IZVLEČEK
V	prispevku so predstavljene poglavitne značilnosti potovanj turistov iz Slovenije v Avstrijo.
V	prvem delu je podan pregled statističnih pokazateljev, ki se v nadaljevanju podrobneje osredotoči na turiste iz Slovenije in njihovo vlogo v strukturi tujih obiskovalcev te države. Drugi del prispevka povzema glavne izsledke analize spletne ponudbe (organiziranih turističnih potovanj), ki jo oglašujejo slovenske turistične agencije. Ponudba je bila predmet prostorske in vsebinske analize.
Ključne besede: Avstrija, turisti iz Slovenije, turistične agencije, analiza spletne ponudbe, geografija turizma. ABSTRACT
The article examines the main characteristics of tourist visits of Slovenians to the Austria. Authors first present an overview of the statistic indicators, where a special emphasis is given to the Slovenian tourists and their role among other international visitors. The second part of the article summarizes the main findings of the analysis of the internet-based tourist services (organized tourist trips), provided by Slovenian travel agencies. The services were subject of spatial and contextual analysis.
Key words: Austria, tourists from Slovenia, travel agencies, analysis of the internet-based services, geography of tourism.
Avstrija je na evropski in svetovni ravni ena od najbolj turistično privlačnih držav. Število turistov, ki jo letno obiščejo, se v zadnjem desetletju nenehno povečuje. Leta 2012 jo je obiskalo več kot 24 milijonov tujih obiskovalcev (medmrežje 1). Zahodni, južni in osrednji del države prekrivajo Alpe, h katerim se množični turistični tokovi stekajo predvsem pozimi, ko je glavni motiv za obisk povezan s športnimi dejavnostmi na snegu. Raznolika gorska pokrajina s številnimi jezeri ledeniškega nastanka pa je privlačna tudi poleti, saj ponuja množico pohodniških in kolesarskih poti ter možnost ogleda zgodovinskih gradov in mest, ki se ponašajo z bogato kulturno in arhitekturno dediščino. Avstrija je zaradi geografske bližine, zgodovinskih, političnih in družbenih okoliščin tradicionalno priljubljena destinacija tudi za izletnike in turiste iz Slovenije, ki jo obiskujejo tako v zimski kot tudi poletni sezoni.
Ob pregledu literature, ki obravnava turiste iz Slovenije v Avstriji, lahko ugotovimo, da ta tematika v znanstveni in strokovni geografski literaturi ni ravno pogost predmet preučevanja. Eno izmed redkih del s tega področja, ki se sicer neposredno ne nanaša na turistične tokove iz Slovenije v severno sosedo, je članek Antona Gosarja (Gosar 1999), ki v smislu čezmejnega razvoja obravnava območje ob tromeji Italije, Avstrije in Slovenije. V prispevku smo se zato oprli predvsem na relevantne statistične vire avstrijskega in slovenskega statističnega urada, osrednji del razprave — analiza spletne turistične ponudbe slovenskih turističnih agencij — pa temelji na dveh sorodnih analizah spletne ponudbe za Hrvaško primorje (Kerma, Koderman in Salmič 2009) ter Bosno in Hercegovino (Koderman in Kerma 2010). Analizirana je bila vsebina spletne ponudbe vseh ponudnikov turističnih storitev v Sloveniji, ki jih ima v svojem registru Gospodarska zbornica Slovenije. V času izvedbe raziskave je bilo v registru skupno 435 turističnih agencij z licenco organizatorja potovanj (medmrežje 2).
Avtorja besedila: MARKO KEŽAR, dipl. geog. Breg pri Litiji 13 a, 1270 Litija E-pošta: kezar.marko@gmail.com
MIHA KODERMAN, dr. geog. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: miha.koderman@fhs.upr.si
Avtor fotografij: MIHA KODERMAN
COBISS 1.03 kratki znanstveni prispevek
Avstrijski turizem v številkah
V Avstriji je turizem ena od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Leta 2011 je ustvaril 7,3 % zaposlitev za polni delovni čas in ustvaril 5,6 % državnega bruto domačega proizvoda (UNWTO 2013). Njegov pomen se kaže tudi v vsakoletnem naraščanju števila zabeleženih prihodov gostov in njihovih nočitev (preglednica 1). Avstrija je v samem svetovnem vrhu po obisku tujih turistov. Leta 2012 se je z registriranimi 24,150.766 prihodi tujih turistov uvrstila na enajsto mesto na svetovni lestvici in na osmo mesto na evropski (medmrežje 1). Ob tem je treba poudariti, da skupaj z domačimi gosti število registriranih turistov na letni ravni presega 36 milijonov (medmrežje 3).
Število prihodov tujih turistov se je med letoma 2001 in 2012 povečalo za 32,8 % (oziroma skoraj za 6 milijonov), v enakem obdobju pa so zabeležili tudi 13,6 % rast (oziroma za 11,3 milijona) nočitev tujih turistov. V tem času se je povprečna doba bivanja, ki je bila leta 2012 3,9 dni, skrajšala za 15,2 % (oziroma 0,7 dneva).
Preglednica 1: Število prihodov tujih turistov, njihovih nočitev in povprečna doba bivanja v Avstriji med letoma 2001 in 2012 z izhodiščnimi indeksi (UNWTO 2013; medmrežje 3; UNWTO 2005; UNWTO 2008).
leto	število prihodi tujih turistov	indeks (%)	število nočitev	indeks (%)	povprečna doba bivanja (število dni)	indeks (%)
2001	18.180.079	100,0	83.668.870	100,0	4,6	100,00
2002	18.610.925	102,4	85.791.658	102,5	4,6	100,00
2003	19.077.630	104,9	86.347.992	103,2	4,5	97,80
2004	19.373.972	106,6	85.917.026	102,7	4,4	95,70
2005	19.952.350	109,7	87.740.63 2	104,9	4,4	95,70
2006	20.260.129	111,4	87.273.654	104,3	4,3	93,50
2007	20.773.316	114,3	88.442.873	105,7	4,3	93,50
2008	21.935.409	120,7	92.839.547	111,0	4,2	91,30
2009	21.355.440	117,5	89.864.164	107,4	4,2	91,30
2010	22.004.266	121,0	89.857.167	107,4	4,1	89,10
2011	23.011.956	126,6	90.705.554	108,4	3,9	84,80
2012	24.150.766	132,8	95.051.917	113,6	3,9	84,80
Med devetimi avstrijskimi zveznimi deželami je bila leta 2012 najbolj priljubljena destinacija Tirolska, ki jo je obiskalo 35,7 % od vseh tujih turistov. S pomembnima deležema sta ji sledili Salzburška (18,3 %) in Dunaj (18,1 %), precejšnja pa sta bila tudi deleža Predarlske (7,6 %) in Koroške (6,5 %). Preostale štiri zvezne dežele (Štajerska, Zgornja in Spodnja Avstrija ter Gradiščanska) so skupaj privabile 13,6 % tujih turistov, ki so obiskali Avstrijo (medmrežje 3).
V preglednici 2 je prikazan izvor tujih turistov po državah, ki so leta 2012 prispevale največ turistov. Največ tujih turistov je prišlo iz Nemčije, ki prispeva skoraj polovični delež vseh tujih turistov v Avstriji. Sledijo ji Nizozemska, Švica (z Lihtenštaj-nom) in Italija, iz katerih je bilo več kot milijon turistov. Turisti iz Slovenije so bili leta 2012 s 122.667 evidentiranimi prihodi (oziroma 0,5 %
deležem) po številčnosti na 22. mestu (medmrežje 3).
Najpomembnejše turistično območje v Republiki Avstriji je mesto Dunaj, kjer so leta 2012 zabeležili 12,262.828 turističnih nočitev oziroma 9,36 % nočitev v državi (podatek zajema vse registrirane nočitve, torej tudi nočitve domačih turistov). Sledi mu Salzburg, ki pa je v primerjavi z Dunajem dosegel »le« petino tamkajšnjih nočitev (natančno 2.486.516). Med ostale najbolj obiskane destinacije so se (po kriteriju števila nočitev) uvrstile manjše občine, v katerih število prebivalcev (z izjemo Innsbrucka) ne presega 10.000, usmerjene pa so predvsem v zimski turizem. Na lestvici desetih najuspešnejših so tako občine iz Tirolske, Salzburške in Predarlske, ki slovijo kot smučarska središča: Sölden, Saalbach--Hinterglemm, Mittelberg, Mayrhofen, Innsbruck, Zell am See, Ischgl in Neustift im Stubaital (medmrežje 3).
Preglednica 2: Tuji turisti, ki so obiskali Avstrijo leta 2012, po državah njihovega bivanja (medmrežje 3).
mesto	država	število turistov	delež (%)
1	Nemčija	11.411.557	47,3
2	Nizozemska	1.714.513	7,1
3	Švica in Lihtenštajn	1.275.578	5,3
4	Italija	1.060.105	4,4
5	Združeno kraljestvo	740.972	3,1
6	Češka	619.287	2,6
7	ZDA	531.473	2,2
8	Francija in Monako	519.519	2,2
9	Belgija	494.014	2,0
10	Rusija	476.397	2,0
11	Madžarska	472.793	2,0
12	Poljska	362.870	1,5
13	Kitajska	354.657	1,5
14	Danska	316.890	1,3
15	Španija	311.940	1,3
16	Romunija	265.774	1,1
17	Japonska	261.261	1,1
18	Švedska	202.297	0,8
19	Slovaška	152.960	0,6
20	Južna Koreja	134.856	0,6
21	Avstralija	134.800	0,6
22	Slovenija	122.677	0,5
	ostale države	2.213.586	9,2
	SKUPAJ	24.150.776	100,0
Slovenski turisti v Avstriji
Med prebivalci Slovenije je Avstrija od nekdaj ena bolj privlačnih turističnih destinacij. To dokazujejo tudi vsakoletni izsledki anket slovenskega statističnega urada, ki se nanašajo na zasebna potovanja domačih prebivalcev. Ti Avstrijo po številu opravljenih potovanj uvrščajo med pet najbolj obiskanih destinacij. Sicer je
Preglednica 3: Število slovenskih turistov po avstrijskih zveznih deželah med letoma 2001 in 2012 (medmrežje 6).
zvezna dežela	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011	2012
Koroška	14.614	15.179	17.585	18.070	19.572	20.933	24.598	25.210	26.317	26.711	29.525	30.685
Dunaj	14.081	14.690	14.982	16.136	14.598	16.108	18.919	20.655	21.691	21.908	26.092	28.898
Salzburška	10.324	11.162	11.794	11.893	13.208	14.577	15.962	18.424	18.472	19.923	20.185	20.158
Štajerska	4979	4754	5949	5950	7296	9116	10.066	11.238	10.779	12.750	13.036	12.777
Tirolska	6720	7806	7688	8025	10.998	8769	9719	10.761	10.412	11.829	12.809	12.215
Spodnja Avstrija	3567	5397	5429	7396	6196	4658	6787	7772	6459	5765	6168	7790
Zgornja Avstrija	2342	2205	2565	2759	3199	3889	4397	4179	4291	3953	5552	5870
Predarlska	1180	1260	1647	1585	1521	1863	2164	2761	2533	2416	3044	2592
Gradiščanska	546	380	500	479	636	810	870	944	1172	1265	1329	1692
SKUPAJ	58.353	62.833	68.139	72.293	77.224	80.723	93.482	101.944	102.126	106.520	117.740	122.677
leta 2011 največ Slovencev obiskalo Hrvaško, kamor je bilo usmerjenih 65 % vseh zasebnih potovanj v tujino, Avstrija pa je bila s 5-odstotnim deležem skupaj z Italijo po priljubljenosti na drugem mestu (medmrežje 4). Leta 2012 je bil vrstni red glede na število zasebnih potovanj nekoliko drugačen; še vedno je
prevladovala Hrvaška (63 %), za njo pa so se zvrstile Bosna in Hercegovina (6 %), Italija (5 %) in na četrtem mestu Avstrija (4 %) (medmrežje 5).
Povečevanje zanimanja za obisk Avstrije je razvidno tudi iz registriranega števila turistov iz Slovenije po posameznih avstrijskih zveznih deže-
lah (preglednica 3). V obravnavanem dvanajstletnem obdobju med letoma 2001 in 2012 je opazna rast za več kot 110 % (s 58.353 leta 2001 na 122.677 leta 2012). Število se je povečevalo prav vsako leto. Največja rast je bila med letoma 2010 in 2011 (za 11.220 turistov oziroma 10,5 %) (medmrežje 6).
Slika 1: Deleži slovenskih turistov po avstrijskih zveznih deželah leta 2012 (Medmrežje 3).
N
Prihodi turistov
I	I < 2000
I	12001-5000
I	I 5001-10000
I	110001-15000
I	115001-25000
I	l>25001
0 25
Kartograf: Marko Kezar Vir: Statistics Austria (2013): Geodaten der Statistik Austria Podlaga: Statistics Austria
DUNAJ
23,6%
1,4%
K-
( GRADISCANSKO
Turisti iz Slovenije so leta 2012 v največjem številu obiskali Koroško, edino zvezno deželo, kjer se je število obiskov v obravnavanem dvanajstletnem obdobju vseskozi povečevalo. Med letoma 2001 in 2012 se je število povečalo za 110 % oziroma za 16.071 oseb. V zadnjih dveh letih se je Koroški zelo približal Dunaj, sledi mu Salzburška. V teh treh zveznih deželah so zabeležili skupno 65 % od vseh slovenskih turistov, ki so leta 2012 obiskali Avstrijo. Dobrih 12.000 Slovencev je obiskalo tudi Štajersko in Tirolsko, pri čemer je bila opaznejša rast števila v Štajerski, ki je v izhodiščnem letu 2001 še krepko zaostajala za Tirolsko. Slovenci razmeroma manj obiskujejo Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, najmanj pa Predarlsko in Gradiščan-sko, vendar slednja v obravnavanem obdobju beleži povečanje za več kot 320 % (medmrežje 6).
Analiza spletne ponudbe slovenskih turističnih agencij
Prostorska osredotočenost turistične ponudbe po posameznih zveznih deželah. Med spletnimi ponudbami turističnih agencij se je največkrat pojavljalo mesto Dunaj (29,1 %), s če-trtinskim deležem pa mu je kot druga najpogosteje oglaševana destinacija sledila Koroška. Znaten delež ponudbe se je nanašal tudi na Salzburško (19,3 %) in Štajersko (10,6 %), v manjši meri pa so bile oglaševane še destinacije v Zgornji Avstriji (7,9 %) in Tirolski (5,6 %). Kraji in območja v preostalih zveznih deželah Gradi-ščanski, Spodnji Avstriji in Predarlski so skupno predstavljali le 2,5 % v celotni oglaševani turistični ponudbi.
Regionalne deleže oglaševanih turističnih storitev lahko primerjamo z deleži obiskov slovenskih turistov po posameznih avstrijskih zveznih deželah. Ob primerjavi obeh deležev lahko ugotovimo, da v obeh primerih prva štiri mesta zasedajo dežele Dunaj, Koroška, Salzburška in Štajerska (vendar ne v enakem zaporedju), kar kaže na precejšnje ujemanje med
spletno turistično ponudbo in dejanskim obiskom turistov iz Slovenije. Pri drugih, manj obiskanih destina-cijah je položaj nekoliko drugačen. Glede na večjo zastopanost spletnega trženja Zgornje Avstrije (7,9 %) v primerjavi s Spodnjo (le 0,9 %) v turistični ponudbi bi lahko sklepali, da je v podobnem razmerju tudi obisk turistov iz Slovenije, vendar so ti
Slika 2: Cerkev Marijinega vnebovzetja, tradicionalno romarsko središče v naselju Gospa sveta, je priljubljena destinacija turistov in izletnikov iz Slovenije (foto: Miha Koderman).
METODOLOŠKI PRISTOP
V	analizo spletne ponudbe slovenskih turističnih agencij smo vključili skupno 435 turističnih agencij z licenco organizatorja potovanj, ki so bile julija 2012 evidentirane v registru Gospodarske zbornice Slovenije (medmrežje 2). Pri tem smo v prvi fazi raziskave ugotovili, da je imelo lastno spletno stran 357 podjetij (oziroma 82,1 %), brez nje je bilo 65 podjetij (oziroma 14,9 %), 13 (3,0 %) pa jih je imelo spletno stran v okvari ali prenovi.
V	naslednji fazi smo ugotovili, da so od 357 podjetij z lastno spletno stranjo, 103 oziroma 28,9 % podjetja na svojih spletnih straneh ponujala turistične storitve v Avstriji. Te storitve smo podrobneje analizirali. Analizo spletne ponudbe smo opravili med 22. in 30. julijem 2013, torej v času poletne sezone, zato so bile izraziteje zastopane turistične dejavnosti, značilne za poletni čas. Predpostavljamo, da bi bila analiza spletne ponudbe, če bi jo opravili v zimski sezoni, v večji meri vezana na zimske turistične dejavnosti.
leta 2012 v večjem številu obiskovali Spodnjo Avstrijo (4,4 %) kot Zgornjo (3,3 %). Delno ujemanje lahko opazimo še med dvema manj ogla-ševanima deželama Gradiščansko in Predarlsko, ki sta v turistični ponudbi skupno dosegli le 1,6-odstoten delež, vendar sta obe tudi najmanj obiskani. Skupno ju obišče 3,5 % slovenskih turistov.
Najpogosteje oglaševana turistična ponudba v Avstriji. V analizi spletne ponudbe je bilo ugotovljeno, da je bila najpogosteje oglaševana destina-cija mesto Dunaj. Avstrijska prestolnica se pojavlja v itinerarjih enodnevnih ali dvodnevnih izletov in potovanj bodisi kot individualna destinacija bodisi v kombinaciji z drugimi desti-nacijami v Avstriji in zunaj nje. Turi-
Slika 3: Deleži slovenske spletne turistične ponudbe po avstrijskih zveznih deželah.
Gradiščansko 1,5 %
Spodnja Avstrija Predarlska 0,9 %	0,1 %
stične agencije v ponudbi Dunaja največkrat izpostavljajo letno rezidenco Habsburžanov — dvorec Schonbrunn z živalskim vrtom, cesarsko palačo Hofburg, katedralo sv. Štefana, državno opero, različne muzeje in obisk bližnjega mesta Tulln. V spletni ponudbi je stalnica tudi kombinirana ponudba ogleda Dunaja ter glavnih mest sosednjih držav Slovaške in Madžarske, Bratislave in Budimpešte (program izleta »Prestolnice ob Donavi«).
Druga najpogosteje oglaševana zvezna dežela je bila Koroška. V njej so najbolj priljubljene destinacije Veliki Klek oziroma Grofiglockner, ki se dviga nad ledenikom Pastirica ali Paster-ca (Pasterze). Je del narodnega parka Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern) in s 3798 metri najvišji vrh Avstrije. Večje število programov se nanaša na oglede krajev in znamenitosti, ki si jih je mogoče ogledati individualno ali v medsebojni kombinaciji na enodnevnih ali dvodnevnih izletih. V ospredju so Celovec, Gosposvetsko polje s cerkvijo Marijinega vnebovzetja (Marienkirche) v naselju Gospa Sveta (Maria Saal), Vrbsko in Osoj-sko jezero ter celovški tematski park
Slika 4: Do ledenika Pastirica ali Pasterca (Pasterze pod najvišjim vrhom Avstrije, 3798 metrov visokim Velikim Klekom oziroma Grofiglocknerjem (v ozadju levo), vodi panoramska cesta Grofiglockner-Hochalpenstrafie (foto: Miha Koderman).
Minimundus. Manj izpostavljena je reka Malta s slapovi, ki se velikokrat pojavlja v kombinaciji z ogledom mesta Sovodenj (Gmünd), evidentiranih pa je bilo še več programov za obisk koroških jezer. Ti itinerarji izletov največkrat vključujejo Vrbsko, Osojsko in Milštatsko jezero, mestoma tudi v kombinaciji z drugimi koroškimi de-stinacijami.
Precej pogosto so bile v spletni ponudbi izpostavljene tudi destinacije v deželi Salzburška. Prevladovali so enodnevni izleti v njeno glavno mesto Salzburg ter enodnevni ali dvodnevni izleti s kombiniranim ogledom Salz-burga in rudnika soli. Mestoma se je enodnevni ogled Salzburga oglaševal tudi v kombinaciji z obiskom nekdanje Hitlerjeve rezidence Orlovo gnezdo (Kehlsteinhaus) nad Berchtesga-dnom v Bavarskih Alpah, v ponudbi pa smo zasledili tudi program z ogledoma Dunaja in Salzburga.
Značilnosti turističnih storitev. V
analizi spletne ponudbe slovenskih turističnih agencij za Avstrijo smo podrobneje raziskali tudi vrsto storitev, njihovo trajanje in ceno aranžmaja.
Evidentirali smo naslednje vrste storitev:
•	Izleti. V to kategorijo so bile vključene storitve, ki so zajemale prevoz, vodenje izleta in oglede različnih znamenitosti v trajanju od enega dneva (brez nočitve) do največ štirih dni (s tremi nočitvami). Skupno se je v to kategorijo uvrstilo kar 95,7 % vseh analiziranih storitev, ki jih lahko razdelimo tudi na običajne izlete (91,3 %), izlete za šolske skupine (3,4 %), izlete za otroke ali starejše prebivalce (0,5 %) in sindikalne izlete (0,5 %).
•	Potovanja. V kategorijo so bile uvrščene storitve, ki so zajemale prevoz, vodenje in oglede različnih znamenitosti v trajanju več
kot 5 dni (vključevale so vsaj štiri nočitve). V to skupino turistične ponudbe se je uvrstilo 2,3 % ponujenih spletnih storitev.
•	Nakupovalni izleti ali udeležba na koncertih. V to kategorijo smo vključili storitve, ki so zajemale prevoz, vodenje in postanek v določenih nakupovalnih središčih oziroma ogled različnih družabnih dogodkov ali koncertov. Storitve so načeloma trajale do 24 ur in niso vključevale nočitev. Skupno se je v to kategorijo uvrstilo 1,1 % vseh analiziranih storitev.
•	Smučanje. V to kategorijo so bile vključene storitve, ki so vključevale potovanje na izbrana območja z namenom zimskošportnega udej-stvovanja, največkrat smučanja, skupaj s hotelskimi in/ali drugimi storitvami. Skupno je bilo evidentiranih 0,5 % tovrstnih turističnih storitev. Ker je bila raziskava spletne ponudbe izvedena v poletni turistični sezoni, je delež nesorazmerno majhen, pa vendar je že v tem času nekaj slovenskih turističnih agencij oglaševalo izbrane destinacije za prihajajočo smučarsko sezono.
•	Wellness. Kategorija vključuje prenočevanje in udejstvovanje v zdraviliških središčih. Vanjo se je uvrstilo 0,4 % analiziranih storitev.
V analizi spletne ponudbe slovenskih turističnih agencij nismo evidentirali storitev, ki bi vključevale zgolj rezervacijo hotelov oziroma najem apartmajev.
Z vidika dolžine oziroma trajanja storitev smo se v analizi spletne ponudbe omejili le na časovno jasno opredeljene storitve (izleti, potovanja
in prevozi z namenom nakupovanja ali obiska družabnih dogodkov). V to skupino se je uvrstilo 99,1 % analiziranih storitev. Glavnina ponudbe (61,4 %) je bila osredotočena na izlete, ki so predvidoma trajali do 24 ur in niso vključevali nočitve. Sledili so izleti z eno nočitvijo (dvodnevni izleti), ki jih je bilo dobra četrtina (26 %) od vseh analiziranih storitev, delež izletov z dvema nočitvama (tridnevni izleti) pa je obsegal 8,5 % storitev. Izleti s tremi nočitvami in daljša potovanja so imeli le 4,1-odstotni delež.
V analizi spletne ponudbe smo obravnavali tudi cene turističnih storitev,
ki smo jih razvrstili v kategorije z dokaj širokim cenovnim razponom, saj jih odlikuje izjemna raznovrstnost. Pripisati jo velja predvsem pestremu naboru turističnih destinacij, ki jih tržijo slovenske turistične agencije. Med najpogosteje oglaševanimi enodnevnimi izleti so se cene storitev gibale med 35 in 60 evrov na osebo, med dvodnevnimi izleti pa med 95 in 130 evrov na osebo. Cene tridnevnih izletov so bile nekje med 150 in 200
evrov na osebo, za večdnevne izlete in potovanja pa je bilo treba odšteti nekako med 240 in 300 evrov. Pri sicer skromni ponudbi daljših potovanj so cene lahko presegle 1000 evrov.
Sklep
Avstrija je kljub relativni majhnosti ena od turistično najbolj pomembnih držav na svetu. Država je tradicionalno priljubljena destinacija tudi za slovenske turiste, ki jo obiskujejo zaradi raznovrstnih možnosti zimskih in poletnih športno-rekreativnih dejavnosti v naravi ter mnogih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, zagotovo pa tudi zaradi njene bližine. Priljubljenost Avstrije se med slovenskimi turisti vseskozi povečuje. V dvanajstletnem primerjalnem obdobju se je število slovenskih gostov povečalo za 110 %. Kljub temu je delež slovenskih turistov med tujimi obiskovalci skoraj zanemarljiv, tako na državni ravni (leta 2012 je bil delež slovenskih turistov 0,5 %) kot na deželni (delež slovenskih turistov na Koroškem je dosegal 1,9 %, na Štajerskem pa 1,2 %) (medmrežje 3).
Med izsledki analize spletne ponudbe slovenskih turističnih agencij lahko izpostavimo dejstvo, da je glavnina turistične ponudbe (več kot 95 %) v poletni sezoni omejena na organizacijo izletov, ki trajajo dan ali dva (87,4 %) in so cenovno široko dostopni ter usmerjeni predvsem na različne turistične destinacije mesta Dunaja ter zveznih dežel Koroške in Salzburške. V naštete tri administrativne enote je bilo osredotočenih skupno 73,4 % analiziranih turističnih storitev, leta 2012 pa so privabile skoraj dve tretjini (65 %) obiskovalcev iz Slovenije.
Med izzivi za prihodnje raziskovanje lahko izpostavimo potrebo po izvedbi dolgoročnejše raziskave spletne turistične ponudbe slovenskih agencij, ki bi jo izvedli v več presečnih obdobjih med letom. Takšna študija bi nedvomno podala celovitejšo sliko tako o prostorski osredotočenosti turistične ponudbe v Avstriji, namenjeni slovenskim turistom, kot tudi o njeni intenzivnosti v zimski oziroma poletni turistični sezoni.
Viri in literatura
1.	Gosar, A. 1999: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen (turistična) palača: nadnacionalna raba naravnih in kulturnih virov — temelj sonaravnega turističnega razvoja ob tromeji Italije, Avstrije in Slovenije. Melikovi geografski dnevi: Sonaravni razvoj v slovenskih Alpah in sosedstvu, mednarodni strokovni posvet, program, povzetki, vodnik. Ljubljana.
2.	Kerma, S., Koderman, M., Salmič, S. 2009: Turisti iz Slovenije u Hrvatskom Primorju: obilježja i prostorni raspored turističkog prometa i internetske turističke ponude. Geoadria 14-2. Zadar.
3.	Koderman, M., Kerma, S. 2010: Značilnosti organiziranih potovanj turistov iz Slovenije v Bosno in Hercegovino. Annales, Series historia et sociologia 20-1. Koper.
4.	Medmrežje 1: http://share.pdfonline.com/1b2aadcddf16436bba7d5bbcf588bacf/unwto_highlights13_en_lr.htm (21. 7. 2013).
5.	Medmrežje 2: http://www.gzs.si/katalogi/zacetna_stran_kataloga.asp?kat=029&jezik=slo (1. 8. 2013).
6.	Medmrežje 3: http://www.statistik.at/dynamic/wcmsprod/idcplg?IdcService=GET_NATIVE_FILE&dID=143978&dDocName=071425 (15. 7. 2013).
7.	Medmrežje 4: https://www.stat.si/doc/statinf/21-SI-082-1201.pdf (12. 7. 2013).
8.	Medmrežje 5: https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5531 (12. 7. 2013).
9.	Medmrežje 6: http://statcube.at/superwebguest/login.do?guest=guest&db=detouextkal (12. 7. 2013).
10.	UNWTO 2005: Yearbook of tourism statistics: data 1999-2003, Vol. 1: A-L. Madrid.
11.	UNWTO 2008: Yearbook of tourism statistics: data 2002-2006. Madrid.
12.	UNWTO 2013: Yearbook of tourism statistics: data 2007-2011. Madrid.