List 9.
Gospodarji! zložimo si zemljišča.
Spisal dr. Jan. Bleivveis.
4. pismo.
Skušnje druzih dežel, kjer so si gospodarji že zložili poprej raztresena zemljišča, kažejo, kako lahko se je vršila zložba, ako so le v vsacem kraji trije ali štirje umni kmetje se zavzeli za zložbo. Ko so ti spoznali korist njeno, bili so svojim sosedom to, kar so misijonarji divjim narodom. Kazali so jim, da je velik dobiček vsakemu , ako po zložbi zemljišč zgine meja, ktera je dozdaj ločila polje dveh sosedov,  vprihodnje
68
pa bode ves ta svet last enega gospodarja; ako grmovja po starih mejah in kupov kamenja, ki so ločili posestvo sosedno, ni več treba; — ako zdaj nepotrebne postanejo poti, ki včasih prav čez sredo polje režejo; ako jarki, ki so služili prejšnjemu raztresenemu posestvu, se zdaj umaknejo veliki senožeti novega posestva. Vse to in še več druzega kaže gospodarjem, kako sitna jim je bila raztresenost polja, koliko ovir jim je delala pri zboljševanji kmetijstva, koliko prepirov je vnemala med sosedi, — po zložbi pa vse to prestane; gospodar ima svoj svet skupaj in ga more zboljšati po svoji volji ter mu ni treba gledati ne na desno ne na levo. Čutje svobodnega delovanja ga prešine in zdi se mu, kakor da bi bil zdaj veči posestnik.
Prva dela po zloženem zemljišču so mehanična, kterih se kmet najraji poprime, to je, treba je meje razkopati,  grmovje   trebiti,  gomile   odpraviti,    grabne
rezati itd.
Kmalu pa se mu kažejo imenitnejša premišljevanja; treba je polje na novo razvrstiti, nov red obdelovanja določiti, ta kraj za ta, druzega za drug pridelek odločiti. Zdaj mu je treba poduka, ali da ta poduk posnema od večih posestnikov v svojem kraji ali da mu kmetijske družbe pripomorejo z dobrim svetom.
Če se nam v Avstriji posreči, da se začno dozdaj raztresena zemljišča zlagati, kjer koli je to mogoče, lahko bode, postavi za zložbo zemljišč pridružiti še druzih postav, ktere se naslanjajo na enako podlago take postave, na priliko, senožeška postava ali postava za obdelovanje senožet, postava o združbi gozdni, o združbi ribštva, in tacih več. In tako bodo namesti samo gospodarsko-policijskih postav, ki so dozdaj ubogo malo pomagale napredku kmetijskemu, stopile nove, krepke obdelovanjske postave.
Zel6 se glasijo pritožbe, pa tudi upravičene so te pritožbe, da naše sedanje sodnije malo pravega raz-umka in srca kažejo za kmetijske zadeve. Se le uni-dan smo se prepričali tega, ko se je družba kmetijska pritožila zoper to, kako se — brez ovire, brez kazni — pokončavajo posestva, njihova pohištva, vrti, polje, gozdi v zadnji uri, predno se zadolženo posestvo po eksekuciji prodd. Vzrok temu, da se tako malo na pomoč kmetijstvu stori, niso pa osebe sodniške, marveč postave, ktere sodnika ločijo od vsega druzega sveta, in ne pripuščajo, da bi pri obravnavah in razsodbah kmetijskih zadev tudi kmetijski gospodarji besedo vmes govorili za brambo kmetijskih pravic.
Ne sme se tedaj prezreti dobrotni vpliv, ki bi ga tedaj imelo tudi to, da pri zložbah zemljišč bi udeleževali se pravoznanci vzajemno s praktičnimi kmetijskimi gospodarji, tehniki itd., in bi že postava sama odločno kazala, da je treba postave o pravicah kmetijstva predrugačiti z ozirom na potrebščine kmetijstva, in tako ustanoviti nove postave, ki se strinjajo z razmerami in potrebščinami sedanjega  časa.
Tudi od te strani bi tedaj zložba zemljišč, ako pridemo do postave o njej, velika dobrota bila kmetijstvu po mnozih nasledkih svojih.