StroSki pri Ijudskih ali malih šolah zopet večji. Mnogo Slovencev se je veselilo novili Solskih postav, drugi so jih sumljivo gledali, tretji pa kot narodu, veri in pametnemu gospodarstvii pogubne spoznali. Kateri so impli [>rav, to se eedaj čedalje bolj jasnn kaže in marsikateri izrned nas je svoje prve misli o njib popravljal ali celo spremenil. Zlasti nova, od neruško-liberalne večine deželnega zbora v Gradcu te dni sklenjena postava o naKtavljanju in pre^tavljanju nfiiteljev jc sldvenske narodnjake na Šfajcrskera vsesk'>zi hndo spekla in vauila. Zakaj ? No, to bodemo natančni^e razložili, kcdar nam stenografični zapisniki dnjdejo v roke. Dcnes hočemo svoje hralce upozoriti na strahovite od le.ta do lota cedalje bolj vastoče stroške pri malili šolah. Dežolni zbor je velevažno reč razpravljal 21. aprila t. 1. Za I. 1878. nm je c. k. deželni šolski svet predložil račnn, v katerern iz deželne ka«e za male šole zahteva skup 9515.000 fl. iu sicer A. za plačo in službinske doklade (Fnuktionszulagen) nčiteljem 840.000 fl. B. za doklade za službinska ieta učiteljem -10.000 gld. C. za nadarenja ali retnuneracije ]) učitcljicarn za podnk v ženskih rokodelstvili 50.0. lO fl. 2) za p<iduk v ttijili jozikili na dekliški ia meščanski šoli v Giadcn in Mariboru 400 fl. 3) za paralelne razrede 8400 fi. skup 58.800 fl. D. za podpore zbo-.. lelim itd. učiteljem 1200 fl. E. za nakupovanje knjig okrajnim iolskim knjižicam 4000 fl. F. za okiajne učiteljske konference ali sbode 9000 gld. Finančni odbor je od nastavljenih 953.0J0 fl. nekoliko priškrcuil, tako, da je nasvetoval, naj deželni zbor štajerski dovoli iz deželne kase I. 1878 za ljudske šole izplačati 893,500 fl. Večina poslancev je to tudi rea dovoliia in sklenila; toda pri tej priliki je konservativni poslanec Alojz Karlon,' katerega so nenuški knietje okoli Lipnice izvolili, ojstro napadal nove šolske zadeve in sicer tako, da mu liberalni dr. Schloffer, ki ima vendar vselej precej besednih luskov na razpolago, ni vedel ničesar tebtnega odgovoriti. G. Karlon je rekel: npred 5 leti je večina tega zbora za štajeiske male šole dovolila 260.000 fl. Takrat sem jaz tukaj v tej zbornici djal, da bodo po novih šolskib postavab prenarejene sole vsako leto več denarja zabtevale. Ali da bodo stroski tako strabovito hitro in močno naraščali, kakor sedaj vidimo, tega pa takrat vendar nisem pričakoval. Gospodje, šolski stroški za male šole so sedaj že visoko črez eden milijon poskočile. Vi bočete dues iz deželne kase dovoliti 893.500 fl. okrajni zastopi so prevzeli 312.000 fl., to je skup toliko, kakor 1,205.500 fl. Namesto nekdanjib dekanov nadzorujejo šole plačani inšpektoiji, kateri vlečejo na leto iz dižavne kase 56.500 fl. Ali to še ni vse. Všteti je treba tudi stroške sienj, katere imajo po izkazih deželnega odboia za vzdiževanje šol drugo leto plačati 240,000 fl. To daje vse skupaj 1,300.000 fl. Ali gospodje, tudi to še ni vse. Iz poročila deželnega šolskega sveta razvidimo, da je sedaj 525 solskih služeb izpraznjenih, ker ni dovolj učiteljev. Kedar bodo vse ove službe oddane, tedaj bo treba novih 284.000 fl., kar bo šolske stroike na Štajerskeni potisnilo do velikanske svote 1,600.000 fl.. t. j, v petih letih 6krat več, kakor v začetku novih iolskib razmer. Pii pomnoženem številu učiteljskib 8lužeb bo zopet treba tudi povečanja ali stavljenja novih šolskih poslopij itd. Gospodje, to je za našo deželo piesilno, tolikib bremen davkeplačilci ne zmagaino vec, šolski polom ali nkrah" je nejzogiben. Clovek bi se še nekoliko vtolažil, ko bi uspehi nove šole tudi res bili priinerni gvoznini stroškom. Toda žali Bog, tega ne nioremo reči. Uspebov nove šole se ue moremo veseliti, če že pogledamo na učitelje ali otroke. Učitelji vkljub znatuerau zboljšanju plače gmotno vendarle niso ua dobrem. Mnogim ^šolmajstrom" je prej gotovo vse boljše kazalo, čeravno ni bila ne sreuja, ue okraj, ne dežela preobložena z šolskimi stroški. Glede zuanstvene omike pri novih učiteljili pa se mmamo močno bati nesrečnega polovičaistva. Namesto jedrnatih ljudskih učiteljev dobivljamo le prepogosto nekake polovičarske profesorje. Za visoke šole vedo preinalo, za male pa preveč, vse le povrsuo. Kaj basni učitelj v mali šoli, ako naniesto mailjivega čitanja, snažnega pisanja, urnega računanja, rajši razpravlja pred drobno dečico o spektralni analizi, o mikroskopu, o teleskopu, o polaiizaciji svetlobe, o koordinatah v mateaiatiki itd. (Oho!) Gospodje, bodite mirni, jaz Vam ue pravim izmisIjenih reči, ampak popričane prigodke. Maogo novušegnih učiteljev visuko leta in prodaja katedersk« modrosti, (»oduk v najpotrebimih prediuetih pa zanemaija. Zato pa tudi giiuuazijski profesorji čedalje več tožijo, da jim iz malih šol pnhajajo sila borno podučeni fantiči. Polagoma zgubljamo imeniten zaklad: stare, pridne, marljive, zadovoljne in srečne nšolmajstreu. Imel bi še uekaj spregovoriti o moraličai spiidenosti in lazuzdanosti itd., ali o tem bočem rajši tiho djati, ker bi sicer prisiljen bil imena navesti; tega pa iiečem. Ali česar vendar zainolčati ne niorem, to je grozno rastoča nepokorščina, nevbogljivost, razposajenost šolske mlajine. V Gradcu 80 cel6 mestni zastopniki bili primorani, policiji naročiti, da zdivjaue mlade razbijavce prejema iu zapira. Od vseh strani slišimo jednake pritožbe. Naposled še omeuim, da naiu koaservativuim poslauceni uikakor v glavo neče, da se po novib šolskib postavab nadzorovauje izročuje osebaui, ki se ssa verske vaje ne brigajo. Naše ruisli o pravem šolstvu, kakoršno je otrokom katoliških starišev potrebno, se nikakor ne vjemajo z tem, da se učitelji in učiteljice nastavljajo brez ozira na njihovo versko prepričanje in obnašanje. Sploh po naših mislib je treba šolske postave prenarediti in zopet na versko podlago postaviti!"