Poštnina plačana v gotovini.
NASE NOVINE
POLITIČNI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK.
Prihaja vsako nedeljo. — Cena: «Naši Novin» je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popiist. Rokopisi se nevrnejo.
!• Leto 11. štev.
Uredništvo i uprava je v Dolnji«Lendavi št. 32. Izdajateo : KONZORCIJ.
Odgovorni urednik : HHRI LEOPOLD ev. p. duhovnik.
Dolnja Lendava, 1. augusta 1926.
Cena edne številke 1 Dinar.
Naš kmet.
Vse je spremeniivo na sveti, eden človek nemre gledati drugoga, eden je driigomi nevoščeni,
CUCll JC UlUj^Ullil llCVUbLClll, i	.
vsaki se samo pašči i spravla :§0C1 mestaj iskalo, vidimo da kul-sebi zemelske kinče. Ali naš kmet tura nemre driigoga čila meti, kak kak pečina trdi stoji na funda-! žltek> žitek Pa vi kmetJe sPrav" mentomi Žitka, on se ne briga :late-
dosta zgrožanjom sveta, nego osta- i Ti orješ i sejaš, sebi i dnine pri svojem poštenom deli, kak gim žitek spravljaš, tvoje delo je stražar Žitka.	! pošteno i tvoja pot je ednaka i
I donok kmet je tisti človek,! tvoia neba ie čista. Okoli tebe se šteioga tak dosta ljudi dojgleda; obrača ceh svet. Bodi zato stalen 1 ne poštuje zadosta za njegovo	nezapelajo, ti ostani, kak-
delo. Pa kmet je jedino tisti, ki;si> ori» seiaj» sebi ' driigim ži-se ne obrača vsigdar tak, kak vo-jtek sPravlai* Ti si pošteni bio, po-ter piše, nego vdren ostane k svo- ište™ si j pošteni bodeš, jim starim navadam. V zadnji le-1 Či si v nevoli, hodi k nam M,so P° celom sveti velike fa- batrivno i mi ti srca radi damo Drike postanole i dosta Ijiidi se dober tanač. Zavupaj se V nas Se je rivalo v varaše, da bi siji v našoj neodvisnoj stranki, ar tam krtih zaslužilo, ali kmet je | smo mi tiidi z kmetskoga stana, °stao pri svojoj dragoj grudi, šte- j mi te poznamo, mi dobro poz-f0v je vkuperzraso, z štere žive j namo njegove dobre i lagoje stra-1 pod šterov ednok vekivečni senj ni. Prekmursko kmetsko ljudstvo, bo počivao.	j tvoje mjesto je eti v krili neod-
V varašaj je ljudstvo na to visne prekmurske stranke, štero navajeno, da vse gotovo dobi ta;smo zato nastavili, naj najprvo i nigdar si na misli na 'o, kak|prekmurskomi kmeti pomagamo vse to zraste i naprej pride. V ve- j i njemi žmeten ter, šteroga je že hki varašaj ne poznajo lepo i sedem let nošo, dojvzememo. Pii-zdravo naturo, gde naš kmet z sti tam vse driige stranke, tak ycseljom obdelava svojo ženilo isam znaš, kakše šobile, znaš da 2bek spravla drugim ljudem. KlSO niti piknjice ne včinile za
t__j:	_11	1	.	. i___„L_____________1	•
bro znamo, ka svet z tvojega po-j Ne morejo previditi one težkoče i Ija žive, mi znamo, da prave vre-1 nevole, štere so dosegnole siro-tine Žitka vi kmetje mate v ro-jmaško kmetsko ljudstvo. Siromak kaj i ne driigi. Vidimo, da je;kmet celo leto dela i triidi se od človečanstvo čil kulture v nemo- noči do noči i na zadnje pa pride
voda, ogen ali toča i vniči me ce-loga leta triid. Mi ki smo z kmetskega roda, mi poznamo kmečki
nareci hodi v slobodnoj naturi, °n pozabi, ka je dužen kmeti. V .v3rašaj viditi moremo, da se ljudje spozabijo z lepi i pošteni člo-yeči navadov, z istinski i pravič-ni rnišienjov, z prostnoga i pie-rnenitoga žitka. Dnesden večina Judi samo na to gleda naj samo zapovedavati more, sebi
na irirf °i?astvo spraviti i driige pa pod sebe spraviti.
Dostakrat vidim, kak zapove-davajo našemi kmeti taksi, gteri k torni niksega juša nema jo, šte-n ne poznajo njegovo diišo. Istina je, da med našim kmetskim ljudstvom že hodijo krivi proroke, s^ri je na to nagibajo, naj svoje zdravo mišlenje zatajijo i naj se Po njihovi rečaj ravnajo. Kmečko Jhdstvo ne poslušaj na te krive Prorok:^ ar te tej v nevarnost od-Pe]ajo. Nego poslušaj na svoje ntate, šteri poznajo tebe i štere P°znaš ti, v šteri se lejko zavii-pas i v šteri se nevkaniš. Mi do-
kmeta. Naša stranka tvoja šče biti z celoga, za tvoje pravice se
stan, znamo kak dosta morts trpeti eden kmet, da sebi i svojoj družini pripravi vsakdenešnji kriih.
Stan uradnika je dosta bogši, kak kmeta. Njemi ne vzeme kriih ne voda, ne toča, on dobi svojo plačo mesec za mesecom, njemi pride na meso, na vino i na driige takše stvari, da kmeti dostakrat na kriih ne zide. Uradnik je vsigdar na čistom, na toplom i na suhom, dokeč kmet v blati v mrazi, v dežji more iti i delati, ar ovak nemre živeti. Zdajšnje uradniške plače so že pred par letami vo-napravlene i od tistoga mao je pa vsaka stvar falejša postanola. Kmet skorom tri—štirikrat fale more to dati svoje pridelke, ali uradniške plače so pa ostale stare.
Za toga volo uradništvo nema pravice protestirati proti znižanji plačam, nego more to previditi, da je to pravilno. Pravico ma vlada, da zniža uradniške plače i to znižanje je ešče prenisko, nego dale bi trbelo iti, reformirati vse uradniške plače i tak bi država dosta milijonom prišparala i včasi bi
Glavno je zato to, da se uradniki morejo reducirati vsakom mesti, ar tisto delo dosta menje uradnikov lejko opravi, kak ji pa zdaj.
Uradniki so na tom, naj oni vse fal dobijo, ali da to čtijejo, ka se njim plače znižajo so včasi na petaj i protestirajo. Ka bi se zgodilo, či bi ednok kmetsko ljudstvo protestiralo proti nizkim cenam i več bi nikaj ne odalo. I kmetsko ljudstvo si je na to ešče nigdar ne mislilo, nego z mirom nosi vse težkoče, nevole, štere pridejo.
Kmečko ljudstvo li naprej po poti poštenosti, mi se ne spozabimo z tebe, mi smo i ostanemo vsigdar z tebom, ar znamo, kak je žmetno delati na poli i znamo, kak dosta nesreče čaka na kmeta pri verstvi, ar šmo kmečki sinovje i kosili i orali smo mi tiidi, da smo ešče doma bili.
Mi smo ne samo politično stranko nastavili, nego za mali čas ščemo organizirati naše prekmursko kmečko ljudstvo na kmečkom polji, da vašim pridelkom nedo driigi delali cene nego vi sami.
Našoj vladi pa hvala za to, da je znižala uradniške plače i na to je ešče prosimo naj s tem delom dale ide i naj zniža tiidi uradništvo. I prosimo vlado naj se malo več briga z kmečkim Ijiidstvom i naj mo bode na pomoč, ar je to te pravi i močen steber naše države.
šče boriti, kak poštena stranka, jmenša bila dača. Ali je to pra-Mi ostanemo tisti, ki smo bili, vica' da v dosta prekmurski šolaj pošteni i pravični, jedino za prek- vučitel samo poldneva včijo, samo mursko kmečko ljudstvo delajoči 4 vbre na den i dobijo za to ve-j moževje. Bodi ti tudi stalen i po- hke plače, prvle so vučitelje ce!ij2čikčlj DG molČlmO? šteni, ar samo tak dosegnemo za den včili, na den sedem vor i ne;	J
našo drago krajino tisto, ka se;so meli samo 50 — 60 deco, nego nas dostaja. Gledajmo batrivno1150 i donok smo se bogše i več kumes i naprej, ar tak pokažemo, navčili, kak zdaj. Zdaj je samo to
da smo pravi nasledniki naši po šteni očakakov.
glavno naj v knjige bo notrizapi-sano, da so teliko i teliko včili ali na to nišče trn o ne pazi i ne gleda, ali je tisto tiidi notri v gla-vaj dece. Prosimo vlado, či si za to driigi ne briga, naj vučitelje celi den včijo i ne poldneve, naj-Naša vlada je odredila, da vsej | menje 7 vor na den, ar samo tak uradnikov plače zniža i to zato, zaslužijo tisto plačo, štero dobijo.
Plače uradnikov.
da tistim siromakom na* pomoč priskoči, šterim je voda vse na nikaj djala. I zdaj pa den za dnevom vidimo i čiijemo, da uradniki protestirajo proii torni, da se njim
Tak pa dosta penez prišpara država, štero bi se včasi poznalo pri dači. I to se tiče driigi uradov tiidi, prvle je zadosta bilo v dačnom uradi 4 Ijiidi, zdaj je pa deset, pa
-	4.	-------J.	ovacij JC pa Ul
pai ainarov dojpotegne z plače.1 so donok včinili svoje delo.
Stari predgovor pravi: »Govoriti je srebro, molčati pa zlato«. Stem zadnjim stavkom smo se mi Prekmurci strinjali do denešnjih časov i kak smo bili že vsigdar navajeni — — molčali smo. Jako tiho i mirno smo prenašali vse vse krivice, štere so nam prizadevali raznovrstni faktori po naslovom takozvanoga »bratstva i enakopravnosti«. Potrpežljivost naša je bila velka, skoro sveta, bi pravili. Zato naša viista neso tožila, tiidi ne hvalila; neso grajala, niti častila; tiho zaprta so bila — molčala so. Tembole pa je naše bistro oko že od vsega začetka jako za-neslivo, z vsov opreznostjov i na.
tačnostjov zaslediivalo vse dogotke delamo, se vojiijemo či trbej se
naših razmer, štere si je naš razum na skrivoma, a jako verno goripisao u dnevniku svojih vsak-danešnjih doživlajov — šteri so se počasi, a tembole sigurnu kopičili v naših srcaj štero je od bridkosti prenapolnjeno začelo krvaveti, i tak je prišla naša sila i potrpežljivost do kraja. A vse to že tiidi neje odprlo naših viist. Že smo tak vovidli, kak če bi meli sveto obliibo večnega molčanja. Mogoče bi vsikdar nemi i tihi ostali, če nebi bridke i vroče kaplice krva-
tudi žrtvujemo, da tak z ednov zdriiženov močjov pridemo ednok do našega zaželjenoga čila, šteri je zlatimi literarni napisani na našoj domačoj i vodilnoj zastavi: »Prekmurje — Prekmurcem*.
Miroslav.
Nedelja
po risala j deseta.
»Farizeuš stoječi je etak
vačega srca zbudile v nas utrp ,	, . „ r ,	_ ,
njene i že skoro napo zamrle j mo^° v se^>1-	hvalo tl da*
diišne vesti, štera je resno i pe- iem» sam ne, kak driigi denje zaslužimo.
Ne smemo pa zaničevati stare ljudi. Sv. pismo nam pravi: Pred serov glavov vstani i spoštuj osebo staroga človeka, i se boj Gospoda, svojega Boga. (Moj. III. 19. 32). Da je Bog telikrat kastigao, je bila kastiga zaslužena, ar so starčke ne spoštlivali. — Še veči grej je onemi, šteri svoje stariše, dobrotnike ne spoštuje, ali je zanečiije. Taksi stariše so po pravici lejko tožijo s prorokom Izajašom: Deco smo zredili, oni pa nas zaničujejo.
Ne! ne zaničujmo nikoga ne! — liki spoštujmo je vse brezi razločka. Dajmo vsakomi takšo čast, kaksa mu ide, da si bože dopa-
koče noč i den neprestanoma i namila kričala: Nemolčite vsikdar! Odprite vtista i govorite! — Što negovori, nego je vsigar tiho i nema molči, je sokriv vsaka krivice, štero trpi narod, zakoj bode mogo ednokrat težek račun davati pred pravičnim Bogom in trpečim narodom.
Oh, vest šče ti nemirflješ,
Oh, vest šče ti nas mučiš, Očitaš nam krivice,
Ki narod naš trpi?
Zato pa dragi bratje i drage
ljudje, zgrablivci, krivični, lotri, kak je ete publikanuš (Lukač v XVIII. tali)«.
Čuden človik je bio te farizeuš. Šeo je v cerkev sam sebe hvalit pred sveznajočega Boga, pa se šteo sam sebe povzdignoti, a driige pa zaničevat.
Kristus nam je dao zapovid splošne ljubezni i spoštovanja do driigij, naj so že to naši znanci ali ne. Nigdar pa ne smemo zaničevati nikoga. Ne smemo zaničevati svojih višjij. »Nega oblasti od drugod, kak od Boga, štere pa
sestre vu Krisluši, šteri se dobro SOj so od Boga postavljene* — nas
zavedamo, ka smo rojeni v tom lepom krasnom zelenom i rodovi-tom Prekmurji, šteri smo gizdavi na tak lepi domači kraj, šteri se
uči sv. Paveo. I sv. apostol Peter pravi: »Vse spoštujte; brate Hibi te, Boga se bojte, kralje častite«. Te reči veljajo za svetsko oblast.
dobro zavedamo, ka je to samo Za duhovniško čast pa je pravo bože i naše, za štero grudico smo pripravleni tudi smrt gori vzeti, če bi nam jo sovražnik šteo vkraj vzeti, posliihnimo že ednok svojo dOšno vest i včinimo svojo sveto dužnost! To pa samo tak vč nimo, da se vsi »domačini« Prekmurci združimo v edno zdravo, domačo, neodvisno organizacijo, v šteroj svi kak eden govorimo, pišemo,
Jezus: »Što vas za zaničuje mene zaničiije.« I Bog je vsigdar takše, šteri so ne spoštovali svoje višje hiido kastigao. Napriliko: Marija, Mojžešova sestra, je zanečlivo gu-čala o svojemi brati i gospod jo je zgobami udaril. — Kore-ta, Da-tana i Abirona je zemlapožrla, ar so godrnjali i gučali proti Mozesi i se se puntali (IV. Moz. 16. 31.)
Politični glasi.
Parlamentarno delo počiva.
V skupščini vlada popolni mir, od parlamentarnega dela več nega guča. Vsi po/Janci su odišli k svo- ^ jim volilcom, v Srbiji pa najmreč zavolo občinski volitvov agitirajo močno.
Radič se je v Dalmaciji na-| hajo i je več mesti držao shode,' šteri so se me ne najbogše posre- j čili, ar Radičovo politiko v Dalmaciji ze tiidi obsojajo i den za dnevom se kraj obračajo od njega dalmatinski Seljaki.
Hrvatski federalistični poslanci neščejo z ministrom Nikičom iti, ravno tak nešče stopiti v Nikičov klub dr. Trumbič.
Kralj je pogledno v Apatini velike škode povodni, zdaj seje pa skoz Zagreba nazaj vrno na Bled.
Vlada je znižala vsem uradni-
kom i tistim, ki z državne kase dobijo peneze — plače od o do 25 procentov, kak dobijo plačo, šteri več, tistomi več. To je pravica. —
Vogrska i Jugoslavija ste podpisale trgovinsko pogodbo med seboj i da zdaj obe državi v prijateljstvi ščete živeti.
Mro je bivši radikalni poslanec i bivši minister za pošto Žarko Miladinovič. On je bio dugoletni voditel vojvodinski radikalov.
Na Francoskom zavolo Iranka, šteri je tak nevarno spadno, edna vlada nemre ostati, par dnevov stoji i že pa more demisionirati, zdaj je stari borec Poincare vzeo v roke državne posle, kak minis-terski predsednik, od njega se dosta čaka.
V Polskom se je spreminila ustava, štera zdaj ono pravico da državnemi predsedniki, da gdakoli lejko razpusti parlament. Na Polskom je ešče vedno veliko razbur-kanje i različne stranke se nem-rejo žmiriti.
«Mosok Jafetov.«
S tem naslovom je eden „mladi" gospod dugi članek napisao v „Novine" od 25. julija. Da pa Biblia ne spada v njegovo knjigarno, zato neve, ka je tisti podpis v „Naših Novinaj" napačno bio štampan. Pravilno je Mosok, ne pa Masok, kakor ga on dosledno piše. Mosok je bio sin Jafetov, vnuk Noe patriarke, po stari legendi praded Slovanov,
Podlistek.
Siroče.
II. INa poti.
Mali Janči je mogeo idti na svojo j pot, da zadnjo željo, testament svoje! matere izvrši. Njegova mati je že v grobi | ležala. Mnogo se jij je jokalo na njov,! a več se jij je jokalo na malem siro-: četom. Mali Janči je trepetajočo rokov vrgeo prgiščo zemle na v grobu ležečo ; triigo, kak so njemi to driigi pokazali.' Ne se je pa najšo med okrog stoječimi,! ki bi pravo: Moj sinek, od gnješnjega; dneva bom jaz skrbo za tebe!
PO takem je dolžno bilo malo siroče idti po sveti da izvrši testament svoje matere. . . .
Že je pozna jesen bila. Mrzeo veter je že pihao, ptice so ne več spevale, da je naš Janček nu svojo pot vsigdar dele i dele. Ne dugo, kak je šeo, je prišao do ednoga grada. Pred velikimi vratami na veliki zidini sojaj sta stala dva oriaškiva oroszldnya (leva), kteriva bi kak to se je vidio, pazila na v gradi živoče. Mali Janči se je kaj takšega
nigdar ne vido, zato je nehote se je ostanovio i je čudno gledao v te dve počasnosti. V tem trnutki se je iz grada skoz vrat prihajab gospod. Siroče že ne melo telko vremena, da bi odskočilo i i tak je že v drugem trenutki ležalo v grabi. Da je prišlo k sebi se je najšlo v naročaj visikega gospoda.
Te bolij kaj ? — ga ljubeznivo
pita.
Zaj me ne bolij nikaj — je odvrno mali Janči.
Bojim se vse eno, da se kaj storilo, da te more nekoj boleti.
Ne, prosim lepo nikaj me ne boli.
Hvala Bogi! Ne sam te opazo i skori bi te s konjom pogazo. Pa povej mi, kak se zoveš? Odked si prišeo i kamo ideš.
Mater iščem — se je glaso odgovor.
Mater? se je začiido gospod, i je postao nikak to tužen i se je iz obraza brala notranja žalost. Potem pa je pravo: »Dete moje, mater gnjesden nega na sveti.
Pa so — je trdio mali Janči — pa morejo biti, ar so meni moja mati pravili.
Pa či ti pravim, je zakričo gospod! dam tebi, da po poti ne boš trpo ne-
i tudi je več nebo. . . Vidiš, jaz tiidi mam dve siročeti, šterivi nemata matere, pa smo mater ne pokopali.
Oh . . .! si je žalostno zdihaval — moja mati so že pokopani no — vseeno bom iskao drugo mater tak dugo, dokeč ne najdem. Jčzus mi je tak pravo . . . se je triido dokazati mali Janči nepozna-nomi gospodi.
Te pa li idi — naj te Gospod čuva na tvoji poti — se je obrno i si zbrisao oči. Idi le idi, pri sebi bi te zdrzao, pa jaz nemam tistega, koga ti iščeš, štera bi lejko tiidi tvoja mati bila. — Poglej ;tu ideta mojivi dve siroči.
Dve blondastivi deteta sta prišli k vratom. Vlase sta melo duge, da so j jim na ramaj ležali, lica so bila rdeča, kak rože. Obe bežita k svojemi očetu.
Idi pa je obimi — ga je batrivao gospod maloga Jančija — pa je kiisni, vej tvoj poljub jim more dati le blagoslov, £i si že Jezusov odposlanec. Mali Jancsi je v istini so k njima, je je obimo i kiisno.
vole. Angeo čuvar te naj čuva. S tem ga je pusto na sredi ceste.
Mali Janči se je zagledao za gospodom, — i samo sledkar je opazo, ka dr-žij v prgišči.
Potem pa je šeo po dolini i po bregi, dokeč je ne prišeo v eden veliki varaš. Tu je prišeo v zadrego mali Janči, nigdar je ne vido tak velike hiše, teliko Ijiidi. Sreča se s tremi gospe. Ogne se njim. Pa edna iz treh na hi-troma k njemi stopi, pa pravi:
O!.. kak lepi dečkec — poglejta ga.
Pa v resnici, kak mili! — pravi druga.
I kak lepe oči ma — dene tretja.
Kak se pa zoveš — ga pita prva.
Janči Šulekov — je bio batriven odgovor.
Kje živeš? — Nindri.
Što je tvoj oča ? — Jaz nemam oču. —
I mati ? — So mi mrli.
Ka pa delaš ti tu?— Mater iščem — i v očaj so se skuze pokazale.
Vides, Blaženka — pravi edna iz I zdaj to maš — mu stisne gospod med njih trejti — zemi ga k sebi, tak malemi popotniki bankaš v roke. To nemaš dice.
ustanovitelj Moskve. Da je paivenčevih" frazerskih člankov s zakonov so vsi piišpeki dali pastirski Mosok Jafetov ne bio predmet podpisom „Prekmurec", ar kot is-ednoga članka, nego anonimni kren, ednaki i pošteni mož sam
podpis, z toga vidimo, ka pisec edno osebo šče napadati. Zato njemi odgovorimo sledeče:
1.	Vi nevete i nemorete znati, kaj je mislo, kakše namene je meo i za koj se je vojskiivao »Mosok“ vu svojoj mladosti, zato se ne vmešavajte v takše reči, šterih nevete. „Mosok" se dnes za one iste čile, ideale bori, za štere se je v celom svojem živ-lenji vojskiivao.
2.	Svoje fraze o „ponosni" slovenski lipi, v „ponosni" slovenski materi, svoje tanače i na-vuke obdržiti za sebe, vam so potrebni, „Mosok" jih ne potrebuje.
3.	Vam kot rodjenosni ma-gjari ne stoji dobro, či se nadiiv-lete kot veleslovenec, ar so vam azijski mogoli, etnografično bližji bratje, kakor Slovenci.
4.	Mi stari o poštenosti driige Pojme mamo, kak vi. Mi za nepoštenost držimo, či sto pri taroku Preži na reči svojega partnera, da je potem proti njemu izrablja. S političnimi detektivi se ne igra tarok. Či bi vsi, „ki so dnes mladi", tak mislili o poštenosti, kak, vi, te bi poštenost za kratki Cas zaistino muzejski predmet bila. Ali hvala Bogi, drugi inteligentni *ddje, ti mladi ludi, v tom z nami držijo, da poštenjak zaupnih stikov ne izrablja proti svojemu poznanem I zaraditega sam jaz drii-
predmeti, o šterih sva vsaki den govorila med sebom.
5. Končni obračun pride.
driigoč
list, v šterom prepovejo vsako bOžo službo v Mehiški cerkvaj.
ne mogeo misliti, ka bi vi takši Odprle so se senja. Škarlatinka
skažlivec bili, ka' bi pisarili o tehiJe min0!a’ T,* oblf.! doHp?.stila’ da ’	r	se v ce]om Prekmurji lejko držijo senja.
V Turnišči de se pa v vsaki četrtek
držalo svinsko senje.
Morsku vukga jepožro. VAdriji
je morski vuk popadno ednoga kopalca,
ki je od svojih priatelov odplavo 300
metrov. Vuk ga je požro pred očmi
priatelov. Nesrečenec je eden zobni
tehnik bio doma z Milana.
Granat je eksplodiro. V Pie-
monti je eden vojak sebov vzeo granat
i notri ga je odneso v šator i gda so
njegovi prijatelje spali je vo ščeo vtrg-
noti vužgalo. Zdaj je pa granat eksplo-
„	Tr	diro i raztrgo je 5 vojakov, 10 ji pa
Beltince za	II.	kaplana	pridejo g. Alojzi	,	„ .	.	...
.	težko orano. Trje so med oranjemmi
GLASI.
Duhovniške vesti. Vič. g. kaplan Jožef Tivadar so premeščeni s Hotize v Čerenšovce, i s Čerenšovec vlč. g. kaplan Matjaš Zadravec na Hotizo. V
Osterc, doma iz Sy. Križa pri Ljuto-meri.
Imenovanje. V Dolnjo-Lendavo na osnovni šoli je imenovana gdč. Marga-gareta Čižek za stalno učiteljico desega mao vučiteljica v Dolgi vasi. Za stalnega učitelja je imenovan v D. Lendavi Ivan Krist. — V Dolgi vasi pa Marija Peternel—Goljevšek. V Lipi Angela Ivanuš za stalno učiteljico; v Murski Soboti pa Ema Lapajne.
Trojčke je porodila žena pismonoša Mihala Kar v Beltincih iz šterij sta dve deklice i eden dečkec. Vsi so s materjov vred zdravi i čvrsti.
Bitje. Zadnjo nedelo, kak je to že ponavadi, da se z edne vesi dečki ne-morejo viditi z dečki druge vesi, so se gančki i bratonski vkiip zgrabili i do
goga držao za pisca tistih „Slo-
tudi mrli.
Vojaki so se zastrupili. V Ljudskem na Polskom se je zastrupilo 120 vojakov, ar so pokvarjeno meso jeli. Tudi med civili ji je dosta obetežalo.
Velika toča v Bosni. V Sarajevskoj okolici so dosta trpeli zavolo povodni i toče. Do 20 vesnic je toča vkiipvdarila, velika voda je 4 mline odnesla. Pol kilogram žmetna toča je kapala i vse pov je vničila. Kvar je več kak eden milijon dinarov.
Vse naše čitatelje, opozorimo na podlistek „Naši Novin“. štere prinašajo že driigokrat: „Siroče", ki ima vu sebi lepe navuke.
Trafika je uropana. V noči na 29. juniuša so v Lendavi pri cerkvi sto-jičo invalidsko trafiko gorivtrgnoli iznje
Kak si lejko naročiš „Naše N o v i n e“ ? Idi na pošto, pa si tam kiipiš edno karto za pou dinara pa na« piši: Pošlite mi »Naše Novine« i potem natanko napiši svoj atres. Na driigom kraji pa na« piši: Upravništvo »Naši No« vin« v Dolnji*Lendavi. Pa še: Što spravi dvajset naročnikov on dobi »Naše Novine« brez« plačno. - Što pa dobi v Naši Novinaj ček, on ga pa naj spolni i na pošto odnese. Poštnino ne trbe plačati.
Stara prigodba.
krvavega zbili. Te korenjaki so bili,
15-16 let stari i med njimi je b/la ve-1 °dnesli cigarete; tobak’ Štenipline 1 k°-
za
Ka? — je čemerno odgovorila gospa — kak bi naj jaz takšega cota-Vega dečkeca položila v mojo svilnato Posteo — doli ga je poglednola i ga tam pustila. 1 drugi dve smehajoč ideta njov. Mali Janči je ne znao aakoi, pa ga je serce zabolelo. Ednok Se Je še okrog zgledno, pa je šeo svojo Pot dele. Tak se mi je vidio, da bi njemu st0 pravo til zabston iščeš frater.
Tisti den še je prišao vkiip z nek-mi ^?nskami, Edna iz med tej ga pita: plncek, kamo se tak paščiš? a čim Se mater najtj| — je za_
105tno^dao „d Jan£ek
Je nekaj muviia' t0	dri,Sa
1 mu z IjilbeznosStuS 8,°P' “
To maš sinček —. ■
stisne nekaj pejnez. K pen ^ ^ -U še	J i	Penezom pa je
le neka] sPa1drl010 V • P°gledne kapla le pa je dez ne seo.	F
Janček se je šteo zahvaliti, pa je
zenska odišla z rečmi čuva!"
, Bog te
popotnik je pa dale šeo svojo ° . 0 je po bregi i dolino, da zvrši ni° željo svoje matere. . .
»Išči . . . išči si driigo mater". . (Dale.)
čina šujsterskij inošov. Mojstri politizirajo — inošje se bijajo. Vej zaj majo čas, kak edni, kak driigi — ar se v leti ne nucajo šolinji.
Eletrlka se vpelja skoz Bratonec v Mursko—Soboto, tak de občina Bra-tonci tudi mela eletriko.
Domanjšovci. V jesen se je že zgodilo, da je jedna dekla odišla na Vogrsko k svojemi rodi i sebov je vzela 2400 dinarov i 25 dolarov. Ali dugo so nikaj ne dobili od nje ti domanji i zač-noli so jo iskati, ali z vogrske so jim pisali, da je dekla ta ne prišla. I cela stvar bi zakrita ostala, či bi zdaj ne bilo te velike povodni, ar je voda pri potoki vozaprala jedno truplo i obleko, štero so za njeno spoznali. Z toga se vidi, da jo je nekak umoro i jo pri potoki zakopo. PQrš Ferenc mladenca z Domanjšovci so orožniki aretirali, ar se na njega somlijo, da je to včino.
D°i se je strelo. Preminoči petek, vgojdno ob deveti se je v srce strelo Bagari Lajoš gostilničar z Rogaševci. Pravi zrok je neznani, zakaj je to včino, ali tak se čiije, da za volo družinski razmer.
Biciklin so vkradnoli. Preminoči keden je neznani tovaj vkradno g. Jerič Ivan sobočkoga kaplana i urednika No-vin — biciklin. Tovaj je na okno prišo notri v gang i seboj je vzeo biciklin, šteri se me je preveč pOvido. G. urednik de zdaj maio več peški mogo hoditi.
V Mehiki je prepovedana boža služba, z volo ostri protiverski
leke v vrednosti 3 jezero dinarov. Krivce išče oblast.
V Gornjem Petrovci bo 5. au-gustuša veliko senje.
Odpustite vsi, ki ne dobite redno „Naše Novine" v roke, ar imamo več sovražnikov, ki nedopiistijo, da bi je v roke dobili. Mi je vsigdar odpošlemo, a kak to, pridejo nazaj. Iščemo krivca.
Kapca. Prošlo nedeljo, na god sv. Jakoba je bilo na Kapci proščenje. K temi proščenji so vse novo mašnikovo obleko spravili, štera jij je več jezero dinarov koštala. Pač hvala ide našemi dobromi ljudstvi, štero tudi v nevoli dosta žertvuje za verske namene.
Preganjanje katholiske cerkve v Meksiki. Že dugo se vrši preganje katoliške cerkve v Meksiki, tak da smejo duhovniki meševati, verniki pa ne k božjim službam hoditi. Sveti oča so dali okrožnice vsem pušpekom, da naj uredijo javno pobožnost pred Oltarskim svestvom. V Prekmurji po naručali našega Visikoga Pasterja se bodo vršila v nedeljo 1. augustuša, da to kruto preganjanja henja. — Molimo.
Podpirajte i naročte si
„Naše Novine".
Na sveti se nikaj novoga ne godi, nego samo stare prigodbe se ponavljajo v novoj obliki. Najnovejša prigodba Prekmurja se že tildi godila na sveti i v našem kraji se samo ponavlja med novimi okolščinami.
Zemte v roke Sveto Pismo, po-glednite prvo knjigo Makabejov, 7. poglavje tam od 4. do 16. verza eto stoji pisano : »I sedo je Dimitrij na prastolu kraljevine svoje. I prišli so k njemi hudobni i ne-pobožni od Izraela, i vodja njihov filkim, ki bi rad pop bio. I tožili so ludstvo pred kralom govoreči : Pogubo je Juda i bratje njegovi vse tvoje prijatele i nas je rasplodo z naše zemle. Zato zdaj pošli človeka, šteromi zaviipaš, naj ide i vidi vse opustošenje, štero je napravo nam i kralovim krajinam ; i naj pokaštiga vse prijatele njegove i njih pomagače. I odebrao je krao izmed svojih pri-jatelov Bakhija, šteri je gospodii-vao prek velike reke i bio zvest krali. I poslao ga ja, naj vidi opu stošenje, štero je napravo Juda. Ali i nepobožnega Alkima je postavo vu popovstvo i zapovedno njemi, naj dela osveto proti sinom izraelskim. I zdignoli so se i prišli z velikov vojskov na zemlo Jude.
I poslali so poslance i govorili so Judi i bratom njegovim za prevaro z mirovnim rečmi. Ali so ne vervali njihovim govorom, ar so vidili. ka so z velikov vojskov prišli. I vkiip so prišli k Alkimu i Bakhiju pisačje prosit, štera so pravična; i prvi, Asidejci, šteri so bili med Izraelci, i prosili so od njih mir. Pravli so naimre : Pop iz Hronovoga pokolenja je pri šeo, ne znori nas. I govorio je ž njimi mirovne reči i prisegno njim je govoreči; Ne včinimo nikaj hii-doga vam, niti vašim prijatelom. I vervali so njemi. I zgrabo je izmed njih 60 liidih i poklao jih je.
Dalje 9 poglavje 54. verz: »Leta 153. v driigom meseci zapovedao-je Alkim, naj se poruši obzidje znotrašnje svete hiže i naj se poderejo dela prerokov i začeo je podirati. Vu onom vremeni vdar-
jen je bio Alkin i preprečila so se dela njegova i zaprla so se vtista njegova i žlak ga je vdaro, i neje mogeo več spregovoriti reči, niti teštamenta napraviti. I vmro je Alkim vu onom vremeni med ve-likov mukov . . . . i . mir je bio na zemlji«.
zavupana i samo tak dosegnejo te pravi i istiniti cil.
Prekmurske šole.
Bliža se' novo šolsko leto i
Poslano pismo.
Gospod Klekl i istina.
Što čte „Novine" našega poslanca Klekla, vidi da se v vsa-koj številki samo hvali g. Klekl. On je, kak pišejo „Novine" dober za narod i pravičen, i istinski, moder i nesebičen, plemeniti i zvršeni v vsakom pogledi, —
I kak sam dragi Bog ! pri njegovim priklatom se z bo-j p0 tem se vidi, da je Novin jaznostjov pitamo, ali se naša! glavni cil samo hvaliti i izveliča-deca pa tak malo navčijo, kak vati g. Klekla. v preminoči letaj. Deca se zato	naš narod pravi: „sama
pošila v solo, da naj mkaj navci | g K|ek, ^ le|k0 nc hva|k Bo|e i naj nikaj zna. Ali z žalostjov naj ^aka, ali ga za njegovo zdaj-moremo viditi leto za letom, da §nje delo pohvali prekmursko Ijfld-
se vsigdar menje i menje navčijo deca, da dostakrat dve, tri zimi hodi v šolo i neve pisati i čteti.
stvo, štaro je njemi poklonilo svoje viipanje.
Javno delo jednoga narodno
jom. To da jeden naš minister pravilno i zakonito postopa, je ne zasluga g. Klekla.
Mi bi odpustili g. Kleklu njegove dečinske i smešne samohvale, či bi v njegovom pisanji ešče takše ne bilo, štero je ne lepo i niti je ne dostojno za izobraženega moža i narodnoga poslanca.
V tistom članki, v šterom do-kažuje, da je bio pri ministri g. dr. Šibeniki, — piše da cena ze-mle naglo spada i da je jeden minister njemi pravo, da se rodna bačka zemla že odavle po 900 dinarov eden oral. To je tak napisano, da si tak lejko misli, da je to njemi sam minister g. dr. Šibenik pravo. To je vse driigo, samo ne istina ! To je gliipost, brezvestna laž, da bi to pravo odgovorni šef agrarne reforme, to bi naspratno bilo proti tistomi zakoni, šteroga je njegova stranka ne sprejela.
Dnes se za 900 dinarov nem-re kupiti niti 300 kg. pšenice, kak
. .	.... x • i o	ga poslanca trbej dobro opaziti i re
I ka	je torni te	pravi	zro .	ocenjati. Ki to čini, mogo je pre- t>i	se pa te mogo jedan oral že-
to, da bi se deca ne ščela vciti,!^^ cja g_ ne gUgj j ne m le, na šterom vsako leto sko-
nego šola je največ torni kriva. | dela vsigdar ednako, nego dnes V dosta mesti je ta navada, da‘sem, a vutro ta. Tak je on v naj-
iestejo štiri moči, ali dve	,Na Pe!(do’..kak f
pred poldnevom par vor, dve pa |apavan„ Hžter0 s0 naši ,jMi do. popoldnevi par vdr. Kak bi se od veleposestva, kak agrar-pa tak deca mogla kaj navčiti?; ni interesenti
Naj trpi včenje celi den, od 8 do 12 vore i od 1 do 3-je vore. lak mislim daedan vučitelj lejko vči na dan šest vor i ešče tak premalo dela proti driigim uradnikom, ar on ešče poleti dva
Ešče je ne tri tjedne, gda je pisao g. Klekl v svoji Novinaj, da se more cena zemle po pravici odrediti, to je po vrednosti i haski, štero človek ma od zemle, či z njov dobro gospodari. To je pravično: Ne trbej, i nemre i ne-
meseca počinka ma. Samo tak, smej kmet plačati za zemio telko,
zdignemo mi nazai naše šole na da bi intereš kupnine vekši bio &	. Cx •	. nego je pa haska, steroga zemla
tisto stopnjo, na steroj so prvle d/na vsoko ,et0_
rom 1000 kg. pšenice raste, ali stem ednako vreden driigi zras.
Vsaki razumljivi človek to zna i ne nam trbej dokazati, da je to najvekša bedarija. Pred tri tjed-nami je piso g. Klekl, da za to trbej gledati, kak dobi ljudstvo zemljo po pravoj vrednosti, i zdaj pa moti narod, naj ne kupuje zemio po pravoj znižanoj ceni i vrednosti, da se bogša zemlja odava po 900 dinarav oral, za teliko koliko pride od ednoga orala letna arenda.
Naj naše ljudstvo samo presodi, ali je to pisanje narodnoga poslanca pravilno. Mi pravimo, da
Mi za našo dužnost držimo vse ljudstvo v Prekmurji opozoriti na ono neodgovorno i ško-dlivo javno delo g. Klekla. „Kesno je po poldnevi k meši iti" pravi naš narod.
Kak ščejo zdaj „Novine" oprati g. Klekla i po tom njegovom škandaloznem pisanji njega hvaliti i dale njegovo pravilnost, modrost i vse ostale dobra i plemenita dela dičiti?
GOSPODARSTVO.
Tržne cene.
Dolnja-Lendava, 29. jula.	
100 kg. pšenice . . .	. 320 Din*
»	» žita		. 200 „
„	„ ovsa ....	. 160 „
„	„ kukorce . . .	. 160 „
„	„ hajdine . . .	. 250 „
„	„ Prosa ....	. 210 „
PENEZI.	
Zagreb 29. jula.	
1 Dolar		56 68 Dim
1 Schi'.ing ....	8 „
1 Češka K		1.67 „
20 zlati K		210'— „
1 francoski fr. .	.	1.44 „
1000 madžarski K .	0-79	„
1 Šveicki fr. . . .	10-98	„
1 italijanska lira	1-88 „
100 dinarov v Ziirichi	9.11 Fr.
je ne dastojno služiti v javnom bile, samo tak pride tisto vremen, j j0 je g_ ^jeki pošteno napi- deli z demagogijo i ne je poda se bodo deca redno včila, ar;SQ. Ali on je dakle v istom član- šteno.
ovak ta pridemo, da celo Prek-; ki napiso, da je njegovo mišle- To pisanje g. Klekla je takše, murje analfabetno ostane nedelnje, da bi se mogla ta zemla v'kak nož, šteri na obedve strani
znalo čteti i ne pisati. Prosimo	0ral S° režf’ "e g' kie(kl’ čist0 drUgače
, _	,	.	. v , 6000 dinarov dati (stera je pa;izgleda prava istina,
dotične kroge, naj se zbogsa sol-jdaje^ sja5aj poplavlena zemia pa; istina je, da stojimo pred do-
sko polje v Prekmurji, naj se egge fajej),	| vršenjem novoga državnoga za-
vsakoj šoli celi den vči i naj Ali kak se g. Klekl meša v to j kona za porcijo na zemio, gde vsaki vučitelj dela i vči, gde ji stvar, on to neve i ne razmi, a, na prvom mesti stoji, da utrdi
na več	i	orostora oa nega	za	hvali se stem pred ljudstvom, kak; pravi današnji čisti	prihod zemle.
pa vec	i	Prostora Pa	ie odzvonilo	staromi ka-
vcenje, tam se naj odposlejo moči 1	^ n4 toljko ko|talaj
v druga mesta, naj država nema keUk() košta> da de z slobodne taksa vodovanja, štera bi se lejko roke vrši0 odavanje nego menje. prišparala. Naj šolski nadzorniki Ne okoli 20.000 dinarov, nego ne gledajo samo na tisto ka je okoli 6000 dinarov. Tak misli, v knigaj zapisano, nego naj tisto da ie to njegova zasluga, či bi
poglednejo, ka znajo ka so se | ^jj eg^e je -p0ie smeja vreden čistoga prihoda, navčili deca. Ar so knjige potr-;^ Kjekl v zadnj0j številki svoji Po istini što prekmurskomi plive i	to	se dosta lejko,spiše,	j jsjovin.	Tti on piše i hvali se, da	ljudstvi dobro žele,	tisti ga v tom
štero se	je	niti ne včilo.	i je bio	pred ministrom za agrarno	kratkom časi opoti,	ar keliko nam
I ešče na zadnje jedno, pro-: reformo g. dr. Stankom Šibeni-
simo naše vučitele, naj oni pravi'K,0™- | "dai da jf od ™"'-
"...... f , Istra dobo obljubo, da ne bodo
vucitelje i vzgojitelje bodo, a. e pQjrdjenj dogovori z kupiivanje
veleposestniške agrarne zemle, či sami ktipci ne pristanejo na to.
Tak se kaže g. Klekl z tujim per-
Žlvina.
MESO.
1	kg.	govedine..............13	Din
„	„	teletine...............18	„
„	„	svinskega . . . •	18	„
„	„	špeja.................24	„
„	„	masti.................30	„
Edno jajce 75 par.
tastralnomi čistomi prihodi zemle, i z njim dozdajšnja nizka agrarna kupčija. Kak bo novi zakon razglašeni, več ne bo mogoče, da država po nizkej ceni zemio preceni, nego bo iznosila kapitalizacija toga novoga katastralnega
njim tak hvaležno celo Prekmurje i samo tak do njim hvaležni deca, štera je na njihovo skrb
je poznano: dnes je ešče mogočnost, da se na temelji zakona po fakultativnom kiipuvanji zemla falej i po nižišoj ceni lejko pogodi i kiipi agrarna zemla, nego da v veljavost stopi po novom katastralnem čistom prihodi.
Naročnino i oglase
za
Jašu liiiif i Jhilif
sprejme
Barnabaš Etdošy
trgovino s papirjem v
Murski »Soboti
CRKVENA ULICA.
Tiskara V. TAKSIC, CAKOVEC.