Letnik 1908.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XI. — Izdan in razposlan dne 19. februarja 1908.
Vsebina: (Št. 30—33.) 30. Ukaz o ustanovitvi obrtnega sodišča v Trstu. — 31. Ukaz, s katerim se izdajajo določila o pristojnosti za pisanje zemljiških knjig in za izvršilne stvari, ker se je z nižjeavstrijskim deželnim zakonom z dne 28. decembra 1904. 1. izpremenila meja dunajskih občinskih okrajev. — 32. Ukaz o izdaji novih časniških znamk. — 33. Zakon glede podaljšanja veljavnosti zakona z dne 8. februarja 1897.1. o razširjanju časne oprostitve od hišne najmarine za prezidane stavbe, ki se v okolišu mestne občine graške napravijo iz javnih asanacijskih ali prometnih ozirov.
:io.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 4. februarja 1908.1.
o ustanovitvi obrtnega sodišča v Trstu.
Na podstavi §§ 2 in 3 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o uvedbi obrtnih sodišč in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega, delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§ 1.
Dne 1. junija 1908. 1. naj začne v Trstu poslovati obrtno sodišče, ustanovljeno na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. 'zak. št. 218).
Obrtno sodišče ima oznamenilo: „G. kr. obrtno sodišče Trst“. Uradni pečat obrtnega sodišča ima cesarskega orla.
V stvareh obrtnega sodišča naj nastopa c. kr. deželno sodišče tržaško kakor sodni dvor prve stopnje, oznamcnjen v zakonu z dne 27. novem
bra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in pa kakor prizivno sodišče.
§2.
Krajna pristojnost obrtnega sodišča tržaškega se razteza na okoliš c. kr. okrajnega sodišča tržaškega.
§ 3.
Stvarna pristojnost obrtnega sodišča tržaškega obsega vsa v § 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodiščih imenovana, v okolišu obrtnega sodišča ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtnega sodišča za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§ 4.
Število prisednikov obrtnega sodišča tržaškega se ustanavlja na 64, število nadomestnikov na 32 in število prisednikov za prizivno sodišče v obrtnih spornih rečeh (§ 31, odstavek 3. zakona o obrtnih sodiščih) na 12.
§ 5-
Prisednike in nadomestnike obrtnega sodišča ter prisednike prizivnega sodišča je izvoliti iz poza-mez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
(Slovonlsch.)
17
Izdati potrebne odredbe, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Trstu.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in nadomestnikov obrtnega sodišča in prisednikov prizivnega sodišča, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi veliki obrati izvžemši trgovinske obrate:
24 prisednikov	1	,.vv
12 nadomestnikov) obrtnega sodišča,
4 prisedniki prizivnega sodišča.
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
28 prisednikov 1
16 nadomestnikov / obrtnega sodišča,
4 prisedniki prizivnega sodišča.
Skupina III.
Vsi trgovinski obrati.
12 prisednikov	1 ,	,.vv
8 nadomestnikov/ obrtnega sodišča,
4 prisedniki prizivnega sodišča.
Za velike obrate v zmislu.tega zakona je smatrati tista podjetja, gledé katerih se je predpisalo vsako leto obče pridobnine več nego 300 kron. Podjetja, ki so podvržena javnemu polaganju računov, je šteti k velikim obratom.
§ 6.
Stroške v gotovini (§13 zakona o obrtnih sodiščih) je prisednikom in nadomestnikom obrtnega sodišča in prisednikom prizivnega sodišča povrniti, zmisloma uporabljaje določila §§ 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 ukaza pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodnina za zamujeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in nadomestnikom iz delavskega stanu in po ministrstvenem ukazu z dne 5. avgusta 1903 1. (drž. zak. št. 165) prisednikom in nadomestnikom iz stanu podjetnikov, se ustanavlja s 4 kronami za pol dneva in s 6 kronami za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodnine je dati v podstavo čas, v katerem je bil prisednik res odtegnjen svojemu pridobitku ; pri tem ja zlasti tudi vpoštevati čas za pot tja in nazaj.
Klein s. r.	Korytowski s. r.
Bienerth s. r.	Fiedler s. r.
✓
31.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 9. februarja 1908. L,
s katerim se izdajajo določila o pristojnosti za pisanje zemljiških knjig in za izvršilne stvari, ker se je z nižjeavstrijskim deželnim zakonom z dne 28. decembra 1904. I. (dež. zak. in uk. št. 1 iz I. 1905.) izpremenila meja dunajskih občinskih okrajev.
Ker so se v členu VII, § 2 nižjeavstrijskega deželnega zakona z dne 28. decembra 1904.1. (dež. zak. in uk. št. 1 iz 1. 1905.) na novo določile meje dunajskih občinskih okrajev, se z ozirom na ukaz pravosodnega ministrstva z dne 18. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 100) odreja, da morajo s to določitvijo mej pogojene izprcmembe v pristojnosti deželnega sodišča dunajskega in okrajnih sodišč Meidling, Rudolfsheim, Fünfhaus, Ottakring, Hernals, Währing in Döbling na Dunaju gledé pisanja zemljiških knjig dobiti moč 15. dne marca 1908.1. Isto velja za pristojnost v izvršilnih stvareh, kolikor je odvisna od lega, na katerem sodišču se piše knjižni vložek.
Klein s. r.
33.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. februarja 1908.1.
o izdaji novih časniških znamk.
Namesto časniških znamk, ki so sedaj v rabi, se založijo nove časniške znamke v izpremenjeni opremi, in sicer:
po 2 h v temnomodri barvi, po (i h v pomerančastorumeni barvi, po 10 h v svetlordeči barvi in po 20 h v rjavi barvi.
Vse štiri kategorije imajo, ne gledé na številko zneska, enako kvadratno podobo znamke dolgo 22 mm. Podoba znamke kaže v kvadratnem srednjem polju Merkurjevo glavo, ki se svetlo loči od desiniranega temelja. Srednjo podobo obdaja okvir, ki sestoji iz priprostega okraska črt. V štirih kotih je nameščena številka zneska v kvadratnih belih poljih. Polja ob štirih straneh med vinjetami zneska so pokrita z okraski iz črt.
Celo podobo završuje palica, koje motiv se ujema z motivom okvirja srednje podobe.
Znamke so tiskane v knjižnem tisku na papirju, opremljenem s plastjo krede.
Nove znamke se dadö v promet, ko se porabijo zaloge posameznih kategorij časniških znamk, ki so sedaj v rabi. Sedanje časniške znamke obdržč svojo veljavo, dokler se ne ukrene drugače.
Ob neposrednjem natiskovanju časniških znamk po 2 h na pisemske ovitke, paske (ovojne trakove) in listke za naslove (ukaz trgovinskega ministrstva z dne 6. aprila 1905. 1. (drž. zak. št. 55) se bo uporabljala ista podoba znamke; natiskovala se bo v zeleni barvi.
Fiedler s. r.
33.
Zakon z dne 17. februarja 1908.1.
gledé podaljšanja veljavnosti zakona z dne 8. februarja 1897. I. (drž. zak. št. 52) o razširjenju časne oprostitve od hišne najmarine za prezidane stavbe, ki se v okolišu mestne občine graške napravijo iz
javnih asanacijskih ali prometnih ozirov.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ I-
V § 2 zakona z dne 8. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 52) omenjena doba desetih let, v kateri se morajo prezidane stavbe v okolišu mestne občine graške, ki naj uživajo ugodnost razširjene oprostitve hišne najinarine, pripraviti za rabo, se podaljšuje do 19. dne februarja 1909. 1., vzdržuje v moči druge pogoje omenjenega zakona.
§ 2.
Po preteku te dobe se bode, ako se v seznamku zakona z dne 8. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 52)
vzprejeta in dotlej še ne prezidana poslopja poderö popolnoma ali vsaj do tal, doba oprostitve od hišne najmarine, ki nastopi v zmislu zakona z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39), za nadomestne stavbe, ki se zgradé, razširila le še po naslednjih določilih na 18 let.
§ 3.
V § 2 ustanovljena ugodnost gre le takim nadomestnim stavbam,
1.	ki se prično in popolnoma pripravijo za rabo do 19. dne februarja 1917. 1., in
2.	ki uživajo na podstavi deželnega zakona tudi oprostitev od deželnih in občinskih doklad k hišni najmarini za dobo 18 let.
§ 4.
Za nadomestne stavbe je šteti tista poslopja, ki se zgradé povsem ali vsaj deloma na tistih stavbnih parcelah, na katerih so bila zgrajena v seznamku navedena poslopja; stavbne parcele, ki spadajo vsaka k enemu poslopju, oznamenjenemu s številko za ori-jentacijo in vzpreje.temu v seznamek, je smatrati pri tem za enoto (pogodovane stavbne parcele).
§ 5.
Ako presega z nadomestno stavbo zazidana površina tisto površino pogodovanih stavbnih parcel, ki je bila ob času izdaje tega zakona z dne 8. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 52) zazidana s poslopji, navedenimi v seznamku in odslej porušenimi (pogo-dovana površina), gre razširjena davčna oprostitev le tisti računski kvoti najemninskega donosa nadomestne stavbe, ki je proti skupnemu najemninskemu donosu prav v tistem razmerju, kakor pogodovana površina k zazidani površini nadomestne stavbe.
§ 6-
Ako se zgradi več nadomestnih stavb na pogodovanih stavbnih parcelah, ki tvorijo enoto, se porazdeli pogodovana površina tako :
a) Ako se ne prosi hkratu za dovolitev razširjene davčne oprostitve za vse nadomestne stavbe, se poizvé obseg razširjene davčne prostosti za listo nadomestno stavbo, gledé katere se prosi najprej, po načelu, navedenem v § 5, brez ozira na ostale nadomestne stavbe.
Z nadaljnjimi zaprosili se ravna po vrsti, v kateri so bila izročena, enako, toda tako, da gre nadomestnim stavbam vsakčas pravica do
razširjene davčne prostosti le toliko, kolikor pogodovana površina ni že porabljena s kakim prejšnjim zaprosilom.
b) Ako se prosi hkratu za več nadomestnih stavb, je pogodovano površino, oziroma njen po točki a) ostajajoči ostanek porazdeliti v razmerju zazidanih površin teh nadomestnih stavb.
§ 7.
Lastniki v seznamku navedenih poslopij so dolžni, preden začno poslopja podirati, skrbeti za to, da se dožene stanje stavb in parcel ob času izdaje zakona z dne 8. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 52) in v njih od tedaj nastale izpremembe s tem, da se sestavi načrt, ki ga potrdi stavbno oblastvo in v katerem je s številkami povedati tudi mere zazidanih površin.
Ako stranka ne izpolni te dolžnosti, velja pravica do razširjene davčne oprostitve le toliko, kolikor stranka drugače dokaže merodajna dejanslva tako, da je izključen vsak dvom.
Ko se doseže stavbno dovolilo za stavbe na pogodovanih stavbnih parcelah, se lahko na davčnem oblastvu prve stopnje prosi za izrek prejudicijalne razsodbe o tem, ali imajo projektovane stavbe značaj nadomestnih stavb v zmislu tega zakona (§ 4), in kako se pogodovana površina porazdeli med več nadomestnih stavb.
Natančnejša določila se izdadd ukazoma.
§ 8.
Ko je nadomestna zgradba ali za samostojno rabo pripraven del poslopja dovršen, je treba v roku, navedenem v § 4 zakona z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39), prositi za dovolitev razširjene davčne oprostitve, ter priložiti v § 7 predpisani načrt in morda izdano prejudicijalno razsodbo.
Na zakasnelo došle prošnje se dovoli razširjena davčna oprostitev le za dobo, ki se začne z rokom davčne dospelosti, ki sledi vložbi prošnje, in konča 18 let po dogradbi poslopja (dela poslopja).
V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila zakona z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39) tudi na gradnje, oznamenjene v tem zakonu.
§ 9.
Ta zakon dobi moč z 20, dnem februarja 1907. 1.
§ 10.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 17. dne februarja 1908.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.
Korytowski s. r.