bodo moje denarm zadeve uravnane, da sc lakoj vrnem v tdinburg, izročim njuno zadevo dobremu odvetniku in čakam, kaj bo. Kakor je videli, sem vzel vso zadevo prav lahko, čeprav se je imelo še le pokazati, da je izredno resna Caudlish in Sim sla bila imenitna človeka in jaz sem pošteno upal, da se bom na vsak način potrudil, da jima pomagam iz stiske. I oda da povem resnico, moje srce in moje oči so si poželele vsega drugega in skoraj vesel sem vzel to vest o njunih neprilikah. Ni slab lisli veter, ki nas vleče tja, kamor bi radi šli. in lahko se mi verjame, da mi je bila ljuba vsaka prilika, ki m« pripelje nazaj v Edinburg in k Flori • Res,« sem rekel sobarici, -resnično so lukaj notri vesti o moji pretiraj,!, in to prav dobre.« Ves dan sem sc zavijal v 6\oic ogrinjalo pred zobmi ostrega zimskega vetra in bilo mi je, kakor bi me objemale njegove roke. Korakajoč umerjeno nekaj dni 6em naposle-J dospel v bližino Vfakelielda; tedat nn |e prišlo v spomin ime gospoda Burchella Penne. tistega go-BP°da, ki se je pečal s pošiljanjem francoskih ujetnikov dalje. Kako pa je to delal, ali je imel kakšen napis: ,Urad za odpošiljanje pobeglih ujet-likov, za ceno se vpraša v uradu' koliko je zahle-val za 6vo| posel in ali je to delo opravila! brez- I Plačno ali iz ljubezni do bližjega, vse to so bila vprašanja, ki so vzbujala mojo radovednost. Neprestano me je mikalo, da bi t-zrešil to uganko, in krenil sem s pota. da bi šel čez Wake-»eld, ves čas pa sem napenjal ušesa, ali bo kdo izgovoril Feunovo ime, sicer pa sem 6e zanašal na svojo dobro srečo. Prenočil sem v dobri krčmi v Wakefieldu; zjutraj sem pri luči sveč zajtrkoval s potniki pošlega voza, ki je bil namenjen v London in sem bil sam na cesli, nezadovoljen sam seboj in s svojo okolico. Zrak je bil oster in mrzel sonce je stalo nizko na obzorju in je kmalu izginilo za mogočni- mi deževnimi oblaki, ki so se bili nabrali na se-verozapadu in se odtod polagoma zgrnili čez V60 širino neba. Deževalo je že v kristalnih nitih, po vsej deželi se |e slišalo šumenje vode po žlebovih in jarkih in obetal se mi je dan močnega deževja in premočene obleke. V tem pogledu sen: občutljiv kot mačka Zdajci sem opazil na nekem ovinku pota pri zadnjih žarkih potapljajočega se sonca voz, kakršnega še ni6em bil videl in ki sta ga vlekli dve izgarani kliuseti '\,spešii sem korake, da bi ga dohitel. Cim bliže sem prišel, tem bolj sem bil začuden. Voz je bil vozilo na dveh kolesih, ki ga uporabljajo za prevažanje katuna 6 sedežem za voznika spredaj. Nekaka vrata so zapirala notranjost, v kateri je bilo dovolj prostora za velik to\or katuna ali pa, če treba, za štiri, pet ljudi. Se ve, da se mi je smililo vsako človeško bitje, ki mu bi bilo usojeno lako |>otovati! Ljudje bi se motali peljali v po|*)lni temi - nik|er ni bilo sledil o kakem oknu — in bi se med vso vožnjo pretresali kot kakšno zdravilo, kajti vozilo nt bilo samo okorno, ampak je bilo tudi nezadostno uravnovešeno na kolesih in se je venomer gugalo sem in tja. Kolesa in kon;a so bili oškropljcm od blata kakor da bi prihajali od daleč Neprestano, toda zaman je voznik mahal z bičem; i/ tega hi se dalo sklepati, da so bili na |>otu že dolgo, morebiti vso noč, in da je voznik menil, da se ie zamudil, čepiav je bilo zgodaj. Pogledal setn na deščico z imenom lastnika na ojesu in se zganil. Zopet je sreča pomagala brezskrbnemu! Tam je bilo napisano Burihell Tenso1 • Mokro jutro, dobri mož!« sem rekel. Voznik, neroden človek z ra/mršenimi lasmi in nosom kakor krompir, mi na |X>zdrav ni odgovoril z besedico pač pa ie besno idaril po V . nisem imel namena žaliti konjih. Izmučeni živali, ki sta komai še prestavljali noge, se ni6ta zmenili za to surovost; tako sein ostal in stopal brez truda V6lric voza, se «am pri sebi smejal nad voznikovim naporom, hktalu pa bil od sile radoveden: zakaj neki se jc ta človek tako vedel? E|, ti torej hočeš pobegniti pred menoj!« sem rekel. »Veste kaj, tako pa Angleži ne delajo!« »Oprostite, gospod, nisem ime! namena žaliti,« je odvrnil in se dotaknil klobuka. ...... >Saj tudi nisem užaljen.« sem vzkliknil. »Samo bi rad, da bi mi pol ne bila dolgočasna.« . Kolikor sem ga razumel, |e rekel, da nima nobenega posla s tem. »No, bom pa pri vas drugače poskusil; potoval sem z bolj nevljudnimi fanti kot vi, pa smo 6« dobro razumeli! Se peljete domov?« »Da, gospod, domov se peljem.« »Ravno prav zame, potem 6e bova še dobro spoznala. Grem isto pot Ampak veste, ravno mi pade v glavo, zakaj me pa ne vzamete s seboj? Na klopi zraven vas je še dovolj prostora.« »Veste,« je zagodrnjal, »paziti moram na voz in konje, res moram. Ne vzamem na voz nobenih potepuhov, ki 6e potikajo po ce6ti, razumete?« »Za tako ganljivo zaupanje bi vam moral biti prav za prav hvaležen,« sem odvrnil m 6topil brez strahu bliže. »Rad pa priznam, da je pol tukaj samotna in nesreča brez dvoma ne počiva. Vam sa seveda ne more nič zgoditi. To mi je všeč. Rad imam vašo razumnost, rad imam to podeželsko bo-ječnost; ampak povejte mi. zakaj me ne 6torite neškodljivega? Zakaj mi ne odprete vrat in zakaj me ne zaprete v ta zaboj, ali kako že pravite tej stvari?« Prt teh besedah sem predrzno položil roko na voz. 2e prej je bil človek videti ves plašen, spričo moje roke pa ni mogel spregovorili besede in m« je ves prestrašen gledal. »No, zakaj ne?« sem nadaljeval. »Moja misel je vendar prav dobra. Ce bi bil jaz sam zlodej* bi me bil gotovo že davno porinil noter. Glavno je vendar, da me imaš zaprtega, vrata se vendar dajo zaklepati. Zdajle so celo zaklenjena,« 6em rekel in butnil po njih. »Ampak slišite, kakšen tovor pa vozite prav za prav? Mora biti veliko vredenU Mož ni vedel dati odgovora. »Bum, bum.« sem potrkal po vratih kot \eši služabnik; »je kdo doma?« Nalo sem se sklonil, da bi poslušal. Tedajci se je slišalo iz voza vdu« šeno kihanje, takoi za njim pa še drugo; ko je voznik slišal te glasove, je debelo zaklel in začel tolči po konjih, da so še enkrat napeli vse svoje moči, tako da je voz zdrvel po ce6ti. Ko sem prvikrat 6liša! šum kihanja sem se zganil, kot bi bil nastreljen, v naslednjem trenutku pa se mi je posvetilo v glavi. V tem je tičala vsa skrivnost Jen-novega posla: na ta način je podpiral beg ujetnikov in jih v takem vozu ponoči spravljal iz dežele! •Stoj!« sem kričal, »sloj! Vse |e v redul Stoj!« Toda voznik mi je le bežno pokazal bledi obraz, podvojil svoje napore, se sklonil naprej in udarjat z bičem po svotih kljusetih lei jih priganjal l kričanjem. Drvela sta v polnem diru po veliki cesti naprej. Za njima pa |e ropotal voz po izvoženem kolovozu, da ie brizgala voda in blatct daleč v stran. Dasi sem tekel, kolikor so mi dopuščale moči, sem vendar mogel samo obdržati razdaljo mea seboj in vozom; lo sem smatral za svojo dolžnost, odkar sem bil lako blizu 6vojih vojakov Kakih 6to korakov dal|e naprej je voz zavil z glavne ceste na stransko pot, ki so jo obrobljala gola drevesa in mi izginil izpred oči. Ko 6em ga zopet zagledal, je bil voznik znatno poveča! razdaljo, toda nevarnost je minula in konia sta stopala zopet bolj počasi, kar sem bil prepričan, da mi zdaj ne ute-cejo sem si dal časa da bi prišel zopel do 6ape. Kmalu potem je naredila stranska pot oster ovinek in zagledal sem nekako mrežo in začelek vijugaste poti, posute s peskom Ko sem stopal nato še nekaj časa naprej. 6e je prikazala nova zgradba iz rdeče opeke, za njim pa stranska poslopia in visoko koničaste 6treh« hlevov. Vse je kazalo, da se ie graščinsko poslopje iz kateregakoli vzroka naiei za bivališče najemnik, ki mu ni bilo do zunanjosti in prave udobnosti« Ob vsakem koraku je človek opazil sledove zanemarjenosti Plot iz vednozelenega zelenja je obdajal zemliišče in ga skrival očem radovednih sosedov. Ko «em tistegr otožnega zimskega jutra, koštena in krščanska Murnova družina. Oče Martin je oskrbnik graščine Braitenau pri Zalogu. Doma pa so živeli 56 letna mati, 30 letna hči ter trije sinovi v starosti 25, 21 in 17 let. Ker je vsa družina verna in katoliška, je bila trn v peli Springerju in Bartolju. Dne 6. julija dopoldne je prišel oddelek komunistov v Murnovo hišo in vprašal za fante. Bili so k sreči v vinogradu na delu. Komunisti to odšli. Ko so fantje zvedeli, kdo jih je iskal, 60 pobrali vask nekaj svojih stvari in med jokom matere in sestre odšli v Novo mesto. Mlajši 17 letni Ivan pa se je že čez nekaj dni vrnil domov zaradi bolezni. Ker komunisti fantov niso dobili, so prihrumeli 20. julija dopoldne v hišo ter jo izropali. Dva najlepša konja. 6 glav govedi, 4 prašiče so odpeljali, vso obleko in posteljnino ter okrog 20.000 lir gotovine pa ukradli. Skupne škode so napravili za 250.000 lir. V gozd so odpeljali še mater., hčer in mlajšega 6ina. ki je bil bolan v postelji. Ko so \«e pripeljali v roparsko naselbino, je Springer zagrabil 17 letnega sina Ivaneka ter mu prav po mesarsko prereza! vrat. Mater in hčer pa so pretepali in vlačili po gozdu 8 dni ter končno šele na odredbo svoje » komande« izpustili domov. Ze na večer 21. julija so komunisti pod vodstvom Springerja izrcpaJi grad Braitenau: 6 voz žita ter IS glav živine pa so odpeljali v svoje roparsko gnezdo. Obilen plen so si razdelili tudi komunistični privrženci iz Dol. Straže. Posebno grabežljive roke so imeli bratje Smolič, Jakšeti št. 7 in Drganc Jože iz Dol. Straže. Komunisti so samo v Prečen6ki župniji po« morili 13 oseb. in sicer po vratnem redu: 1. Mur-gelj Janez iz Kamene; 2. Novak Albert iz vasi Hudo: 3. g. župnik Komlajnec Janko; 4. hlapec Pašif Alojz; 5.-6. Murgelj Alojz in Anton (brata), Dolnji vrh; 7. Kristan Alojz, Češka vas; 8. Mesar i č Marija roj. Steh, vas Zalog; 9.—10. Mihič Jože, logar, in njegova žena Ana, Podgora; 11. Murn Ivan, Podgora; 12. Jakše Avgust, Dol. Stra« ža; 13. Batelino Marija roj. Jarc. Dol. Kamence. Komunisti v 6voji propagandi trdijo in slepe ljudstvo, da 6e bore proti kapitalizmu. \:6e pošteno ljudstvo pa vpraša komuniste in njihove privržence, ali je bil kapitalist mogoče gospod župnik, ki je vse svoje dohodke in prihranke razdal med uboge ter še vzdrževal dve številni begunski dr* 380 lir podpore v primeru požara Pravilnik I. Vsak ; Domoljubov« naročnik, ki je v mesecu januarju poruvnul celoletno naročnino za leto 1945., prejme od uprave > Domoljubu podporo v znesku 3S0 lir, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, du v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škodu do 380 lir. II. Naročnik »Domoljuba« je oni. na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisali pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za nnročbo lista. III. Naročniki, ki prejema jo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana iDomoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in žup-nega urada, da mu je brez lastne krivdo pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasuo plačal celoletno naročnino za leto 1943. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku. ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogorc samo gospodarska poslopja: hlev. skedenj, svinjaki, steljnik. kolnica. kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje; 5. za požarno nesrečo zaradi vojne. Če pogori hiša možu. čigar žena je naročena na s Domoljuba«. ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema : Domoljuba«, pogorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencer ne bo uvaževala. e« Kai Novi grobovi Na Grosupljem je umrl 21 letni Alojzij Okorn. — Blizu Ravberkomande je odšel v večnost Andrej Bezeljak. — V Prvačini je zapustila solzno dolino 90 letna nadučiteljeva vdova Avgusta Orel. — V Mariboru sta umrli 82 letna Frančiška Miki in 78 letna užitkarica Agnes Mohn. — V Radencih je umrla trgovka in posestnica Eleonora Jurjevič, roj. 1-eskovar. — V Št. Ilju je umrl trgovec in posestnik Kari Swaty. — V Krškem je nenadoma umrl krojač Jožef Verderber, doma iz Srednje vasi na Kočevskem. — 65 letna Marija Kampič, žena železniškega uslužbenca iz Maribora in 16 letni Žagarjev sin Franc Romee iz Jerovce pri Selnici ob Dravi. V Mariboru je umrl 69 letni upokojenec državnih železnic F, Dobnikar, dalje upokojeni poštni uradnik Anton Sterbak, star 67 let; upokojeni strojevodja Henrik Huber, Marija Tominšek in Peter Ulaga. — V Novem mestu je na veke zatis-nil oči gimnazijski prolesor v p. Ferdinand Seidl. — V Ambrusu na Dolenjskem je zapel mrtvaški zvon trgovcu Vidmarju Ludviku. — V Ljubljani so umrli: delavka tobačne tovarne Terezija Mer-har, bivši veletrgovec Matija Spreitzcr, policijski stražnik Dominik Zore, bivša p&6estnica Marija Lavrič roj. Gruden, ravnatelj vseuč. botaničnega vrta 90-letni prol. Alojzij Paulin, upravitelj prisilne delavnice v p Franc Pavlovčič, vdovo po višjem sodnem svetniku Marija Dolenc roj. Kiso-vic, gostilničar Ignacij Banko, zavarovalni uradnik v p. Janez Saiovic, posestnik Anton Švajgar. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi d Zadnje oblastne odredbe je priobčilo časopisje pod sledečimi naslovi: Predpisi za potniški promet na cestni železnici, Nova uredba glede prodaje avtomobilskih vozil, Sprememba voznega reda v smeri proti morju, Predpisi glede zaplembe blaga, Predpisi za stekleno in keramično blago, Izmena nadzorovalca žclezničaiskih združb, Nov izredni komisar pri Rdečem križu. Tekmovalni natečaj za zvišanje kmetijske proizvodnje, Pristojnost za delikte po noredbah Visokega komisarja, Ukrepi zoper steklino, Najvišje cene za suhe gobe, Spojitev občin Črnomelj mesto in Črnomelj okolica, Spojitev občin Spodnji Logatec in Gorenji Logatec, Spojitev občin Metlika mesto in Metlika okolica, Izmenjava župana v Črnomlju, Izmenjava župana v Metliki. d Za tiste, ki se vozijo s tramvajem. Zaradi zapornic na ljubljanski Zaloški cesti, ki so večkrat dalj časa zaprte, se tramvajski službeni vozovi, ki odhajajo z Ajdovščine ob 19.17 v Moste, vračajo v remizo šele po 20, spremljajoče osebje pa še kasneje na svoje domove. Da bi se omogočilo obratovanje, odgovarjajoče odredbam, je uprava električne cestne železnice odredila da bodo ti vozovi od 2. t. m. dalje vozili samo do vojaške bolnišnice, t j. do zadnje postaje tostran proge na Zaloški cesti. d Polnočnice bodo tudi letos popoldne. d V preteklem tednu je kazal toplomer 6 stopinj Celzija pod ničlo. d Nezgode. Oni četrtek popoldne se ie primerila večja nesreča na ljubljanski Celovški cesti v bližini stare šišenske cerkve sv. Jerneja. Povožena je bila starka Petronina Šušteršičeva. Prepeljana v bolnišnico je med potjo podlegla poškodbam. Podrobnosti o nesreči in osebni podatki poškodovanke še niso znani. — Služkinja, 29 letna Alojzija Arhova, se je hudo vsekala v desno žini? In ostalih 12 žrlev, kdo je bil kapitalist? Vsi 6kupaj brez imetja so se s trdim delom borili za vsakdanji kruh. Re6 pa je, da 60 bile te žrlve po-morjene zaradi svojega katoliškega prepričanja in ker niso hotele sodelovati s komunisti. Zalo nI čudno, da tudi v teh krajih v ljudstvu ra6te ogorčen srd na zverinske morilce in njiliove zaupnike po vaseh. Z naglico se bliža ura, ko bo ljudstvo 6 pomočjo •Legije« z njimi krvavo obračunalo. Pred nekaj dnevi je »Legija« zajela na Brezovi rebri večje krdelo partizanskih privržencev iz Dol. Straže, med njiini ludi Emo Špringer, ki je bila cvet partizanstva, ter morilca, ki je umoril Štefana Vidrina iz Brezove rebri. 5' Ljubljana, 5. decembra 1942. Pripravljalni odbor za zadoslilno pobožnost 5 prvih sobol ima svoj sedež v pisarni KA, Pred škofijo 1, Ljubljana, kjer dobite lahko gradivo za pridige, |>odobice in vse drugo, kar bo odlior pripravil za to pobožnost. Uradne ure vsako dopoldne od 9—12. roko. — Angela Ogrizkova, 53 letna postrežnica, je padla in si zlomila desno nogo. — Roje Alojzij, 27 letni delavec, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Aiekso Cencijevo, 22 letno dekle, je konj brcnil in ji močno poškodoval levo roko. d Veliko ikodo je napravila v preteklih dneh burja na Trsatu in okolici. Hudo je prizadet tudi zgodovinski frankopanski grad. Na Grobniškem polju so ocenili škodo na milijon lir. d Ravnateljstvo IV. moike realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki zaradi višje sile niso mogli opraviti izpitov za preteklo šolsko leto, da se bodo ti izpiti vršili v tem mesecu. Učenci, ki žele delati izpite, naj se čimprej javijo pri ravnateljstvu. d Zbiranje bukovega semena. Po nalogu Visokega komisariata se bo vršilo v naši pokrajini zbiranje bukovega semena za predelavo v olje. Po dogovoru, sklenjenem med tvrdkama, ki bosta seme predelovali v olje, sc pooblaščata Gospodarska zveza in Kmetijska družba, da določita kraje, kjer se bo seme zbiralo in oddajalo, in sicer po 80 lir in 4 litre olja za vsakih 100 kg zbranega semena. Olje se bo razdeljevalo na podlagi bonov, izdanih ob oddaji semena najkasneje v roku treh mesecev. Seme mora biti zdravo, suho in brez hiščin. Zbiralni kraji so določeni v vseh občinah, kjer se nahajajo bukve. Tvrdki, katerima bo seme oddano za predelavo v olje sta: tvrdka Horvat iz Ljubljane in tvrdka Gaslini iz Genove, ki bosta zbiralcem dobavile tudi olje poleg denarjo v gotovini. Z ozirom na to, da je letošnji pridelek bukovega semena velik, je potrebno, da se zbiranje vrši čim intenzivnejše, da se preskrbi na ta način naši pokrajini znaten del dobrega olja. d Podeželske nesreče. Z dežele so prišli v ljubljansko bolnišnico nekateri ponesrečenci, tako: 66 letni posestnik Josip Ambrož iz Višnje gore, ki j« padel in si zlomil levo roko v ramenu. — Antonu Aliču, 11 letnemu sinu kočarice v Sostrem, je slamoreznica porezala več prstov na desni roki. — Na Poljanak pri Št. Vidu nad Ljubljano stanujoča 27-letna hčerka mostovnega mojstra Anica Anžičeva in 13 letna delavčeva hčerka Danica Hafnarjeva sla se v gozdu, kamor sta šle nabirat suhljad, hudo ponesrečili. d Nagrado iz Ducejevega sklada za rojstvo dvojčkov sta dobila zakonca Grkšič Jožef in Marija iz Bušinje vasi pri Metliki. I d Raztegnitev obveznosti poseka. Člen 1. Ob- * veznost poseka, odrejena z naredbami z dne 8, maja 1942-XX. t. 87, z dne 6. junija 1942-XX, št. 111, in z dne 10. junija 1942-XX, št. 115, se razširja nadalje na sledeče pasove: 1. vzdolž cesto Kočevje—Cvišlarji—Onek—Koprivnik—Nemška Loka: na obeh straneh cele proge; 2. vzdolž cesta Rajndol—Brezovica—Nemška Loka—Miklarji—Dob-Iiče—Kanižarica: — na obeh straneh cele proge; 3. vzdolž ceste Soteska—Podturn: — na obeh straneh cele proge; 4. vzdolž ceste Novo mesto—Št. Jernej—Kostanjevica: — na obeh straneh cele proge; 5. vzdolž ceste Grosuplje—Mlačevo—Slivnica —Račna—Zdenska vas—Videm—Kompolje—Zvirče —Ilinje—Smuka: — na obeh straneh cele proge; 6. vzdolž ceste Mlačevo—Krka—Zagradcc—Poljane —Žužemberk—Dvor—Soteska: — na obeh straneh cele proge; 7. vzdolž ceste Žužemberk—Dobrnič— Kal—M irna peč: — na obeh straneh cele proge; 8. vzdolž ceste Velika Loka—Čatež: — na obeh straneh cele proge; 9. vzdolž ceste Velika Loka—• Račje selo—Brezovica: — na obeh straneh cele proge: 10. vzdolž ceste postaja Dobrcpolje—Ponikve—Rašica—Rob: — na obeh straneh cele proge; 11. obrambni okoliš okrog Novega mesta in Ljubljane z omejitvijo na pas v širini 100 m zunaj žične mreže. 12. Vzdolž železnice Ljubljana— Metlika se mora posek raztezati na obe strani cele proge. — Člen 2. Za posek pasov iz prednjega člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje le-teh pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX št. 87. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko P d'Promet z nepremičninami: V 11 mesecih je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala 429 kupnih pogodb, s katerimi so bile prodane različne, v raznih katastrskih občinah Ljubljane in okolice ležeče nepremičnine v skupnii vrednosti 22.497.369 lir. d V ljubljansko bolnišnico so bili pripeljani: Marija Susmanova, dveletna hčerka posestnika v Tomišlju. Padla je in si zlomila levo roko. — Marija Igličeva, 17 letna hčerka posestnika v St. Vidu pri Stični si je pa pri padcu zlomila desno nogo. — Albinco Jelšovarjevo, 23 letno hčerko posestnika v Tihaboju pri Mirni, je v hlevu konj brcnil v hrbet, da j« dobila hude poškodbe. — Delavec 27 letni Vilko Golobica je nakladal vreče moke. Po nesreči mu jo vreča moke padla na desno no- 12. _ je NOVEGA Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu Splošno znana je že napoved Marijina, ki se je leta 1917 šestkrat prikazala trem pastirčkom v. Fatimi na Portugalskem, da bo izbruhnila nova hujša vojska, če ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Boga. Novo dobo miru in vse z mirom zvezane dobrine pa je obljubila, če se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Dne 31. oktobra letos je papež Pij XIL kot skupni oče velike krščanske družine, kot namestnik Onega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu ves svet — tudi nas. Mi pa se moramo pridružiti tej posvetitvi in jo odkrito ter vdano ponoviti, da bomo tudi sebe osebno in vse naše občestvo posvetili brezmadežnemu Srcu in bomo tako bolj vredni obljub, ki jih ja dala usmiljena Mati božja. Da bo naša posvetitev resnična in prava, učinkovita za vse naše zasebno in javno življenje, se moramo primerno temeljito pripraviti, da bodo naše duše sposobne sprejeti velike milosti — sadove te posvetitve. V ta namen bomo opravili pobožnost peterih prvih sobot od januarja do mala prihodnjega leta, ob koncu šmarnic pa, 30. maja, se bodo vse župnije in cela školija posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot bomo združili z dosedanjo pobožnostjo prvih petkov. Ni treba drugega kakor da še v soboto po prvem petku prejmemo sv. obhajilo, molimo en del rožnega venca in tako četrt ure razmišljamo skrivnosti rožnega venca. Vse pa v namenu, da zadostimo Mariji za grdenje in kletve, s katerimi se tudi med nami nehvaležno žali. Vsa podrobnejša navodila bodo sledila v cerkvcnih oznanilih in deloma v tisku. Vse drage vernike ljubljanske školije pozivam in prosim, da se udeležujejo pobožnost! peterih prvih sobot, da se tako duhovno dobro pripravimo za skupno posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu v trdnem upanju, da bo po Marijini priprošnji Bog izpolnil, kar je Marija obljubila, namreč da se bo spreobrnil veliki narod, ki trpi pod jarmom brezboštva, in da bo svetu podeljena doba miru — če bomo mi resno in dosledno storili, kar je pogoj za to: da se spreobrnemo in nehamo Gospoda Boga žaliti. (jo in mu jo zlomila. — Uradnikova hčerka 11 letna Tanja Perhavčeva je padla in si ilomila levo r0),0i _ Brusačeva hčerka V letna Sonja Pestner- jeva se je igrala. Neki otrok jo je udoril po levem očesu, da je morala iskati pomoči na očesnem oddelku bolnišnice. Okrog sosedov s Hrvatski padalcL Mlada hrvaška vojska ie ustanovila pred nedavnim nov red vojske: padalce. Padalci se izobražujejo v po«cbni šoli, ki se imenuje uradno: Šola padalskih lovcev letalskih sil. Šola za padalce je v Koprivnici, njen vodja pa je major Dolensky. s Odkup cikorije. Kmetje v okolici Bjelovara so pridelali mnogo cikorije in io že nekaj tednov prevzema Franckova tovarna. Kljub suši je ciko-rija dobro obrodila. Pridelka je okrog 200 metrskih stotov na oral, Tvornica Franck plačuje ciko-rijo kmetom po 220 kun za stot. s Hrvatsko telovadno zvezo so nstanovili v Zagrebu. Vodstvo zveze »o poverili Branimiru Rešu. « 600 delavcev prehranfuie kuhinja tobačne tvornice v Mostaru. s 44 delavskih domov ie že zgradila znana tvornica Tivar v Varaždinu, ki ima tudi v Ljubljani svoje prodajalne oblek. s Psi za potrebe vojske. V Zagrebu je objavljena zakonska odredba, po kateri lahko hrvatski domobranski minister odredi popis in pregled psov zaradi odkupa za potrebe hrvatske vojske. Psa, za katerega bo komisija ugotovila, da bi lahko koristil v službi oborožene sile, bo lastnik moral prodati vojaški oblasti. s Bivši jugoslovanski drobiž v Srbiji potegnjen iz prometa. Srbska vlada je sklenila potegniti iz obtoka bivše jugoslovanske kovance za 2, 1, 0.50 in 0.25 din. Dne t. januarja 1943 preneha ta drobiž veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Zamenjavo izvede srbska narodna banka, lahko pa tudi v posameznih področjih banka podaljša rok za zamenjavo tudi po 1. januarju 1943. s Svinjerejo so začeli pospeševati v zadnjem iasu v kranjskem okrožju. Nakupljenih ie bilo znatno število dragocenih plemenskih živali, tako merjasce in svinj. Dalje je bilo uvoženih za kranjsko okrožje 4000 mladih prašičev, tako, da je upravičeno upanje, da se bo ivinjereja znatno povečala. a Proti partizanom. Na področju NDII je bilo tudi prejšnjo nedeljo več zborovanj in sestankov, na katerih so govorili posamezni ministri. Tak shod je bil v Samoboru. Kot glavna govornika sta nastopila glavni ravnatelj za propagando Matija Kovačič in notranji minister dr. Ante Nikšič. Oba govornika sta v svojih izvajanjih ostro napadala nastepanje in divjanje partizanov v posameznih krajih ter napovedovala njihov neizprosni konec in uničenje. Napadala sta tudi postoponje prejšnjih oblasti v hrvatskih krajih. Notranji minister dr Nikšič je poročal tudi o delovanju zaupanega resora ter je izjavljal, da trenutno dela hrvatska vlada na tem, da se NDH končnoveljavno notranje uredi in zgradi. Temelje zato pa mora dati zakonitost, ki jo morajo vsi strogo izvajati. s Nesrečna smrt. Konec novembra te je v Tacnu tragično ponesrečila Mariia Tuma. Na večer je odšla z doma in se ni več vrnila. Čez dan je tožila, da jj je slabo. Svojci so jo začeli iskati in jo končno našli mrtvo v domačem studencu Vse kaže, da jo je na poti prijela slabost in do je padla v studenec, kjer je utonila s Kemično tvornico za klej, kostno moko in želatino so ustanovili v Belgradu. Krila bo lahko vso potrebo Srbije in Bonata na teh izdelkih. ^ s 5000 steklenic lahko izdela na dan nova tvornica stekla v Arandjelovcu v Srbiji. Sedaj grade še nova poslopja, da bo mogla tvornica izdelovati tudi finejše steklo. s 90 milijonov dinarjev so dosegla denarna nakazila srbskih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. s Strogi predpisi proti pijančevanj. Srbske osrednje politično-upravne oblasti so izdale pred kratkim podrejenim organom nova, poostrena, navodila glede zatiranja pijančevanja po mestih in v podeželju. Po teh navodilih bo odslej poleg osebe, i ki bi se opijanila v javnem lokalu, občutno kaznovan tudi gostilničar. s Žganjekuha v Srbi)! prepovedana. Srbske oblasti so letos izdale prepoved zn kuhanje žga-Pia iz sliv. Slive, ki so letos tudi v Srbiji zelo Pobro obrodile, so deloma posušili, deloma pa po- rabili za mezgo. 2ganjekuha je bila dovoljena samo iz tropin. s Smrtna nesreča v karavanškem predora. Vlak je povozil v Karavanškem predoru Karla Fi-garja, sina kranjskega občinskega uradnika Franca Figarja. Kari Figar je bil zaposlen pri delu v Karavanškem predoru. Ko se je hotel izogniti prihajajočemu vlaku, se je umaknil na drugi tir prav v trenutku, ko je tudi po tem tiru prihajal vlak. Pokopali so ga v Kranju. s Na Štajerskem štejejo. Zadnja nedelja v novembru je bila določna za začasno ljudsko štetje. Vse priprave je vodila Štajerska domovinska zveza in pripravila vse potrebno za štetje v vsem področju, razen v preselitvenem okrožju A, kier bo štetje izvedeno šele potem, ko bo tudi to območje prevzela v upravo Štajerska domovinska zveza, štetje naj ugotovi število prebivalstva na dan 29 novembra ob polnoči med soboto in nedeljo. Ker bo popisovanje zahtevalo mnogo dela, je bilo odrejeno, naj popisovalci s posebnimi polarni začnejo v soboto ob dvanajstih, končati pa morajo najkasneje v ponedeljek, zadnjega novembra, ob desetih zvečer. Prebivalstvo je bilo obveščeno, nai v nedeljo ne hodi zdoma in naj pripravi vse potrebne podatke, da bo štetje v ponedeljek res kenčano s Razne nesreče. 41 letni Alojzij Gorjan iz Maribora se je pelial na kolesu. Nenadoma se je pojavil pred njim pes, ki se mu ni več mogel ogniti. Padel je s kolesa in si zlomil levo roko. — 34 letni lesni delavec Roman Podvršnik iz Šmartno na Pohorju si je med delom zlomil stegno. — 16 letni dijak Edvard Frelih iz Maribora si je pri telovadbi zlomil levo roko nad komolccm. — V Šaleški dolini ie povozit vlak 31 letnega poljskega delavca Jožefa Gabra iz Dramelj pri Celju. — 85 letni kmet Jožef Žnidarič iz mariborske okolice je padel 7. voza in si zlomil levo nogo — Gleženj si ie zlomil 39letni železniški sprevodnik Fianc Kožar iz Maribora. — V desno nogo ie ugriznil pes 65iet-no vdovo Uršulo Pleteršek iz Ma.špcrka pri Ptuju — Na Koprivniku ie umrl 9 letni šolar Štefan Dijak, v Starih Fužinoh pa 4 letna Bernarda Urbane. — V Podgorici v kraniskem okraju so umrli Mihael Pengal, Marija Kovač in Frančiška Grad. — — V Medvodah so umrli tovarniški delavec Sar-man Franc, ki zapušča ženo in dva otročička. Babnik Ivana iz Ladije, ki zapušča petero otrok in Košenina Jožefa iz Prečke. V Žireb so umrli v novembru Lovrenc Jereb iz Račeve, Pari Poher, Ivan Ko^iC, Boris Arher, Frančiška Bogataj in Roman Oblak s Pomožni orožniki. Hrvatska vlada je objavila zakonsko odredbo o pomožnih orožnikih. Po tej odredbi lahko poveljstvo hrvatskega orožništva sprejema v orožniško slu/bo, dokler se stanje orožništva ne bo spopolnilo, tudi osebe, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje in ki se obvežejo, da bodo ostale v orožniški službi samo leto dni in služile v kraju, katerega jim bo določilo orožniško poveljstvo. s Po vsej Bosni fe pred dnevi zapadel precef debel sneg. Tako poročajo hrvaški časopisi V Sarajevu je zapadlo 40 cm snega. Sneg in mraz je že občnlen. PRAVNI NASVETI Dopustnost prodaje motornih vozil. Po odredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino je prodaja in prenos lastnine motornih vozil, ki so registrirana v Ljubljanski pokrajini ali ustanovam, ki imajo svoj sedež v Ljubljanski pokrajini. V izjemnih primerih more Visoki komisar na obrazloženo mnenje urada za civilno motorizacijo z njemu pridržanim odlokom dovoliti prodajo in prenos tudi drugim osebam ali ustanovnim. Kupna pogodim. F. L. E. Radi bi prodali njivo in vprašate, kako bi napravili kupno pogodbo, da oi bilo manj stroškov. — S kupcem se morate natančno dogovoriti glede kupnine, kakor tudi glede stroškov prepisa, ki jih običajno trpi kupec. Tak dogovor je treba praviluo na-sati in pri sodišču podpisati. Vsaka sklenjena pna in prodajno pogodba se mora prijaviti v dneh po sklenitvi davčni upravi zaradi plačila takse. Za veljavnost kupne pogodbe glede "'šoke pisati in pri sodišču podpisati. Vsaka sklenjena kupna in 15 dneh čila taks nepremičnin je potrebna odobritev Visokega komisarja. Šele po tej odobritvi bo mogoč pre"-zemljiši" pis zemljiška na kupca v zemljiški knjigi. Vlačenje lesa v gozdu. T. M. F. V zmoti 6fe, ko mislite, da ste služnostno pravico vlačenja lesa v gozdu v zadnjih 30 letih pripose6tvovali. Ze od leta 1833 dalje tako priposestvovanje služnosti v gozdovih ni več dopustno. Sporna meja. N. š. Kupili ste večje zemljišče ter vam je proda jalec pokazal mejo in zatrjeval. da je do te meje užival zemljišče že od nekdaj. Sosed pa meje ne prizna in sili v vjiš svet. Vprašate, kako bi rešili spor brez dragih pravd. — Če se « sosedom ne morete sporazumeti doma ali morda pri občini, ki jo naprosite za posredovanje, pojdite k sodišču in prosite, na j sodišče obnovi mejo med vašim in sosedovim zemljiščem. Sodišče bo določilo mejo po zadnjem mirnem posestnem stenju, če se bo to dalo ugotoviti. Če lega ni mogoče določiti, bo razdelilo sporni prostor po pravični oceni. Nakup zadolženega zemljišča. H. Z. B. Kupite zadolženo zemljišče le pod pogojem, da prodajalec preskrbi za izbris dolgov in da vam zemljišče izroči brez vknjiženih bremen. Drugače se lahko zgodi, da bodo upniki seg
  • In zdaj, mali,« je rekla, »upam, da me ne boš več zapustil.« »Nikoli več, da se tako izrazim, babica. Delal bom zmerom v vaši bližini; sicer kdaj pa kdaj pojdem še z doma, toda 6amo poredkoina in nikoli izven mej Francije « >Pa zaka| bi še pohajal z medvedom okoli? 5 tvojimi prihranki imamo zdaj za dolgo časa od česa živeti; in plod tvojega dela nam bo še podaljšal blaginjo. Pusti torej medveda pri miru; prodaj ga rajši.« »Da bi se odrekel medveda, ki me je branil 6 tveganjem svojega življenja? Oh, babica!...« »Tudi meni bi bilo neprijetno, ve bi ga prodal, zagotavljam tc: tako zelo sem mu hvaležna za tisto, kar je 6toril zate! ToJa če ga nc bo mogoče obdržati, ga bo treba prodati! Ce pa misliš, da bi ga mogel obdržati, bom zelo srečna.« »Obdržal bi ea, čepr„v mi ne bi mogel več eiužiti: preveč ga imam rad, da bi se mogel ločiti od njega. Toda še vedno mi je potreben: mar nama ni treba dopolniti vsotico, da si kupiva hišo, v katero pojdeva skupaj stanovat?« Zdaj pa se je vmešal Giampaoli, ki 6i je ta dan, ker ni imel nobenega nujnega dela, privoščil počitnice. »Kaj, mamica« (tudi on je klical 6larko z istim laskavim imenom kakor njegova hčerka), »zapustiti naju nameravate? Krivico nama bi storili, ker veste, kako vas imava rada in kolikšne neprijetnosti nama bi povzročil vaš odhod... Kar pa tebe zadeva, dečko moj,« je nadaljeval, obrnjen proti Andrejčku, »bom imel zadosti dela tudi zate. Odločen si in pogumen in rajši vzamem v službo tebe kakor pa kakšnega tujca. Ostal boš torej tukaj, delal pri meni, jedel 6kupaj z nami drugimi in 6pal v izbi poleg babičine. Babica nas ne bo zapustila in bo še za naprej ostala mamica moji hčerki.« Ostati v Mimizanu? Živeti pri babici in gospodični?... Noben drug ukrep n bi bil mogel napraviti Andrejčku večjega veselja. Kar objeli bi bil holel g06jx>darja, toda vzdrzal 6e je ter se omejil na to, da se mum je najtopleje zahvalil. Z veseljem je sprejel njegov predlog, toda zavedal 6e je, da to, na žalost, ne more biti njegovo trajno domovanje. »Vaša starejša hči,« je izjavil nenavadno preudarno, »tista, ki je v Biaritzu, 6e bo danes ali jutri vrnila k vam ter se omožila; pozneje bo isto storila tudi Marjelka, in tedaj v vaši hiši ne bo več prostora za družino Iruleghi. Vidile torej, da si moram nujno prizadevati pomnožiti najin skromni zaklad, da bom mogel ob potrebi priskrbeti 6voji stari babici primerno zavetišče. In v Mimizanu, ki ie toliko manjši od Ramonteghija, prav gotovo delo dveh 06eb 6kozi vse leto ni neizogibno potrebno. Zato bom v ča6U, ko bom prost kmečkega dela, odrinil, kakor sem rekel, malo po svetu in skušal zaslužiti 6 svojim medvedom nekaj denarja ... Mar nimam prav?« Vdova Iruleghi je vzdihnila in ni ničesar spregovorila; tak je bil njen odgovor. Giampaoli je takole pritrdil: »Razumem te in ti dam prav; v primeru, da opustiš svoje komediantetvo z medvedom, boš komajda zaslužil zadosti za svojo babico. Saj ta posel ni slab, kakor 6e pravi; toda bolje je, če Prevedel Oriša Koritnik. »Mar nimam prav?« se človek 6talno naseli v kakšnem kraju ter se docela posveti grudi, kakor pa da pohaja okoli in se izpostavlja raznim težkim neprilikam. Doslej so te okoliščine 6ilile, da si delal drugače, in prav si imel, kajti vedno je treba izkoristili V6e, kar 6e nam v življenju nudi poštenega in koristnega...« In dobri Giampaoli je še dalje govoril. Nam zadostuje vedeti, da so bili j?od konec vsega, ko so se ločili, vsak 6 svojimi zadevščinami pred očmi, pojx>lnoma enodušni: 6f>orazumeli so 6e, da bo Andrejček ostal z babico v Mimizanu, da pa bo imel proste roke v toliko, da bo mogel oditi z doma, kadar mu bo to mogoče, ne da bi bilo v škodo njgovemu delu na kmetiji. XIII. Pod konec nekega poletja je hotel Andrejček, ki je imel ravno dopolniti sedemnajst let, v prvo I>osku6iti v tisti pokrajini srečo s 6vojo potujočo predstavo. Izletniška mesta in kopališča so bila prenapolnjena: sklenil je torej obiskati drugo za drugim. 2ajx>čel je v Biaritzu, kjer je prebil več dni in napravil dobre izkupičke. Po nekaterih izletih v razna obrežna mesta je navsezadnje dospel v notranjščino ter krenil proti Cambu, ljubki kopališki postaji v baskovski deželi, ki 6lovi nič manj po 6voji odlični klimi kakor po svojih žveplenih vrelcih. Toda tam je bilo le malo tujcev in mali ko-mediant z medvedom ne bi bil dobro opravil, če ne bi bil imet 6rečne misli, da je kazal plešočega medveda na vrtovih bogatih vil, raztresenih po gričkih, kjer so ga dobrohotno sprejemali, zlasti otroci, ki so ee navduševali spričo Medove spretnosti. Od Camba je sklenil kreniti proti Salies-de-Bearnu, drugi zdraviliški postaji, ki je bila zelo obiskana in oddaljena od prve za dva ali tri dni hoda. Voda teh vrelcev je bila tako bogata 6oli in zato tako g06ta, da bi bolniki ostali na površini, če jih ne bi v bazenih privezali ter jih tako šiloma obdržali v vodi. Ta ukrep je Andrejčku ugajal iz dveh vzrokov: prvič, ker mu je dopuščal po mili volji odhajati v Mimizan, ki je ležal tako rekoč 6koraj tik pred njim, in pogosto objeti babico in ji izročati denar, ki ga je bil nabral 6poloma; potem pa zato, ker mu je omogočal zadoščevati še neki želji, videti namreč vča6ih Isturitz. Koliko 6|x>minov ga je priklepalo na to vas! Trdo življenje, ki ga je imel pri kmetu Ramonteghiju, seznanitev z »gospodično«, ki je pozneje pstala dobra 6ojenica babici, in nazadnje vsi tisti dogodki, ki 60 ga bili vrgli v polno pustolovsko življenje. I Isturitz! Kako nesrečen je bil v njem, kako l blizu obupanosti, polem pa 6e mu je nenadoma spremenila pot usode! Ni se mogel ubraniti očitku, I da je imel napak,, ko je postal tedaj tako ntalo-dušen, saj mu je bila 6reča, kakor se more jiogotlo naključiti v življenju, toliko bližja, kolikor oddaljenejša 6e mu je zdela. Potemtakem mu je bilo srce nenavadno vzburjeno, ko 6e je neki popoldan pod konec avgusta, krenivši s ceste, ki drži iz Camba proti ilasparre-nu, znašel ob vznožju gore, kjer je pred dvema letoma gonil na pašo Giampaolijeve ovce. Zahotelo te m:: je jiovzpeti se vc-e do tiste votline, ki je je nekoč imel za 6voio la6t. In to je tudi storil. Sprva je obstal, kakor je to delal prejšnje čase, pri ljubki naravni kotlini, in odondod se je povzjiel vse do votline. Robidje in goščava 6ta zapirala vhod vanjo, dokazujoč, da nihče ni zahajal tja. Izognivši se tej oviri, je stopil v jamo, in ganjen iznova zagledal prizorišče, na katerem je bil svoj čas gledalec in igralec likratu. V nevabljivem kotu, kjer je tedaj ležal na smrt bolni španjolec, je tudi tokrat opazi! majhen kup trave in 6telje, ki sc je zdaj že drobila Vrnil se je v mislih nazaj k tistemu vrlemu ciganu, kaleri mu je v tem kraju zapustil dragoceno dediščino: nekaj denarja (ki pa je njemu, ki ga prav nič ni imel, pomenilo mnogo) in vrh tega Meda, ki mu je postal drag tovariš v življenju in pri|)oinočnik k njegovemu skromnemu premoženju. Res, brez Meda ne bi svoj živ dan uspel ter zbral 6vojega |>rihranka in brez tistega 6tarega krotilca medvedov ne bi nikoli imel Meda; kratko malo, Andrejček ne bi bil nikdar zapustil tistega kraja in bi bil še nadalje živel kot boren ovčji pastir in ne bi bil zaslužil niti toliko, da bi mogel nuditi zadostno prehrano babici, kadar bi bila onemogla. Medtem ko 6e je dečko tako jx>greznil v svoje razmišljanje, je začel Medo, izkoristivši 6vojo dolgo verigo, ki mu je dopuščala, da se jc kolikor toliko prosto gibal, stopicati naokoli. Kar v prvem začetku se je obrnil proti mestu, kjer je njegov bivši gospodar čakal smrti, in začel ječe vohati po tleh. Nato je začel počasi capljati |>o jami in se ustavljati na mestih, ki 60 v njegovi pameti ali v njegovem živalskem nagonu zbujali s|K>min. Ko je prišel do stene, ki jo je imel Spanec v poslednjih trenutkih 6vojega življenja pred očmi, 6e je ustavil ter začel z vso močjo svojih sprednjih šap praskati |x> nji, da sta se prst in kamenje krušila in padala na tla. »Odprl jo je in...< Andrejček, ki ga je to čudno početje predramilo iz njegovih sanjarij, 6e je vprašal, kaj je pac dobri živali prišlo v glavo. Približal se je ter o-pazil, da Medo polagoma odkriva neko črno stvar. Osupnjen je pridržal medveda in ee lotil namesto njega sam tega dela. Na svoje veliko začudenje je že čez nekaj kratkih hipov srečno izgrebel kožnato vrečico. Odprl jo je in kaj je v nji našel?.-Valjec zlatnikov in kup bankovcev! _ Omamljen po svoji najdbi, je začel šteti ia spet šteti: naštel je za trideset tisoč frankov. Ta zaklad ni mogel pripadati nikomur drugemu kakor Spancu; sicer ga Medo ne bi bil iskal. Bržkone ga je cigan,, ko se je čutil bolnega, pri svojem vstopu v votlino iz previdnosti skril, boječ se, da se ne bi bil kakšen tujec okoristil z njegovo boleznijo ter se polastil denarja. Recimo, da ie bilo tako, komu bo zdaj pripadel ta denar? Kakor da se mu je zabliskalo, ee je Andrejček spomnil poslednjih ciganovih besed in pojasnila, ki mu ga je bil dal Sintč. (Nadaljevanje prihodnjič.) Štev. 50. jDOMOIJUB-c, cinc 9. decembra 1042-XXI Stran 15. i Prost Andrej Kalan V slo-ciiskem katoliškem pihanju zavzema poleg Muliniča in Jegliča odlično mesto prošt Andrej Kalan iz vasi Pevno pri Skofji Loki na Gorenjskem kjer se je rodil 1. 1858. Gimnazijo jn bogoslovje je obiskoval v Ljubljani v času od 1871 do issi. V inošnika je bil posvečen leta 1HS2. Kot kaplan je služboval ponajvee na Gorenjskem,* tako v Predosljali, Preddvoru, v Cerkljah pri Šenčurju na Gorenjskem, v Preski in končno v Trnovem v Ljubljani. Nato pa je postal stolni vikar, pozneje še kanonik in stolni prošt, nazadnje pa jc dosegel izredno visoko duliovsko čast, ko je bil imenovan za papeževega hišnega prelata. Naš velik: prošt je bi'l izredno izobražen človek. saj je obvladal skoro vse slovanske in še druge evropske jezike, tako da ic večino književnih umetnin raznih narodov lahko užival v njihovem lastnem jeziku, v originalu «li izvirniku. V svojih sodbah je bil prošt po|M)lnoinn trezen in premišl jen, obenem pa nadvse delaven •kot mravlja. V svojem življenju in delovanju pa je kazal izredno globoko in živo katoliško zavest, pa tudi gorko narodno mišljenje in prepričanje. Delo prošla Andreja Kalana je bilo kaj pestro in obsežno, že kot bogoslovec se je začel oglašati v našrm časopisju in revijah s svojimi pesmimi, članki, potopisi itd., in sicer najprej v Glasih Katoliške družbe za Kranjsko. V ti družbi je sploh kaj kmalu postal silno delaven. Že v tistem svojem mladostnem času je Kalan prevedel znamenito knjigo Tomaža Kempčana »Hojo za Kristusom« v prvi izdaji I. IKS8., v drugi Pa I. 1920. Dalje je sam spisal številne cerkvene govore, napisal več >šmarnic« in vneto sodeloval pri Jeranovj Zgodnji Danici, katero je tudi urejeval v letih 1S96 in 1897. Od vsega početka je bil Ka'lan tudi sotrud-nik prav takrat na novo ustanovljenega lista >Doin in Svet«. Takoj 1889 je začel Kalan sodelovati pri njem na povabilo dr. Frančiška Lnmpeta, in sicer s članki filozofsko-bogoslovno dn umetniške vsebine. Najznamenitejši tak članek je napisal Kalan v l3om in svet leta IS80. pod naslovom Ali je umetnost sama sebi namen. V tem članku je izpovedal načelo, ki je veljalo ne samo zanj. marveč za vse katoliške Slovence tiste dobe, posebno za liste, ki so se zbrali okrog Dom« in sveta, namreč, dn »umetnost ni sama » bi namen, ampak je hčerka božja v službi pri ljudeh, dn jih vodi k Bogu«. V Dom in svet je pisal Ka,lan tudi zanimive življenjepise, tako o Marnu, o dr. Frančišku T.nmpctu ob njegovi smrti. o francoskem pisatelju Viktorju Hugoju itd. Tudi sam je pesnil sonete v Dom in Svet in Drobtinice. Zaradi obsežnega znanja tujih jezikov mu je bilo tudi omogočeno, da je marsikaj prevedel Poleg že omenjenega Tomaža Kempčana Hoje za Kristusom je poslovenil tudi roma,n francoskega pisatelja Pourgeta — Razpo-roko 1. 1906. Sploh sc je mnogo gibal v vrstah naših pesnikov in pisateljev tiste dobe, posebno v Cankarjevi družni, saj je bil Cankarjev veliki dobrotnik. Posebno pa nas zanima velika Kalanova zasluga v tem, da je ustanovitelj našega lista — Domoljuba v letu 1888. Torej stopa noš list pravkar v 55. leto svoje starosti. Kalan ni bil samo ustanovitelj Domoljuba, marveč ga je prva leta tudi kar 9um urejeval tja do 1S99, torej 12 let. Razume se samo ob sebi, du je ves ta čas in še kasneje Kalan tudi pisni v svoj li«t številne ouk in zabavo. Ves ta čas je bil Andrej Knlan v prvih vrstah slovenskega katoliškega gibanja. Poleg Domoljuba je v letih 1801. do 1900 urejeval tudi Slovenca. Sploh je bil velik Krekov sodelavec, posebno na dobrodelnem polju. Kalanovo dobrodelno delovanje se jc v prvi vrsti usmerilo k slovenskim Študentom, k slovenski mladini, ki jc bila željna pouka in nnpredka, tako za otroke, gimnazijce in vseučiliščnike. Njegova je zamisel dijaških kuhinj, njegova je ustanova Ma-rijanišča v Ljubljani in še številne druge dobrodelne dijaške ustanove. Tudi v javnem življenju je deloval Kalan, ko jc bil več časa ljubljanski občinski odbornik in tudi član in odbornik kranjksega deželnega odbora. V letilt 1919—1920 jc bil celo minister v takratni narodni vladi v Ljubljani, in sicer je imel ministrsko mesto za poljedelstvo. Bil je namreč Knlan velik narodni gospodar, posebno se je zanimal z« čebelorejo, njegov čebelnjak v Marijnni.šču v Ljubljani je bil znan daleč po Gorenjskem in Dolenjskem. Bil je tudi predsednik našega Čebelarskega društva. V slovanskem katoliškem narodnem gibanju pa si je stekel Knlan največ zaslug kot predsednik Katoliškega tiskovnega društvu. Kot tak je opravil zares velikansko delo za napredek vsega slovenstva. Leta 1907. je v Ljubljani zasnoval novo tiskarno ob Zmajevem mostu sedanjo veliko Ljudsko tiskarno, največjo na Slovenskem in nnjmoderneje opremljeno. Prav tako je kot predsednik K i D bil med ustanovitelji Katoliške bukvarnc, sedeTtje Ljudske knjigarne poleg slolnice v Ljubljani. Poleg teh velikih podjetij pn je imel prošt Andrej Kalan kot predsednik K I D v društveni blagajni stalno tudi dovolj denarja za podpiranje najrazličnejših dobrodelnih uslanov med Slovenci, zlasti je podpiral z denarjem osrednjega katoliškega društva med Slovenci revne študente, pa prav tako tudi najrazličnejše književne in splošno kulturne ustanove našega naroda, zaradi zares velikih zaslug v slovenskem katoliškem gibanju in v gospodarstvu in v dobrodelnosti po pravici štejemo prošta Kolana med naše navečje može novejšega časa. Nebotičnike so že davno poznali Nebotičnike so ljudje poznali že v starem veku. Tako n. pr so v stari Castaviji 6 do 10 nadstropne stavbe. Velike stanovanjske hiše so imeli že v stnrem Rimu Ker so se Rimljani kar kosali med seboj, kdo bo zgradil višjo hišo, je bil rimski senat naravnost prisiljen, da je določil višino stunovanjskih hiš največ na 20 metrov. 14 do 16 nadstropne stavbe so gradili 400 let po Kr. tudi v stnrem Bizantu. Človek — prežvekovalec Neverjetno, a resnično Ob priliki operacije pri nekem 52 letnem bančnem uradniku so zdravniki v italijanskem Astiju ugotovili, da ima poseben prežvekovnlni organ v obliki precejšnje vreče, ki je zrnsčena z želodcem. Hrana. ki jo ta uradnik zavživa. ne prehaja iz želodca takoj v črevesje, temveč se prelije v pre-žvekovalno vrečo, kjer se na novo in temeljito prežveči. Ribolov v ustju reke Donave Jugovzhodno od Galacn se razdeli Donava v tri rokave, preden se začne izlivati v Črno morje. Blizu starega ribiškega mesteca Tujče se pričenja slikovito ustje Donave, eno najlepših v Evropi. Ogromne jate vodnih ptic ter prostrana z bičev-jetn poraščena močvirja, prepleteno večkrat neprehodno omrežje prekopov se odkrije očem popotnika, ki ga pripelje pot do tega največjega prostora sladkovodnih rib v jugovzhodni Evropi. V ustju Donave nalove romunski ribiči vsako leto okrog 10 milijonov kilogramov rib. Romunskim kmetom so ribe vsakdanja hrana. Milijonsko premoženje je zapravil Kdo? Svetovno znani izdelovalec britvic King Oilete v Ameriki je prišel v konkurz. Dolgovi znašajo 50.000 dolarjev, premoženja pa skoro ni. Oilete ni dal odgovora na vprašanje sodnika, na | kakšen način je zapravil milijonsko premoženje svojega očeta, izumitelja britvic. ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA SP0RTN5KA TOMAŽA ailllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllMIlIMIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIMIIIIIIIIIIO Cgenj na maratonskem stolpu Tomaž se ie izgubil v množici, ki se je vsula v stadion na dan, ko se je začela amsterdamsko olimpijada. Povzpel se je na visoko tribuno, kjer je bilo čez 60.000 glecfclcev. Na tribuni je bila huda gneča in zato vroče. Orjašjvi venec glav se je vzpenjal okrog arene, kjer se je svetlikal prijazen zelen travnik. Barva je prijula očem, še bolj pa veter, ki je kdaj pa kdaj potegnil, osvežil gledalce in oživel stotere zastave. ki so plapolale okros stadiona. Slovesni začetek olimpijskih iger je bil, ko so po starem običaju prižigali ogenj na vrhu maratonskega stolpa. Potem so se oglasili mož-narji, v svet pn so spustili 2000 golobov. Velikanska jata ptičev se je spreletela nad žametastim travnikom in krenila v svobodni svet. To so bili simbolični glasniki slovesnega tre-notka. ko se je zbrala mladina petdesetili narodov k prijateljskim športnim tekmam. Med tem so že prihajali tekmovalci v stadionsko areno. Prvi so korakali Grki kot nasledniki onega narod« ki je slavil olimpijske igre že v davnem starem veku. Odposlanci in tekmovalci ostalih narodov so sledili po obecednem redu. nazadnje pn so korokali domačini — Nizozemci. Sprevoda ni bilo ne konca ne kraja, čete tekmovalcev so korakale s svojimi zastavami, oblečene pa so bile v enotne kroje ali pa kar v narodne noše. Dvoje velikih sodb je skrbelo za koračnice brez odmor«. Ljudje na tribunah so ploskali, vriskali, mm ha I i z robci in metali klobuke v zrak. Ko so se tekmovalci postavili na stadionsko polje, se je izvršila skupna priseg«. Kaj so prisegli? Da se bodo pošteno borili zn čast in slavo svojega naroda. Slovesno so tudi izjavili, da so se pripravili, kolikor je bilo mogoče in da niso nikoli tekmovali za denarne nagrade. Na visok jambor so dvignili belo olimpijsko zastavo s peterimi krogi, godba pn je zaigrala olimpijsko himno, ki so jo tudi gledalci poslušali stoje. Potem je stopil pred mikrofon sivolasi baron 1'iere de Ooubertin in Izjavil, d« so se olimpijske igre začele. Iz orjaškega kotla na maratonskem stolpu se je vzpenjal velik rumeno-rdeči ogenj. Bil je simbol vročih src tisočerih mladeničev, ki so hrepeneli po olimpijski zmagi za čast svojega rodu in drage zemlje, ki so jo zastopali. Vsakdo je gojil eno samo željo: da bi zmagal, da bi si priboril zlato olimpijsko kolajno in lovorjev venec, ki bi ga prinesel svojcem, ki čakajo pred radio aparatom, da bi slišali njegovo ime. Na robu arene so stali trije prazni jamliori. Tu bodo dvignili po vsaki točki zastave narodov, ki so dale prve tri zmagovalce. Olimpijske tekme so se vršile na raznih bo-riščih. Lahkoatleti so tekmovali v velikem stadionu. nogometaši na starem igrišču v mestu, boksarji v telovadnicah, veslači v vodnem kanalu, plavalci v velikem bazenu pod vedrini nebom. Tomaž si je na moč prizadeval, da bi videl čim več. Prav posebno so en zanimale tekme v tekih, skokih in metih, zakaj lahka atletika je tista častitljiva panoga športa, v kateri so nastopali že siari Grki na svojih velikih igrali v Olvmpiji. 7« tek na 100 m se je priglasilo čez 100 tekačev. Ti so morali prema sra ti v svoji domovinah tisočere tekmece, preden so se povzpeli do državnega prvenstva. Sedaj se bodo borili za svetovno prvenstvo. Kdo bo prvi? Sodniki so začeli z izločilnimi tekmami. Po osem tekačev so spustili v dir. beležili so čase in puščali k naslednjim preizkušnjam samo tiste. ki so dobro kazali. Zadnjih osem, ki so se pretolkli do poslednje borbe, so bila že sama znana imena, o katerih je Tomaž bral v listih. Zastopniki mnogoterih velikih in malih narodov so že izpadli. Med zadnjimi osmimi je bilo samo še pet belokožcev, dva črnca in en Jnponcc. Ljudem je zastala sapa, ko so se postavili v ravno črto in prežali na sodnikov strel. V dobrih desetih sekundah bo vse odločeno. V naslednjem hipu so se odtrgali in dirjali z never- . jetno naglico proti beli vrvici, ki je bila razpeta na cilju. Noge so delovnle tako hitro, da jih sploh ni bilo videti. Na sredini proge, ko so se jiojnvile komaj vidne razlike v tekmi toku- Is narave Sitni podnajemniki v naravi Neprijetno je, kajne, imeti v hiši nadležnega gosta, ki se ga ne moreš znebiti. Še bolj neprijetno pa je, če ti oblast pošl je v hišo kakega stanovalca. V naravi, med živalmi so taki pojavi, ko se naseli v prebivališče te ali one živali druga žival kot neljubi gost, znani že od davna. ,v . Prav gotovo še niste slišali, da bi kak hišni gospodar zaradi nadležnosti svojega najemnika zapustil hišo in jo prepustil najemniku. Mojster jež, ta mirna, pohlevna in snažna žival, zapusti svoje domovanje in ga prepusti neza-željenemu gostu lisici, ko se ta kljub vsem protestom mojstra ježa naseli v njegovi jami. Stari godrujač in prepirljiva lisica ne gresta skupaj. Dobrodušna štorklja si je napravila mogočno gnezdo na strehi. Toda kmalu je v tem gnezdu vse živo. Sitni, kričavi vrabci so si poiskali med vejevjem, iz katerega je gnezdo zgrajeno, primerno stanovanje, pa niso tete štorklje nič vprašali za dovoljenje. Nekaj časa stopica tetka nemirno po svojem gnezdu, ker ni vajena vrišča sitnih vrabcev, toda čez nekaj dni se je vdala in mirno stoji na eni nogi in zre v pusti svet, ne meneč se za vrišč in krič drobnih gostov. Bolj praktično si je uredil gospodarstvo neki v Novi Zelandiji prebivajoči kuščar. Pri njem se naselijo razne vrste ptičev. Toda ti morajo bivati v levi polovici stanovanja, dočim ima sam zase desno. Bolj neprijetno je zadružno bivanje klopotače iu šakalov. V luknji, ki si jo je naredil šakal v zemlji, se naseli tudi klopotača, ki pa si včasih privošči za priboljšek tega ali onega mladiča. Mati mimo spregleda tudi ta pregrešek, in se dela, kot bi tega sploh ue opazila. Morda res ae opazi? Kdo ve? Mravlje imajo precej |Hidnajemnikov, čeprav so znane kot brezobzirne živali. So pa kot otroci, ki ljubijo sladkarije in za sladkarije vse prenesejo. V svojih mravljiščih, pa naj bodo te ali one oblike, imajo razne ušice in kratkokrilce, ki si privoščijo tudi kako mravljino ličinko in bubo, zato pn nudijo te živalce mravljam sladek sok za priboljšek. Školjka dobi včasih kakega podnajemnika, ki sicer ne dela nikake škode, pač pa je nadležen. Ko odpre svojo lupino, da pomoli mesnato nogo iz nje in se pritrdi v zemljo, ji položi samica našega grenčaka eno ali dve tajci med škrge. Iz jajčec se razvijejo ličinke, i ostanejo v školjki dokler ne znajo plavati. Toda školjka ne pozabi teh nepovabljenih gostov in jim ob svojem času vrne milo za drago. Njene ličinke se pritrjajo z zobci na gladko kožo rib, s katerimi potujejo skozi vode, dokler vsaj toliko ne dorastejo, da morejo same skrbeti za hrano na zemlji. Čudno je, kajne, če prepusti gost svojemu gostitelju svoje otroke v reji, kot napravi to g r e n č a k. Toda postopavc miši so še slabše. Včasih se naseli pri čebelah, ki jih popolnoma oropa vsega tako, da morajo poginiti od lakote in mraza, še boli neusmiljen in brezobziren gost jc cevka s, ki se pritrdi, ne da bi koga vprašal za dovoljenje, na oklep nekega raka, ki mu pravimo morski pa j k in se pusti prenašati iz kraja v kraj. Toda to mu ni dovolj. Črv gradi nadstropje za nadstropjem in prav nič: ne pomisli, če l>o mogel gospodar nositi to težo. Končno se vsa stavba prekucne, rak leži postrani ali celo na hrbtu in mora od lakote poginiti, če ne dabi slučajno kakega zalogaja pod zobe. čev, so začeli gledalci kričati. Vihar bodrenja se je že razlegal nad stadionsko dvorano, ko je bilo spodaj že vse končn.no. Potem si videl presrečnega plavolasega mladeniča, ki mu je veljal naslednji vihar, ki 6e je sprostil v navdušenju. Zmagal je 20 letni Kanadčan Williunis v 10.8 sekundah, rožalHe Tdravie Pred zimo pregledamo skrbno našo domačo lekarno in izpopolnimo vsebino z rožami, da jih i mamo vedno pripravljene. Najpotrebnejše so: Tavžentroža — vsebuje mnogo grenkih snovi, centavrina, saponina in hlapnega olja. Je silno grenka zel, ki jo rabimo proti slabemu žclodru, slabem teku, prebavi, katarju, zaprtju in zasliženju. Prcslica — ima mnogo kremenčeve kisline, saponina, in nepoznano grenko snov. Tudi rudninskih soli in organske kisline ima precej. Pospešuje zlasti izločanje seča. zato jo uporabljamo največ pri obolenju sečnih organov, vodenici revmi in protinu. Bezgovo cvetje — nabiramo od maja dalje in vsebuje hlapno olje, sladkor, različne kisline smolnate snovi, črcslovino itd. Zaradi tega pospešuje potenje, mehča sluz in pospešuje izločanje seča. Rabimo to cvetje pri prehladu di^ bal, kaši ju, katarjih v nosu in pljučih in pri hripavosti. Lapuh vsebuje v listih in cvetju mnogo hlapnega olja, grenke snovi, sluza in čreslovi-ne. Zaradi navedenih snovi uporabljamo lapuh proti prehladu, katarju dihal, kašlju, naduhi in pri vnetju rebrne mrene. Lapuhov čaj topi sluz in preprečuje vnetje. Brfnje. -- Brinjeve jagode, vršički in les vsebujejo mnogo ostrega hlapnega olja in grenkih snovi. Rastlina čisti kri, pospešuje tek ter izločanje potu in '»de in topi sluz. Ker vsebuje terpene, ki vplivajo na naše zdravje tudi kvarno, moramo zdravljenje z brinom previdno uporabljati. Omela. — Kot čaj rabimo liste in mladike ki jih nabiramo v marcu in aprilu. Bela omela vsebuje neprijetno dišeč alkaloid holin, smolnato grenko snov, nek glukosid in viscin. Rastlina zmanjšuje krvni pritisk, vpliva na našo srce in živčevje. Rabimo jo pri poapnenju žil, pri močnem krvnem pritisku, pri vseh notranjih krvavitvah in pri premočni menstruaciji. Rutica — ima v listih mnogo prijetno dišečega hlapnega olja, čreslovine, grenke snovi in alkaloid rutin. V domačem zdravilstvu uporabljamo čaj pri omotici, močnem bitju srca, srčnem krču, krčih v trebuhu, koliki itd. Sivka — je znana stara rastlina, ki so jo uporabljali že (Irki in Rimljani. Vsebuje precej prijetno dišečega olja,, saponine in čreslo-vine. V zdravilstvu jo rabimo predvsem pri migreni, omotici, živčni oslabelosti, histeriji in pri vznemirjenju. špajka — vsebuje v koreniki in koreninah baldrijanovo olje, ki vpliva pomirljivo na živčevje, dalje nekaj alkaloidov in glukosidov. špajko uporabljamo kot zdravilo pri nespečno-sto, živčni utrujenosti, krčih, srčni nervozi, ne-vrasteniii in histeriji. Gozdni koren — Vsa rastlina, posebno plodovi in korenika vsebujejo mnogo hlapnega olja, čireslovine. škroba iu grenke snovi.^ Gozdni koren uporabljamo največ pri oliolenju prebavil in napenjanju, slabi prebavi, slabih živcih, histeriji, padavici, 6rčni nervozi, bronhialnemu ikatarju itd. Koinv-ž. — Kolmeževa korenin« vsebuje mnogo hlapnega olja, grenkih snovi, sluza in škroba. Uporabljamo jo predvsem za odstranitev krčev, pospešuje pa tudi prebavo, izločanje seča in žolča. Pelin —• vsebuje hlapno olje, apsintin in npsin in strupeni tiiujol. Zaradi tega moramo biti pri zdravljenju z njim previdni. Rabimo ga pri pomanjkanju teka, za ojačenje živčevja prebavil, pri krčih v želodcu in drevesih, pri napenjanju, koliki in driski. Sporiš. — Listi in koreni te rastline vsebujejo verbenalin, ki jc glukosid, grenke snovi, čreslovino in sluz. V domačem zdravilstvu rabimo sporiš pri nespečnosti, slabokrvnosti, bolnih živcih, bledici in pri utrujenosti. Lipovo cvetje — je že, dolgo časa poznano zdravilo proti prehladu, lajša tudi bolečino pri krčih in pospešuje delovanje ledvic ter povzroča potenje. Kuduljn. — Od te rastline rabimo liste, ki so prijetno dišeči, zaradi hlapnega olja, vsebujejo pa tudi čresloviuo in g.enke snovi, Kadu« I jo uporabljamo največ proti nočnemu potenju jetičnih ljudi iu pri rckovanlescentih po težkih boleznih Slez. — Korenina vsebuje prccej pektinn, sladkorja, škrolm, asparagina itd. Rabimo jih kot čaj, ki mehča hude katarje dihal in prebavil. Trpotce — čisti predvsem kri, topi sluz ia krepi želodec. Mnogo se ga rabi pri raznili »'»olenjih dihal. Listi vsebujejo kremenčevo ki. slino, rudninske snovi, črcslovino in eluz. t Slovenski pregovori o laseh Bog nikogar ne vleče za lase v noJiesa. Bol pride z valom, a odhaja z Inaom. Če ne boš poslušal — pravijo otrokom — pa ti bom lase ošpičil. Črne lase iu višnjevo oko — skupaj, najdeS težko. Dolgi lasje — kratka pamet. Drag zaklad je dober glas, boljši ko nesivi las. Hudič samo en las poželi, pa iz njega močno vrv naredi in človeka vleče. Ima sive lase kakor kodelja. Kamor pregovor zadene, ne zgreši za en laa. Kdor ima kratke lase, se hitro počeše. Kdor ima ostre lase, je hudoben. Lepota sivih las — je prav obrnjen čas. Kdor ima žolte lase, je zmirom priden. Skrb lase beli. Skrb dela sive lase. Skrb ne pobeli samo las, ampak zgrbi tudi lice, Srebrn las — je starosti kras. Sreča ima spredaj lase, a zadaj je gola. Starost vsem lase pobeli. Se las ne pade z glave brez božje voljo. Tudi las ima tenjo (senco). Velik otrok sive lase dela. Velike skrbi zgodaj lase ubele. Ženske so dolgih las, pa kratke pameti. I. SašelJ. Slovenski pregovori o dekli Ce bi se dekla tako lahko dobila kakor žena, bi bilo lepo lia svetu. Če hoče dekla pošteno živeti, ne sme nili dati, Se manj pa vzeti. Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli. Dekla 9me tudi srp proč zagnati in se omožiti. Dekle, pridne in poštene, so bolj redke ko zlat denar. Ne snubi se nevesta za deklo, ampak za giy spodinj o. Preje se oženi mladenič s slamnatim pasom, kakor dekla v svilnati obleki. J. Sašelj. Mali oglasnik Pristojbina za male oglate ie platoje naprej. Smrekovo čreslo lepo, zdravo, suho, in Jožico kupi vsako količino usnjarna Lav-rlč J.,; Šentvid pri Stični — Ljubljana. ni. Trgovina: Sv. Te-tra cesta It, 17; predilnica: Fužine. Gospodinj, pomočnice sprejmem. Ciril Metodova ultca 35 b. — VelepIC. Brejo kravo prodam_ — Polzve se: Zadvor 35, Dobrunje. Iščem žrebca 2 In pol leta starega. rde5 (uks, čez glavo lisast, griva, močna rjava, rep malo obje-len, visokost srednja bos, ki je bil ukraden v noči od 4. na 5. decembra. Nagrada 2000 tir. JerSln Leopold, železnica 1, p. Turjak. Žimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri Milan JA-GER, mehanična predilnica žimo. Kupujem vsako količino predlva po najvišji dnevni ce- .Domoljub« stane U lir za celo leto, za Inozemstvo JO lir. — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljubn«, noročnfno, Inserate In reklamacije pa oprava »Domoljubne. — Oglasi se zaračunajo po nosebnem črni k u. _ Telefon nrednlStva In npravei št, 40-0*. Izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. — Uredniki jote Koiiček. — Za Ljndsko tiskarno! Jože K ram ar l&