Po XLVII - št. 24 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 29. marca 1994 Danes preberite str. 4 Vrnimo kanjonu Kokre nekdanjo Podobo str. S Ne gre za denar, ajnpak za odnos «0 mladih stn 12 Nekdaj so bili v iiču samo ](Pvacarji" pa šasarji" Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILNICE-GLOBUS KRANJ Nove poslovne knjige črtane Dveh novih poslovnih knjig, ki sta povzročili zaplete, obrtnikom ne bo potrebno voditi. Kranj, 28. marca - Obrtni zbornici je po dolgotrajnih pogajanjih z ministrstvo za gospodarske dejavnosti m ministrstvom za finance uspelo doseči soglasje, da obrtnikom ne bo potrebno voditi blagajniške knjige in knjige upnikov in dolžnikov. ZAKLJUČEN TSD 94 Na odru Prešernovega gledališča Kranj se je s stnočnjo predstavo Freyer teatra Ljubljana in Cankarjevega doma Ljubljana Pohujšanje v dolini šentflorjanskiIvana Cankarja zaključil letošnji pregled slovenske dramske ustvarjalnosti. Gledališko dogajanje se je ne glede ze na začetku napovedano odpoved Strniševih Žab Cankarjevega doma v Ljubljani (kar je seveda dvignilo tudi nekaj hrupa) raztegnilo kar na trinajst gledaliških dni. Občinstvo, ki je vsak večer domala povsem napolnilo dvorano, je pokazalo največ zanimanja za predstave Ljubiti v izvedbi SNG Drame Ljubljana, Vsega je kriva Marjana Deriaj Slovenskega stalnega gledališča Trst, Tarttf Slovenskega mladinskega gledališča, Pristan in Izolda Slovenskega komornega gledališča Ljubljana. Izjemnega zanimanja sta bili deležni tudi obe predstavi iz tujine - Antigona v izvedbi gledališča in Kumanova in Jutri bo lepše v izvedbi londonskega gledališča. Pet predstav so tudi enkrat ali celo večkrat ponovili zaradi zanimanja osnovnih in srednjih šol Na sliki: Silva Čušin in Ivo Ban v Jesihovi predstavi Ljubiti, Drama SNG Ljubljana. Soglasje so uspeli doseči v petek, 25. marca, torej tik pred iztekom roka, ki so ga v začetku marca dali predsedniki območnih obrtnih zbornic, saj so novi [>redpisi med obrtniki povzroči-i val negodovanja in protestov. Na tem sestanku so obrtniki zagrozili z državljansko neposlušnostjo, z blokadami cest ob meji in podobnimi ukrepi. Po prepričanju obrtnikov in obrtne zbornice sta povsem nepotrebni dve novi poslovni knjigi: knjiga prejemkov in knjiga izdatkov oziroma blagajniška knjiga in knjiga upnikov in dolžnikov, saj le povečujeta obseg administriram" a v obrti. Teh dveh novih knjig torej obrtnikom ne po potrebno voditi, seveda pa morajo voditi vse ostale, ki niso predmet spora: knjigo prihodkov in odhodkov, pomožno knjigo oziroma register osnovnih sredstev ter seveda vse ostale evidence, ki niso predmet spornega pravilnika, in sicer prometno-davčne in tiste, ki so posebej določene za posamezne obrtne dejavnosti. Z omenjenima ministrstvoma so se tudi sporazumeli, da bodo skupaj z Obrtno zbornico do 30. junija letos pripravil nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig podjetnikov posameznikov. Druga zahteva obrtnkov pa je bila ponovna uvedba carinske olajšave na uvoz ekološko neoporečnih gospodarskih vozil, pričakujejo, da jo bo vlada ponovno uvedla 31. marca. • M.V. kred na seja državnega zbora Predlog za razrešitev ministra Janeza Janše Nvosodni minister Miha Kozinc je včeraj povedal, da je poročilo ministrske komisije z polnitvami podpisal tudi Lojze Peterle. Jelko Kacin je bil na parlamentarnem zaslišanju. KONCERN aJK lip bleddo.o. QHp lesna Indu s t rl ja v&Njana, 29. marca - Za j|8 popoldne ob 17. uri je 1e&a ana izredna seja držav- zbora, na kateri naj bi "efia • razrešitvi obramb-|mj "unistra Janeza Janše Jfilka 1? "ove8a» Jelka Kacina. PodD , acina je včeraj dopoldne pn Parlamentarni odbor za obrambo, ki je zasedal v okrnjeni sestavi, saj so opozicijski člani sejo zapustili. Za včeraj popoldne so bila sklicana zborovanja v podporo Janši, ki jih organizirajo opozicijske in zu-najparlamentarne stranke. Krščanski demokrati in njihov predsednik Lojze Peterle sta predlagala dr. Drnovšku, naj ?očaka z razpravo o zamenjavi anše, dokler preiskava ne bo končana, včeraj pa glasovanje o zaupnici vladi. Na časnikarski konferenci Liberalne demokracije Slovenije pa je pravosodni minister Miha Kozinc povedal, da je poročilo ministrske komi- sije, ki raziskuje primer v Depali vasi, z dopolnitvami ko Ipisal tudi član Komisije m zunanji minister Lojze Peterle. Vprašal se je, kako je lahko strogo zaupni dokument prišel v javnost. Več na 2. strani. • J.K. tožile c je zahteval preiskavo "Cestninarji" gredo na sodišče? lii ^adu kriminalistične službe UNZ Kranj so ovadili odgo nV iz. kraJevnin skupnosti Stara Fužina in Gorje i žakonitega pobiranja cestnine. fjSjj ?8. marca - Preiskavo l&Ug]*21 s cestnino, ki je dvjjl0, Poletje v javnosti r**Q P*receJ Prahu in »35T a 8tev»lne obisko-deiu javnih lepot v tem Gorenjske, je zahteval vorne zaradi namestnik javnega tožilca iz Radovljice Anton Ribnikar. Vodja oddelka za gospodarski kriminal v uradu krimi-nalistične službe Pavo Ivankovič je na današnji tiskovni konferenci novinarje seznanil z vsebino kazenskih ovadb, ki so jih zaradi suma storitve kaznivega dejanja februarja in marca poslali tožilstvu. • H. J. O tem obširneje na 24. strani. bi S^Vf'! ^grobom, 26. >> v R^iet Je že minilo od M 7o^nad Cmgrobom Ne8 dvL -4?' v katerem je 'nev^Vanajstih borcev Can- ^ glaln atalJ°na Padel tudi ns4 n 8a, Poveljstva slo-narodnoosvobodilnih partizanskih čet Stane Žagar. Spominu padlih borcev za svobodo so se v soboto poklonili številni Gorenjci, zbranim pa je spregovoril član osrednjega vodstva Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin. V svojem govoru je poudaril, da so bila v zgodovini Slovencev prelomna obdobja, kamor moramo vedno znova uvrstiti tudi obdobje štiriletne svetovne vojne na naših tleh. Nove generacije bodo pozabile priimke, obraze, podrobnosti, ne smejo pa pozabiti neizpodbitnih dejstev, da je okupator Slovenijo zasedel m Gorenjsko priključil tretjemu Uporniki so bili borci, partizani, domoljubi. Nihče ni šel v vojno in v partizane zato, ker bi ga to veselilo, ampak zato, ker je to bil zanj izhod v sili. Nihče ni šel v boj, da bi v njem padel, vsi so se borili, da bi preživeli in zmagali. In zato, kar so storili, jih danes nima nihče pravice obsojati, še manj pa razvrednotiti smisla njihovega življenja, njihovega boja in še najmanj njihove smrti. • D. Dolenc Pokopališče v Bitnjah ima krii Kranj, 28. marca - Na večer cvetne nedelje je bila v ŠmartiiLski fari velika slovesnost. V župnijski cerkvi sv. Martina v Stražišču je imel somaševanje za vsemi pokojnimi farani, ki so pokopani na pokopališču v Bitnjah, slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Po maši pa je ob 19. uri na pokopališču v Bitnjah blagoslovil pokopališče in spominsko znamenje oziroma križ. v*/M2/) \JSe ŽMJENJ6 ! NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KVAUT6TA, V6UKA IZBIRA v TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN MURSKI SOBOTI tel.064-77161_tel.069-22941,22942 a Mesto MU-Gorenjski glas (skoraj) v vsak dom! Danes je časopis še posebej"trziški" in ob tem Vam želimo sporočiti, da je tako in Se boli pester vsak torek in petek O tem se lahko neposredno prepričate: vzemite Gorenjski glas "na pokušino": pokličite nas na 223-211 in cel mesec april Vam bo Vaš pismonoša prinašal izvod časopisa na naše stroške. In če Vam bo všeč, Vas bomo povabili v veliko Glasovo družino naročnikov. Postavitev križa na pokopališču v Bitnjah so denarno podprli krajani oziroma farani in drugi dobrotniki. Akcijo in pripravo je vodil Župnijski urad Kranj - Šmartin z župnikom Cirilom Bergle-zom. Po zasnovi akademskega kiparja Staneta Ko Ima na iz Begunj na Gorenjskem je Kristusa vlil livar Jože Sagadin iz Stražišča. V bron je oblekel tudi betonski križ, ki ga je na pokopališču postavil Gradbinec Kranj. Podstavek pod križem, ki ga je obložil z marmorjem strokovnjak Mišanovič iz Stražišča, pa je delo Obrtnega podjetja Kranj. Obredne svečanosti v soboto zvečer v cerkvi in na pokopališču so se udeležili številni farani. • A. Ž. Dr. France Bučar Predsednikovo opozorilo jemljem resno Poslanec državnega zbora dr. France Bučar je v petek v državnem zboru dejal, da je državni zbor očitno odrezan od vseh informacij, povezanih z izjavo predsednika republika Milana Kučana o nastajanju nove mafije s pomočjo državnega denarja in ilegalnih struktur ter o morebitnih fizičnih likvidacijah. Če je to res, je naša ustavna ureditev ogrožena, je dejal dr. Bučar, in ugotovil, da je predsednik, ki se je vedno dokazal kot izkušen in previden politik, javno opozoril na doslej najresnejše ogrožanje slovenske države. Povedal je, da so vse diktature tega stoletja nastale tako, da je prihodnji diktator vzel parlamentu pristojnosti oziroma mu onemogočil dostop do informacij. Po njegovem naj bi bilo skladno z ustavo, če bi predsednik pred državnim zborom utemeljil svoje izjave. Državni zbor bo o tem predlogu sklepal še na tej seji. Milan Kučan Gluhi za opozorila Milan Kučan, predsednik republike je v intervjuju za sobotno prilogo Dela v odgovoru na vprašanje o svojih izjavah v Novi Gorici dejal, da ni povedal nič bistveno novega, kar je povedal v interjuju pred novim letom. Govoril sem o političnem konceptu, v katerega bi vložil svoj kapital. V tem kontekstu sem kritično govoril o nazoru, ki spreminja političnega tekmeca v sovražnika. Govoril sem tudi o strategiji socialne in politične destabilizacije Slovenije, ki gradi na tezi: kolikor slabše bo na splošno, toliko lažje bomo osvojili oblast. Ne na volitvah, ampak s popuhstičnimi prijemi, s pisanjem anonimk, z ilegalnimi skupinami, paraobveščevalnimi službami. Ilegalne grupacije sem predvsem vezal na objavo pisem tivilne inicijative. Pod ravnjo temeljne ravni politične kulture so izjave, da bi s tem nastopom povzročal razdvojenost med državljani. Razlogi za razdrobljenost so drugi. Pozornost javnosti sem hotel usmeriti na politično podzemlje. Na to sem večkrat opozarjal. Prvič že lani avgusta, ko sem rekel, da je Slovenija s kontraobveščevalnega vidika nezaščitena. Doživel sem nekaj kritik prav od ljudi, od katerih bi pričakoval, da bodo to pomanjkljivost odpravili. Potem ko se je pojavila Civilna incijativa, sem tudi uradno opozoril predsednika vlade, pod katero spada SOVA. Podpisniki Civilne incijative se v uvodu sami razglašajo za sodelavce tujih obveščevalnih služb. Opozoril sem tudi ministra za notranje zadeve in vprašal, ali obstajajo indici o obstoju organizirane skupine ljudi, ki nezakonito zbira podatke in zasleduje ljudi. Kljub opozorilom se stvari niso premaknile, je dejal predsednik republike. Lojze Peterle predlaga Glasovanje o zaupnici vlade Ljubljana, 28. marca - S sedeža stranke Slovenskih krščanskih demokratov so sporočili, da je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle predlagal predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, naj v državnem zboru predlaga glasovanje o zaupnici vladi. To je po Peterletovem mnenju v sedanjih političnih okoliščinah nujno. POOBLAŠČENI ^\ALPO PRODAJALEC d.o.o. fik.4MU.OIM VOZU.: 2*HO. Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak tedem ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, Če je v časopisu objavljena Vaša hišna Številka. Nagradna igra, ki drulini s tokratno srečno hišno Številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni telka: nekoliko bolj podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna druiina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdrutinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v drulini odvisna tudi od hitrosti' tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Na zahtevo tretjine poslancev je bila včeraj sklicana izredna seja državnega zbora Drnovšek vztraja pri Janševi zamenjavi Tako socialdemokratom in krščanskim demokratom je zagotovil, da bodo prime* Smolnikarje ve aretacije v Depali vasi in njeno ozadje raziskali do konca in da predlog z* zamenjavo Janeza Janše nima političnega ozadja, ampak cilj, da se postavijo strožji standard) ravnanja ministrov in politikov, pa naj gre za levico ali desnico. Zagovorniki Janeza Jan& napovedujejo protestna zborovanja, od predsednika države Milana Kučana pa terjajo, d* pove argumente za svoje izjave o možnem političnem nasilju. Ljubljana, 29. marca •Politična temperatura zaradi primera Janša in dogodka Smolnikar konec tedna ni padla. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v petek javnosti razložil svoja prizadevanja za ureditev razmer med obrambnim in notranjim ministrstvom in ministrom ter razloge, zakaj je predlagal zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janšo. Povedal je, da so bili vsi njegovi poskusi pomiritve zaman, aretacija Smolnikarja pa je vse stvari postavila na glavo. Izrecno je poudaril, da je šlo za nasilje nad civilistom, ne glede, kaj je bil pred tem Smolnikar in za koga je delal. Minister Janša je za to dejanje objektivno odgovoren in zato predlaga njegovo za- menjavo. Poteza naj bi dvignila standarde odgovornosti in ravnanja tudi drugih ministrov in politikov. Če bi to tolerirah, bi se tako početje lahko nadaljevalo in preseglo vse norme. Premier je napovedal, da bo tako ravnal v vseh podobnih primerih, če se bodo pojavili ali bodo ugotovljeni. Kot predsednik vlade, ki je odgovorna za stanje v državi, je dolžan ukrepati, sicer bi bi sam odgovoren zaradi neukrepanja. Ozadje bo raziskano, izjave predsednika države Milana Kučana glede možnosti skrajnega političnega nasilja pa je ocenil kot pretirane. Na ugovore glede Jelka Kacina kot kandidata za novega obrambnega ministra pa je dejal, da je on ta trenutek edini 3x>soben prevzeti to dolžnost, rugih kandidatov pa ni bilo. Pripravljene ima tudi že rešitve, ki bi še naprej zagotavljale uravnoteženo razmerje političnih sil v vladi in vladni koaliciji. Kot hude špekulacije pa je zavrnil trditve, da gre za levi udar. Obrambni minister in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je ponovno opisal svoje videnje odnosov med notranjim m obrambnim ministrstvom. Glede krščanskih demokratov je dejal, da so zanesljivo pristali na ugotovitev, da je vojaška policija prekoračila pooblastila, čeprav minister Peterle poročila ni podpisal. Tudi v preteklosti so se dogajale podobne stvari, Socialdemokratska stranka Slovenije Kršitev koalicijske pogodbe Bo postal Janez Janša že drugič žrtev montiranega političnega procesa, se sprašujejo kranjski socialdemokrati. pa nihče ni ukrepal. Omenil J primer v Slovenj Gradcu, Kje so policisti pretepli civiust* zaradi vzklika predsedniku publike: Razjašite ljudstvo. Predsednik Slovenj" krščanskih demokratov Loj** Peterle je v nedeljo Vttč\W Drnovšku, naj umakne Prej||! zaJanševo razrešitev, dokler o& komisije ne bo končano. Ta* J. bil sklep vodstva krščansj^ demokratov, ki so zasedali soboto. Ta stranka se je flj**J v težkem položaju, saj na pff11 Narodni demokrati grozijo ' izstopom iz stranke, če bo Jaj^ razrešen. So pa dali v stranki podporo notranjemu mims" Ivu Bizjaku. Premier dr. Dnjo*' šek pa je že odgovoril socialof mokratom in zagotovil, A sodelovanje stranke v koalKj ni ogroženo in da bodo v*j sporne primere raziskali konca. * v Za včeraj popoldne so b»a Ljubljani napovedana zborovanj v podporo Janezu Janši. ^ zirali so jih socialdemokrati slovenska ljudska stranka, nekatere izvenparlamentaf" stranke kot Slovenska desni«* Domoljubna stranka in Libe'81 na stranka. • J.Košnjek SLjubljana, 25. marca - Na redlog predsednika vlade dr. aneza Drnovška za zamenjavo ministra za obrambo Janeza Janša se je v petek zvečer odzvalo predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije, katere predsednik je Janša. Ugotovili so, da je premier s postopkom pri predlogu zamenjave obrambnega ministra kršil koalicijsko pogodbo. Janez Janša je med drugim dejal, da je bila zamenjava predlagana Še pred zaključkom preiskave o tem dogodku in da bo Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vladne koalicije, če ga bo državni zbor na izredni seji odstavil s položaja obrambnega ministra. Kranjski odbor Socialdemokratske stranke pa v izjavi izraža zgroženost zaradi nastopov nekaterih ob aferi Smolnikar. Ali se bo ponovila neslavna praksa političnih procesov, ko so brez dokazov uničevali dostojanstvo ljudi, jih razvrednotili, človeško zmaličili s ciljem politične in pred nekaj leti tudi fizične likvidacije. Vnaprejšnje trditve o krivdi predsednika stranke Janše brez preverjanj in dokazov, šikaniranja in žalitve, ki smo jih deležni socialdemokrati v teh dneh montiranega procesa vzbujajo tesnobo in vprašanja, ali se je Slovenija sposobna znebiti totalitarne prakse. Sele sedaj se je začelo spraševati, kakšne podatke in za koga jih je vohun iskal v obrambnem ministrstvu. So tisti, ki pošiljajo vohune, organizirajo ovajanje in vnašajo paniko in nemir zares nedotakljivi. Bo Janez Janša postal že drugič žrtev montiranega političnega procesa? • J.K. Slovenska ljudska stranka S socialdemokrati jedro nove koalicije Predsednik Slovenske ljudske stranke Mar j a11 Podobnik je v petek napovedal možnost, <|* utegnejo v ponedeljek pred parlamentom lju4r protestirati zoper razrešitev Janeza Janše. Ljubljana, 25. marca -Slovenska ljudska stranka P° besedah predsednika Marjana Podobnika in vodje poslan81' skupine dr. Franca Zagožna nasprotuje zamenjavi obran1"' nega ministra Janeza Janše. Naglica pri sklicu izredne seje J dokaz, da se skuša prikriti prava resnica. Nekje se skriva,s dejala in napovedala možnost protesta ljudi pred državni^ zborom. Za fasado demokracije se dogaja klasični politič Unč. Podobnik upa, da do zamenjave Janše ne bo prišlo, da V. bi morah Janša, Drnovšek in Kučan odgovarjati na vprašani poslancev državnega zbora. Tako naj bi ugotovili ozadje. Se. potem bi moral dr. Drnovšek, ki je odgovoren za razburjanj ljudi, ukrepati. Ljudska stranka in socialdemokratska stran1* naj bi poštah jedro nove koalicije, ki bo razčistila stvari. Slovenski krščanski demokrati Najprej preiskava, nato o novem ministru Jelko Kacin se jim ne zdi primeren za obrambnega ministra, ker bi se z njegovo izvolitvijo preveč okrepila Izjavi Deželni odbor Slovenske nacionalne desnice za Gorenjsko ugotavlja, da se je prevratnički štab nosilcev ju- slovenarji in internaciona ^ Eripravljajo na drugo ^ oja proti osamosvojit^' ^ bomo tudi mi pripravi" ena politična opcija. Le pa bo obračun z Janšo uspel, bi goslovanske diktature očitno drugo fazo osamosvajaj bilo treba imenovati nestrankarskega človeka. Krščanski odločil za frontalni napad na Tokrat se bomo osamosv°J dokončno. Vsem komufj^ moral vse skupaj razložiti vladi in parlamentu. SKD je proti uporabi sile za doseganje političnih ciljev. Od tega ne odstopajo v primeru Smolnikar, če se bo tako pokazalo. Če bodo socialdemokrati izstopili iz vladne koalicije, bo o ravnanju SKD odločalo celotno vodstvo stranke. kandidati ne nameravajo kandidirati svojega človeka, je dejal v petek predsednik SKD Lojze Peterle. Ljubljana, 25. marca - Krščanski demokrati nasprotujejo skhcu izredne seje parlamenta in razrešitvi obrambnega ministra, preden preiskovalni organi ne ugotovijo resnice o primeru Smolnikar. Tudi kandidat za Janševega naslednika Jelko Kacin se jim ne zdi primeren. Lojze Peterle ima z njim slabe izkušnje kot takratni predsednik vlade, Kacin pa je bil minister za informiranje, prav tako pa bi se v tem primeru preveč okrepila ena politična usmeritev, najbolj Liberalna demokracija Slovenije. V primeru, da bi "silam, ki želijo obračunati z Janšo, uspelo, bi bilo treba za ministra imenovati civilista, nestrankarskega človeka, je dejal Peterle. Če bo preiskava ugotovila, da je predsednik republike počel še kaj drugega, razen kar je v njegovi pristojnosti, bi bilo od njega pošteno, da odstopi. Kučan bi vse nosilce slovenske osamosvojitve. Za fasado prenoviteljev in liberalnih demokratov se skrivajo pritlehni egoisti, spletkarji in sovražniki vsega slovenskega. SND poziva vse Slovence k boju proti izdajalcem slovenskega naroda. Obrambno ministrstvo, Janez Janša in demokratične stranke so pod vedno hujšim pritiskom. Ker so komunisti, jugo- protislovenske danje vladajoče klike čitve bomo referendum, jo in naše otroke, Podpisniki peticije Napočil je trenutek združitve Ljubljana, 25. marca • Posebno peticijo je podpisalo 83 javnih delavcev, ki so blizu Nove revije. Vztrajajo pri načelih slovenske pomladi, pri pravni in socialni državi, parlamentarni demokraciji in samostojnosti Slovenije. Opozarjajo na organizirano razkrajanje legitimnih institucij naše pravne ureditve s strani dedičev boljševizma in predsednika države, na to pa kaže tudi predlog predsednika vlade za razrešitev Janeza Janše. Po njihovem je napočil trenutek za združitev vseh demokratičnih energij na Slovenskem. bomo prepovedali P°htSavci javne funkcije, vsi s°j%vv& Udbe in Kosa bodo jali za svoja dejanja. Njo' „ lizirali bomo vso UKr« ^ lastnino in razveljavili odločitve^ dali na igj Zaščitimo S«? v ni j o m nase otroke, P izjavi. , m rfrgH' Narodna demokratska »'^ ka, ki deluje kot krdo f^. Slovenskih krščanskih dei ^ ratov, terja od vodstva izstopi iz koalicije, če m nik vlade ne bo umaknu dloga za razrešitev J»Jy tega ne bo storila, bo°"ereSu odni demokrati na »SJJs** odločali o izstopu iz krst-demokracije. * J«K* foto bobna*/ GOEIEMSIM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in ured Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta tvu«. ; tuunn / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teleta* 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ^'^e vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino- letna naročnina 140 DEM. Oglasne ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. • > t / Direktor in t^J^ftJ^ Vilma Stanovn " etje DELO - T< k / Direktor in gUvni loln^ rČR, Tisk časopisov 0 % . nHnvniku, ^"-rue-r Vračanje odvzetega premoženja oh&n,Ce' marca * Med 62 slovenskimi občinami je jeseniška Pri uresničevanju Zakona o denacionalizaciji pri vračanju tujskih zemljišč na 18. mestu, pri vračanju stanovanjskih hiš in yJTVanJ na 6. mestu, pri poslovnih prostorih na 15. mestu in pri gg^Ptnju firm na 21. mestu. Po številu izdanih odločb cerkvam in zvenim ustanovam pa je na 8. mestu. vu J?.seniški občini je bilo S-?"1!? 25 zahtev za denacio-tij vJ0 gospodarskih podje-celoti ni rešena še nobena mL$ saJvse vsebujejo po več k°tev*ov, ugotovitveni postop-Pa so dolgotrajni. Razen tega so bili v 15 postopkih za denacionalizacijo vloženi predlogi za izdajo začasnih odredb po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij zaradi zavarovanja vračila. Odločeno je bilo o 11 predlogih, od tega je bilo sedem odločb pravnomočnih, proti štirim pa so vložili pritožbe. Z vračilo stanovanj, hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je bilo vloženih 247 zahtev, od teh je bilo 118 zahtev popolnih. Upravni organ je izdal 41 odločb o denacionalizaciji, od katerih jih je pravnomočno končanih 32. Do zdaj so denacionalizirali 28 stanovanj, 9 stanovanjskih hiš, 13 poslovnih prostorov in 40. 283 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. 150 zahtevkov pa je bilo vloženih za vračanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, upravni organ je izdal 90 pravnomočnih odločb, v nekaterih primerih pa je izdana le delna odločba, ker so zadeve povezane z odškodninami. Proti štirim odločbam so bile vložene pritožbe, ki pa še niso rešene. Do zdaj tudi ni bil vložen noben upravni spor- • D.Sedej Blejski turizem Bled si želi tujih gostov ^ fodo politične razmere nestabilne, gostov ne bo Na Bledu se »Popravljajo na poletno turistično sezono, ponavadi pa rudi v tjjj01 ' sezoni za veliko noč sprejmejo kar precej gostov. Kako je ^ 'etos pozimi in kakšna so predvidevanja za prihodnje •kd«-86 .Pogovarjali s ^Pnosti Jano Spec sekretarko blejske turistične o tem poslovne Potim""1" K hudo pozna, da tar?' li bilo dovolj snega na jjjpiku in tudi na Straži, kajti piw2a umetni sneg so bde Dj ^*°ke temperature. Jezero objsamr2ni,° «n bil je slabši ,3 ce seveda izvzamemo WiC,0namo dobro zasedne u ob božiču in novem tM!f hotelih so imeli zato *»to t °.visck "Pad dohodka in M Probleme pri izplačilu "»oni *M)Ile'tod J* izplačujejo z wl rečnim, drugod dvome-*> zamikom. Zato smo rudi k d i'"' za Pom°č ministrstvo . eio, ]tj nam je obljubilo in 0 tudi Domaoalo s finančni- za ohranitev delov- Čeprav je ves slovenski turizem v težavah, še posebej pa Bled, ki je bil in je še vedno usmerjen večinoma na tuje tržišče, moram povedati, da v hotelih ni bilo veliko odpuščanja delavcev. Zaposlitev se je zmanjšala približno za 30 odstotkov v primerjavi z letom 1990, a večinoma zaradi naravnega odliva. Hotelirji se zavedajo, da morajo dober kader obdržati, čeprav razmere turizmu zares niso naklonjene. Po mojem mnenju je uspeh že to, da smo preživeli". Trdim, da se Bled bistveno razlikuje od drugih slovenskih turističnih krajev, saj je edini, ki je imel kar 90 odstotkov nočitev tujih gostov. In te usmeritve se bomo tudi držali. Lani smo imeli v strukturi gostov 70 odstotkov tujih in veseli smo, da se tako italijanski kot britanski in drugi gostje počasi le vračajo. Nočemo iti in tudi ne bomo šli v razprodajo: privabiti in zadržati želimo individualne tuje goste in že smo dosegli 150 nemških mark na nočitev. Kadar kdorkoli reče, češ Bled je pa prazen, se mora obenem tudi zavedati, da nimamo dveh hotelov, ampak je v naših hotelih kar 2500 postelj. Precejšen problem pa je v tem, kaj naj bi pozimi ob tako zelenih zimah prodajali - v težavah so predvsem hoteli B kategorije, ki nimajo druge ponudbe. Dobro pa kaže predvsem kongresni turizem Letos smo sodelovali na domala vseh turističnih evropskih sejmih - letno sodelujemo kar na dvajsetih, kajti zavedamo se, kaj pomeni promocija. Žal pa naši turistični predstavniki morajo kar naprej razlagati, da ne fre za Slovaško in tudi ne za lavonijo, ampak za samostojno Slovenijo. Tudi predstavniki tujih agencij vedo, da je Slovenija povsem varna, ampak potencialne goste le težko prepričajo. Bled je imel zelo veliko rezervacij za veliko noč, a v trenutku, ko so tuji mediji začeli obveščati, da se napoveduje napad NATA, so zabrneli faksi in sledile številne odpovedi. V tem smislu je predvsem občutljivo italijansko tržišče. Vsak dogodek, ki se zgodi na Balkanu ah tudi nedavno v sami Sloveniji in se samo malo zaslutijo nestabilne politična razmere, izjemno škodljivo vpliva na turistični obisk. Tuji časopisi pišejo vse mogoče in na vse možne načine interpretirajo politične dogodke. Gostje odpovedo rezervacije - pa konec. Posledice pa še kako občuti prav turistično gospodarstvo..." • D.Sedej Politikom so delavci malo mar iJ^dki minulega tedna, predvsem "primer Smolnikar" in predvidena odstavitev ministra za obrambo Janeza UmJ? so bili v Sloveniji tema številnih komentarjev in pogovorov ter seveda zelo različnih odzivov. V naši So 'Jučni anketi smo povprašali nekaj državljanov, kaj mislijo o teh dogodkih in o razmerah v Sloveniji - številni Pogovor odločno odklonili, a se kljub vsemu niso mogli vzdržati jeznih in razočaranih vzklikov kot: "^ota", "matija", "nihče tega ni pričakoval" in tako dalje. f&r-a.v smo spraševali v ■ mmm ...........,.............mmm......mm Srečko Štern iz Tržiča da se f navanJ 2g°dilo pri Trzinu, ^Sa Jerica in zaradi ^«vl?i ?osti s« ministra ne Ne £ili,na me> zakaj ni Nu/2 ?m,.ke ln obsodbe ^JvsCt0».karseje zgodilo Slovenj Gradcu?" !^«nSk? ^avri iz Tržiča: KsS*?' vedo in zJajo in mn dod»^Gram poiskati kak-& bi ri D ^'užka. Poli- nvijo delavci." "Naši politiki absolutno nič ne mislijo na ljudi: kako živijo, kje bodo zaposleno. Vsakdo je že spoznal in uvidel, da se "borijo" samo in le za stolčke. Včasih je kakšen partijski sekretar še koga poklical na odgovornost - pa danes? Danes lahko vsak vse dela in nihče ni nikomur odgovoren, ker ni prav nobenega reda več! "Franc Klofutar mlajši iz Tržiča: to nosijo krivdo tudi novinarji, ki vsako najmanjšo stvar napihnejo in napravijo senzacio-nalisticno. Mislim tudi, da do takih razmer v Sloveniji ne bi prišlo, če ne bi bilo toliko nezaposlenih in če bi ljudje imeli delo." Janez Rotar iz Tržiča: vedno nove in nove afere in razprtije! Ce je kdo kriv, naj se pri prici poslovi, ne pa da se na dolgo in na široko ugotavlja, ali je kriv aH ni. Ce kdo izdaja kakšne skrivnosti, naj za to tudi odgovarja - in če je krivda zares velika, ne vidim razlogov, da ne bi spet začeli razmišljati o uvedbi smrtne kazni Mislim pa, da je zakon za vse - za "navadne" državljane in za politike." "Vse se pri nas da nekako "regulirati", od pokojnin do delavskih plač, le poslanske plače so nedotakljiva svetinja! Leva stran v politiki niti zastora ni dol potegnila, kaj šele, d bi se zares poslovila. In če povem zelo naravnost: italijanski mafij ci so pravi va-jenčld v primerjavi s tem, kar se pri nas dogaja! Nihče se ne zanima za podjetja in daleč daleč smo od vsakega pravne- fa reda-" • D.Sedej - Foto: Pelko Glasbena šola Kranj praznuje 85-letnico Neizpolnjene obljube pa čakajo Kranj potrebuje koncertno dvorano. Kranj, 28. marca - Na zadnji seji je izvršni svet občine Kranj precej podrobno obravnaval informacijo o delu Glasbene šole Kranj, Id letos praznuje, kot ena prvih m najstarejših Glasbenih šol v Sloveniji, 85-letnico. Uspehi, Id jih ta ustanova dosega, niso majhni, zal pa se še vedno ni otresla vseh prostorskih težav in še vedno je Kranj tudi brez koncertne dvorane. Danes ima šola okrog 500 učencev, pouk pa poteka v Kranju na Trubarjevem trgu v matični šoli, v Poštni ulici v štirih prostorih in na oddelkih v Cerkljah, Preddvoru, Predosljah, v Stražišču in v prostorih osnovne šole Franceta Prešerna. Obstoj šole zagotavljata ministrstvo za šolstvo in šport, in občinski proračun (občina Kranj je ustanovitelj) za materialne stroške in amortizacijo. S šolninami in najemninami pa šola pokriva stroške nastopov, tekmovanj in izobraževanja ter nakup in popravilo inštrumentov. Ravnatelj šole Peter Škrjanec je posebej poudaril, da se šola lahko pohvali z izrednimi uspehi na tekmovanjih, saj učenci na različnih inštrumentih osvajajo prva oziroma najboljša mesta. Šola je prevzela tudi organizacijo tako imenovane koncertne dejavnosti različnih domačih in tujih glasbenikov in skupin. V okviru tovrstne dejavnosti je pred štirimi leti nastal tudi komorni orkester Carnium. Od 1937. leta naprej pa se šola srečuje s prostorskimi težavami. Ocena, da Kranj ves ta čas za glasbeno kulturo ni naredil dosti več od obljub, ki pa še vedno čakajo na izpolnitev, na seji izvršnega sveta ni bila spodbijana. Ob podpori, tudi tokrat verbalni, pa vendarle ne gre spregledati ugotovitve, da je pred nedavnim šola zamudila priložnost za prostorsko ureditev na Sejmišču. Kar zadeva koncertno dvorano v nekdanjem Narodnem oziroma Delavskem domu je bila narejena nepo- Eravljiva napaka, ker dvorane niso ohranili vsaj toliko časa, da i bila zgrajena oziroma bi Kranj dobil novo. Vendar pa Kranj, kot je poudaril predsednik IS Peter Orehar, na področju kulture in športa ni mesto, kjer ne bi bili priča živahnemu dogajanju; tudi na glasbenem področju. Obveza, da v prihodnje Kranj, kot mestna občina dobi ustrezne tovrstne Erostore, pa vsekakor ostane. Kranj potrebuje na primer oncertno dvorano. Prav gotovo jo bo tudi dobil, vprašanje pa je, kdaj; glede na denarne možnosti ah pa nenazadnje tudi na možnost usklajenega dogovarjanja. Mnenje člana izvršnega sveta Alojza Grmeka, da bi bil Kranj lahko gorenjsko glasbeno središče, je ob sedanjem lokalnem opredeljevanju namreč Zdravko Gorjanc ocenil, da bo Kranj lahko vesel, če bo ostal "prestolnica" vsaj na območju sedanje kranjske občine. Sklep izvršnega sveta pa je nazadnje bil, da prostorska oziroma koncertna dejavnost v Kranju je programska obveza za naprej. • A. Žalar Dve pobudi za preimenovanje ulic Jesenice, 28. marca -V jeseniški občini so že pred časom dali Srvo pobudo za preimenovanje ulice prebivalci na sedanji Poti egalcev na Koroški Beli, ki so se že pred leti in vsekakor pred splošno vseslovensko akcijo za preimenovanje ulic dogovorili, da svoji poti vrnejo nekdanje ime: pot je bila najprej Solnčna in kasneje Sončna pot. Prebivalcem so ugodili, s tem, da bodo postopki vodeni tako, da bodo stroškovno uvrščeni v občinski proračun za lani. Lani pa je predsednik skupščine občine dr. Božidar B rudar dal drugo pobudo: za preimenovanje Ceste Maršala Tita v Gosposvetsko cesto. Obe pobudi je obravnavala komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pri izvršnem svetu in se z njima strinjala. O njih bo odločal tudi izvršni svet, ki naj bi jih poslal v enomesečno javno razpravo, dokončno pa se bodo o preimenovanju Ceste Maršala Tita v Gosposvetsko cesto in Poti ilegalcev v Sončno pot na naslednjem zasedanju odločili zbori občinske skupščine. • D.S. V petek je obiskal kranjsko občino kitajski veleposlanik v Sloveniji Lu Peutin. Pogovarjal se je s predstavniki občine in zbornic, nato pa je obiskal Savo in Gorenjski tisk. Na sliki: kitajski gostje med obiskom v Savi. - Slika I. Draškič Spremenjena odločitev Križanov Križe, 28. marca - Na prvih zborih krajanov v tržiški občini so se vse krajevne skupnosti razen KS Križe odločile, da za referendumsko območje določijo občino Tržič v celoti. Ker se odločitev Križanov ni skladala s hotenji sosednjih krajevnih skupnosti, so se prebivalci sestali na ponovnem zboru 24. marca zvečer. Tokratna udeležba je bila bolj številna, enotnejša pa so bila tudi razmišljanja krajanov. Po realni presoji, da lahko ustanavljanje lastne občine Erivede do povečanih stroškov in tudi problemov s prostori ter adri, je večina od 36 navzočih glasovala za ohranitev enovite tržiške občine. Seveda, s to odločitvijo ni zaprta pot za morebitno drugačno oblikovanje občine v prihodnje. • S. Saje SUPER POPUSTI V MARCU! Pokličite POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Zaščita Primer kabelske televizije oziroma številnejših televizijskih programov na območju krajevne skupnosti Radovljica in Lesce je v tem trenutku sicer nov in po svoje specifičen, vendar pa bi lahko ugotovili, da zadeva ni nova. Toliko pogovorov, variant, rešitev, mnenj, prizadevanj, je bilo le zadnjem desetletju v tem prostoru, da nenazadnje ni čudno, da smo v tem trenutku priča sistemu ali pa nečemu, čemur tisti, ki bi morali sodelovati, a so jih izvajalci obšli, pravijo "na črno", odgovor stroke pa je, da gre za provizoričen sistem, kar pomeni, da potrebnega atesta, za takšnega, kot je (in kot je potekala gradnja), ne bi in ne bo dobil. Če bi imel tako zgrajen priključek v stanovanju, ki bi mi ta trenutek sicer zagotavljal 20 TV programov in morda še kakšnega več, hkrati pa bi izvedel, da v podstrešni postaji sistema protipolamo ni vse v redu, da je odvzem električne energije, ki je potrebna za napajanje sistema, navadna kraja, da je sistem napačno ozemljen in ker poteku po zraku, je kvalitetno in trajnostno vprašljiv, in da je vse skupaj po domače povedano "na črno", bi se, če me le drugi niso pravočasno, hitro sam zaščitil. Še vedno imam raje svojo anteno, zemeljsko ali satelitsko, dokler ne bom prepričan, da ne bom jutri po "tuji krivdi" imel slabo sliko (ali pa ostal brez nje). Morda razmišljam napačno, vendar izkušnje kalejo, da je za malo denarja malo muzike, da pa morda nekdo v tem trenutku vidi predvsem na hitro pridobljen kupček denarja, pa tudi ne bi bil prvi primer. • A. Žalar Skupna predstavitev na sejmu Ljubljana - Na letošnjem sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja se je organizirano in s skupnim nastopom predstavila tudi skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp, ki vključuje občine Domžale, Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič. Njihov uspešen prvi nastop na sejmu je bil na nedavnem Gastu v Celovcu, tokrat pa so se občine z zanimivostmi, ponudbo, prikazom le-te in prijetnim programom predstavile v brunarici ob izhodu iz hale A na Gospodarskem razstavišču. Po predstavitvi občine Domžale v četrtek in Kamnika v petek, se je v soboto predstavila občina Kranj. Turistična društva so pripravila program, v katerem so nastopih ansambel AS iz Cerkelj, kvartet Jutro in otroška folklorna skupina z Jezerskega ter prvaka na diatonični harmoniki iz Besnice. V predstavitvi različnih zanimivosti in ponudbe (prikaz izdelave narodnih noš, ročno pletenje košar in predelave volne ter priprave drv) z domačo postrežbo so sodelovala vsa TD v občini, razen Naklega, Šenčurja in Kranja. Skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp pa je v ovkiru skupnega projekta izdala tudi že brošuro z naslovom Alpske ceste, v kateri predstavlja štiri skupine skupne ponudbe petih občin in sicer na področju naravnih znamenitosti, kulturno zgodovinske, športno rekreacijske in etnološko kulinarične ponudbe namenjene gostom in turistom. Projekt Alpske ceste pa vključuje tudi turistični avtobus, ki bo vozil od ene do druge turistične točke. Kranjski nastop v okviru Skupnosti na sejmu je pripravil programski svet za turizem v okviru sekretariata za gospodarstvo. Predstavitev in prikaz pa si je ogledal tudi župan Vitomir Gros. • A. Ž. Cerklje bodo v cvetju Na letni konferenci so povabili v odbor nove moči s svežimi idejami. Razstava cvetja bo tudi letos. Cerklje, 28. marca - Čeprav sta predsednica Turističnega društva Cerklje in predsednik komisije za prireditve v odboru društva na zboru v petek zvečer v Cerkljah zastavila kar številnim Članom, Id so se udeležili letne konference, vprašanje, ali naj letos v Cerkljah pripravijo tradicionalno razstavo ali ne, pomislekov ni bilo. Razstava cvetja, lovstva, ribištva in čebelarstva bo, saj Cerklje danes po Sloveniji in tudi prek meja poznajo predvsem po tej uveljavljeni prireditvi. Hkrati pa so vsi udeleženci na konferenci obljubili (z glasovanjem) sodelovanje pri tej in drugih prireditvah in letošnjih načrtih društva. Po lanskih uspelih akcijah in prireditvah, med katerimi so bile razstava cvetja, prireditev Naj pridelki, razstava sadja..., so z delom pravzaprav že začeli. Prva, očiščevalna akcija s sodelovanjem Šolarjev in članov turističnega podmladka v njej, je že mimo. Zdaj jih na celotnem območju čaka še širša akcija za urejeno okolje. Sicer pa se je društvo vključilo tudi v tovrstno slovensko tekmovanje. Zanimanje za turizem pa na celotnem območju pod Krvavcem tudi sicer narašča, saj so s pomočjo podmladka pridobili 350 novih članov, vsem pa bodo letos izdali članske izkaznice. Poleg prireditev, med katerimi bosta tudi letos v ospredju Razstava cvetja in Naj pridelki, pa nameravajo v društvu poglobiti sodelovanje z delavci na Krvavcu in letališču ter z gostinskimi delavci na celotnem območju. Razmišjajo pa tudi o tekmovanju med krajevnimi skupnostmi na celotnem območju pod Krvavcem za priznanje najlepši kraj na območju društva. Pohvalo za dosedanje delo in sodelovanje je na letni konferenci izrekel vodstvu in članom društva tudi predsednik krajevne skupnosti Cerklje Peter Kepic. Med drugim je pojasnil, da bodo letos končno v Cerkljah dobili pločnik, v programu pa je tudi obnova cerkve. Predsednik KS Poženik Alojz Čimžar pa je napovedal, da bo 9. aprila ob 16. uri na njihovem območju očiščevalna akcija na območju potoka. • A. Žalar "Zavozljani" TV kabli v KS Radovljica Gordijski vozel radovljiškega KRS? Krajevna skupnost je na novinarski konferenci predstavila kronološki pregled do kabelsko razdelilnega TV sistema. Bo razplet v prid gledalcev? Radovljica, 28. marca - Kakšen bo razplet "v zvezi s problematiko izgradnje TV kabelskega razdelilnega sistema na področju krajevne skupnosti Radovljica in Lesce" je po novinarski konferenci, ki jo je v četrtek sklical predsednik krajevne skupnosti Radovljica Lado Eržen, težko napovedati. Če je res, kot je bilo slišati, so vsi tisti, ki že gledajo več kot 20 TV programov na podlagi do zdaj zgrajenega sistema, zadovoljni. Na novnarski konferenci pa smo izvedeli, da ne gre le za to, da je sistem zgrajen "na črno", marveč je tudi njegova kvaliteta "provizorična". Začelo se je menda vse skupaj 24. maja lani, ko je podjetje Eltrade, d.o.o., začela zbirati ponudbe med stanovalci v Cankarjevem naselju za izgradnjo kabelskega razdelilnega sistema. Odziv, kot kaže predloženo gradivo na konferenci, je bil precejšen. Zato je podjetje Eltrade že junija začelo z gradnjo sistema. Danes ima menda okrog 700 priključkov, vseh zainteresiranih na območju KS Radovljica in Lesce oziroma podpisanih pa je (pis- no obvestilo podjetja Eltrade) 1500. Vse bi bilo lepo in prav, če to, kar je že zgrajeno, ne bi bilo po izjavi predstavnikov KS, odbora in občinskih oziroma inšpekcijskih služb, zgrajeno "na črno", po mnenju Sama Štera iz TV Slovenija Oddajniki in zveze pa tre za provizorično izvedbo, pontani gradnji, brez dovoljenj in vseh potrebnih soglasij oziroma mnenj, so v KS Radovljica (kot je bilo poudarje- no) začeli nasprotovati kmalu po začetku gradnje. Inšepkcije, da so potem gradnjo tudi ustavile, vendar Eltrade, d.o.o., ustavitve ni spoštoval. Naknadno je začel pridobivati soglasja oziroma dokumentacijo, vendar pa so se v KS Radovljica oziroma imenovanem odboru za gradnjo iz KS Radovljica in Lesce odločili, da bodo dali koncesijo le na podlagi uradnega razpisa izbranemu izvajalcu. Takšen izbrani izvajalec (na razpis so se prijavili štirje) je danes Rading iz Gornje Radgone, ki ponuja izgradnjo sistema za 425 mark, ki jih je moč plačati v 12 obrokih (ah ceneje v manj obrokih), s tem, da bi vsak imetnik bil naročnik, ne pa lastnik priključka. Za "na črno" zgrajen sistem pa so morali gledalci, ki imajo priključke plačati od 95 mark naprej (odvisno od oddaljenosti postaje). Kako se bo zadeva o jem ah prihodnjem, na [ razpisa in z dano koncesijo izbranemu izvajalcu razpD. odgovora ni bilo. Iz *n {)ovedanega pa bi vefl" ahko sklenili, da bo sed že zgrajeni kabelski v< najbrž treba presekati in t0 v škodo, marveč predvsech korist naročnikov ozirornajn dalcev. Na kratko rečeno^ prav bomo o tem še pisah) ^ za to, da sedanji (do W trenutka zgrajeni) sistem »U "črn", ampak provizo«3 (nekvaliteten); njegova WW in zagotavljanjekvalitete J vprašljiva. Izbrani pr°jekV dinga pa se potrjujejo r različnih krajih v Sloveniji' A. Žalar Uspela skupna akcija Vrnimo kanjonu Kokre nekdanjo podobo Kranj, 28. marca - V soboto zjutraj so se pri hujanskem mostu v Kranju zbrali člani krajevnih skupnosti Center in Huje, Zeleni Kranja, Ribiške družine Kranj in Turističnega društva. Več kot petdeset udeležencev se je potem lotilo spomladanskega čiščenja kanjona Kokre. Akcija je uspela. Ugotovili so, da kanjon ni več tako onesnažen, kot je bil nekdaj, ko so se prvič lotili čiščenja v njem člani Hortikulturnega društva Kranj in šolarji oziroma mladina. Je pa vendarle še vedno zelo zanemarjen, saj bi v njem veljalo obnoviti vsaj ograje, poti oziroma stopnice, Id jih je spet načel zob časa... Za to pa bi bilo treba nameniti vsaj nekaj denarja. Anka Bernard, Hortikultur-no društvo Kranj: "Ko smo se pred leti lotih Čiščenja, smo s traktorskimi prikolicami odvažali najrazličnejše odpadke. Zdaj je kanjon precej bolj čist. Takrat smo uredili poti, sejali travo, postavili klopi... Škoda, da se vsaj to ne vzdržuje. Vidimo, da je v obeh KS in v društvih pripravljenost še vedno, potrebno pa bi bilo vsaj malo denarja." Matevž Hudovernik, Ribiška družina Kranj: "Ribiči se vedno pridružimo in tudi sami imamo da bi bih zdravi in da bi «nalu toliko dorasli, da bi ne Potrebovali več inkubatorja. l»di kasneje skoraj ni bilo časa jtosliti na težave, ki jih prinašajo W rojstva hkrati. Trojčke je bilo jreba previti, nahraniti, popes-tovati, komaj sta Čančarevičeva Jpravila zadnje delo, spet je 5jk) na vrsti vse od začetka, ^aven pa je starejša hčerka, đanes 10-letna Dijana, terjala ^°j obrok skrbi in nežnosti. M?ri je po rojstvu trojčkov Pripadalo poldrugo leto porodnega dopusta, potem pa so m°rali mah trije v jasli. Plače-Var*je jasličnega varstva ni bilo !Jaitežje breme (zanje sta Čan-Carevičeva plačevala najnižji znesek, toda pomnožen s tri ludi ni prav manjhen), Mara se P° nekaj letih kot večjega Dremena spominja jutranjih pri-Pfav na odhod od doma. V sl*tfbi (zaposlena je kot prodajalka v kranjski Delikatesi) so ji Odobrili zgolj jutranjo izmeno. ^troke je dvigala že ob pol »«stih in najmanj pol ure je lraJalo, da so bili vsi oblečeni, P°tem pa je morala z malčki v JePrijetni jutranji hlad. Zdaj ne Nijo v vrtec, ker jih varuje ^anna brezposelna sestra. Mara pritrjuje našemu razbijanju, da med družinami ,rojckov vlada nekakšna soli-^rnost, čeprav med seboj ne pi)o posebnih stikov. Ko so se J^i njeni trojčki, jim je druži-, 2 Blejske Dobrave, kjer so 'U(Ji imeli trojčke, podarila g°?iček. Ko ga tudi pri Cančar-r^vih niso več potrebovali, 0 ga poslali naslednjim trojčk-in sicer v Litijo. To in druga ^rila so jim bila ob trojnem r°istvu zelo dobrodošla. Deli- Mama Mara z Ivano, Danijelom in Suzano, ki spretno poganjajo pedala svojih novih koles. katesa in Planika, kjer je zaposlen očka Zvonko, sta se tedaj izkazali z naročilnicami za nakup vsakdanjih potrebščin. "Zaenkrat našim štirim otrokom lahko zagotoviva normalen standard," pravi mamica Mara. "Na srečo imava oba vendar smo nanj mislili nekaj mesecev prej in privarčevali. Zelo pomembno je, da neko stvar dobijo vsi trije, da ni nihče zapostavljen. Trojčki se zelo zavedajo, da sodijo skupaj. Drug za drugega se potegnejo, kadar je potrebno, kar se vidi zlasti med vrstniki na dvorišču." Sicer Mara pridno šiva in plete, da so njeni štirje otroci vedno lepo oblečeni. Jesenski in zimski nakupi pa so za Čančar-evičeve precejšen izdatek, tako kot za kolesa so tudi nakupi bund in obutve načrtovani nekaj mescev prej.Zdaj še gre, pravi Mara, toda ko se bo tudi za trojčke začela šola, bodo morali verjetno bolj stisniti pas. Koliko stane učenost in kar je z njo povezano, so že imeli priložnost spoznati, ko je šla v šolo starejša Dijana. Tudi njihovo dvosobno stanovanje, v katerem so eno sobo namenili le otrokom, dnevno sobo pa pregradili, da je lahko tudi spalnica, bo potem postalo nekam tesno. Zdaj se že družno igrajo, potem pa bodo potrebovali vsak svoj mirni kotiček za učenje. "Naši so še srečni in nič jim ne manjka," priznava Mara. Oba z možem sta namreč doma iz Bosne, vsak svoje narodnosti in vere. Kar se zdaj dogaja v njunih rojstnih krajih, ju boli in vznemirja. Čeprav sta v Sloveniji pognala korenine (Mara je tu od leta 1979, tu se je tudi izšolala in zaposlila), imata svojce še vedno v Bosni, stiki z njimi pa zaradi tamkajšnjega vojnega dogajanja pretrgani. Tri črnolase glavice, ki se zavzeto sklanjajo k lego kockam, ne vedo za bolečine. Lepo jim je, ko brezskrbno uživajo dragoceno otroštvo, ko jim mama bere pravljice, ko s kolesi še malce nerodno krmilijo okoli bloka ali v troje ponagajajo starejši sestrici... Enojajčni Suzana in Ivana sta v tem malem triu posebni zaveznici, medtem ko se Danijel večkrat igra čisto na svoje. Deklici sta bratca prehiteli tudi v govoru, a nič ne ne. Z rednimi obiski pri logopedu ju bo kmalu ujel. • D. Z. Zlebir ^anka Trifoni je razočarana in ogorčena Ne gre za denar, ampak za odnos do mladih junice, 28. marca - Mati mladega natakarja je Kompas hotele v odnos nadrejenih do podrejenih, j^jski Gori opozorila na nezakonito pripravniško pogodbo. Na koga se lahko v tej Sloveniji Sera 88 80 brani' da Je P°godba «d«raita. Mati se sprašuje: le obrne mlad človek, Če se že ii, s" ,ak odnos do mladih ljudi, Id imajo veselje do svojega dela tudi pripravljeni veliko delati brez dostojnega plačila? Je^la.namje Stanka Trifoni z ktoT- 1 mati sina> ki je bil »«i uiau sina, ki je as v'VtiPendist hotela ^omleta i« ^njski Gori. Vsa štiri pas rlna Prošnjo hotela Kom-kih ^magal ob raznih prazni-hotef° °Pravlienem šolanju pa PriDra3Pros" za opravljanje jeoD^^a- V šestih mesecih PripralVl-,veliko več ur, kot se za veliki^mka zahteva, a je delal z Nekl0Veseliern. raati nt dne Pa Je njegova JU jepr<:brala obe pogodbi, ki KorrmaSl? sklenil s hotelom sklerjjg ln Pogodbo, ki je bila *aPosln med Zavodom za Pas. \j anJe in hotelom Kom- ki j0 j|otovila je, da je pogodba, Vse uaiu i^m ----—, lita. -K PodPisal sin, protizako- človeški način. Trdi, da gre za Po o« ' aJ s9 sinu še rekli, naj primer, ko je toženi tisti, ki NI Hapjgg av,Jeni pripravniški doK' rednr. j?,rošnJo za sprejem tožili Republiški inšpektorat za delo, kjer so bih menda še tako obzirni, da so jim rok izvršitve odločbe podaljšali "glede na kadrovske težave v Kompasu..." oziroma odložili še za en mesec. Tožili pa so jih zaradi tega, ker naj bi menda Republiški inšpektorat posegel v pristojnost sodišča. Mati trdi, da gre za moralo tako delodajalca kot njihovega odvetnika in pravi, da ji je jasno, da s takim načinom zavlačujejo postopke, sploh pa v tem primeru, ko ni bila hkrati s prijavo inšpekcijskim službam vložena tudi tožba - mislila je, da se bo vse dalo rešiti na normalen, v samem začetku sreča s tako realnostjo? Sprašujem se, koliko časa bo v naši državi še trajalo, da si bodo nekateri lahko dovolili vse samo zato, ker se točno zavedajo, da imajo inšpekcijske službe premalo pristojnosti, da so sodišča združenega dela zasičena z delom, da se ljudje največkrat sploh ne upajo pritoževati, ker se jim to še kako lahko maščuje in največkrat sploh ne vedo, za kaj vse so oškodovani. Sin sicer osebno zadoščenje ima, saj so ga povabili na delo za novoletne praznike, zdaj pa za sezonsko delo v Portorož v hotel A kategorije, kjer je z odnosom do ljudi, organizacijo dela in tudi s plačilom zelo zadovoljen. Verjetno slabih delavcev res ne bi vabili..." z grenkovo zaključuje Stanka Trifoni. • D. Sedej ?aP>Še Q;S;PriPravniSki dobi KRIV oziroma imamo tako v zakonodajo, da se v pritožbah ,^««1 lahko sklicujemo na tiste stvari, h,?rentkoi za t J!i govorila z ki niso bistvene, bistvene pa DrT °PozorSa V KomPasu izpustimo - in to je kršenje S^vništvu^' ?!je P?«0*" ° delovnopravne zakonodaje. iS? * s tem■KMft: Sin J« bil Pred začetkom Si?11«, da r!L iutn5lala fa zimske sezone povabljen na a?Ioh «e bi skK° xDeL1Ko.mPas delo v hotel Alpina, ki je del 8a dnikL zajamčenega osebne °koli 9°dk.a ; Je ba° tedaJ »lese,, tolarjev za ves v tcm3^ inšPekcijskih služb je Qa katpnmeru izdala odločbo, Pfitožn w S • Je hoteI Kompas Kom'1' .atl Pravi.da so potem mPas hoteli Kranjska Gora Kompasa. Ko je dogovorjeno, je dobil vljuden odgovor, da ne potrebujejo delavcev, obenem pa je bil na Zavodu za zaposlovanje objavljen razpis za prosta delovna mesta natakarjev v Alpini. "Ne gre mi za denar," pravi Stanka Trifoni, "ne gre mi torej za denar, za katerega je bil oškodovan moj sin, gre mi za Amarilis z osmimi cvetovi - Ko smo obiskali Mari Kropivnik na Planini v Kranju, smo ob pogledu na prekrasni amarilis rdeče barve lahko samo občudujoče zavzdihnili: kar osem velikih cvetov, kar je za amarilis zares redkost, saj tudi tovrstna literatura omenja, da ima do šest cvetov. Mari ima za rože "res roko", saj je v stanovanju polno lončnic, med njimi prekrasne vijolice. Na razstavi cvetja v Cerkljah je za begonije že dobila drugo nagrado. Sama pravi, da je dobila amarilis za darilo in na čebulici sta bila dva izrastka. Da bo pa zraslo kar osem velikih rdečih trobent - ne, tega si pa ni mislila. Ko bo amarilis odcvetel, bo čebulico do jeseni posadila na vrt, nato pa v lonček...- • D.S. - Foto: J. Pelko Akcija: Most med zdravnikom in bolnikom: Zdenka Kramar Medicinska nega je samostojna stroka Jesenice, 28. marca - Nadzorna medicinska sestra kirurškega oddelka jeseniške bolnišnice Zdenka Kramar ne more skriti, da ji je poklic zares "pisan na kožo", kot preprosto pravimo. Z vsakim odgovorom Zdenka, ki je že petnajst let v bolnišnici, le dokazuje, kako prav so imeli tisti, ki so jo predlagali za našo akcijo Most med bolnikom in zdravnikom. In kaj so nam pravzaprav rekli tisti, ki so nam sporočili, naj Zdenko obiščemo? Nekako takole: "Zdenki nikoli ni škoda časa, ki ga preživi med bolniki v bolnišnici. Do svojih sodelavcev je nadvse korektna in ima zaradi svojih dolgoletnih izkušenj ogromno strokovnega znanja. Zdenka Kramar je res odlična višja medicinska sestra." Zdenka - kako ste se odločili za poklic medicinske sestre? "Prav po naključju, res. Hotela sem se vpisati na veterino, pa je bilo že tako, da se je moja dobra prijateljica vpisala na medicinsko šolo, Ea sem se še sama. Ker sem doma iz Kranja, sem hotela v j ubijano, a je bilo zelo veliko vpisanih. Poskusila sem na jeseniški zdravstveni šoli in tako je bilo, da sem šolo končala na Jesenicah in se potem v bolnišnici zaposlila. Dve leti sem delala na internem oddelku in ob delu končala višjo medicinsko šolo v Ljubljani." Delali ste domala v vseh oddelkih bolnišnice. Delo se najbrž precej razlikuje. "Vsak oddelek ima svoje značilnosti in svojo naravo dela. Šest let sem bila nadzorna sestra v centralno intenzivni terapiji. Kdor pozna delo v bolnišnici, se bo strinjal, da je za vse sestre na tem oddelku delo zelo težko in predvsem odgovorno. Na centralno intenzivni terapiji sem zelo rada delala - tam se moraš večkrat kar sam po svojih izkušnjah in znanju odločiti in počutiš se koristnega in kreativnega. To je vsekakor za vsako sestro precejšen izziv in če ima poklic rada, na tem oddelku tudi rada dela." Kako bi ocenili delovni odnos zdravnik • medicinska sestra. Ali, preprosto, zdravnik "komandira", sestra pa le izvršuje, kar ji zdravnik naroči? "Osebno sem trdno prepričana, da bi se nega morala povsem ločiti od zdravljenja, kajti nega je stroka in kot taka se že uveljavlja po svetu, kjer postaja nega samostojna služba. Zgodovina našega dela je že taka, da je bilo in je še nekako tako, kot pravite, da sestra le dela po zdravnikovih navodilih. Samostojna služba v obliki zdravniške nege pa ni nobena konkurenca zdravnikovemu delu. A miselnost v tej smeri se le počasi spreminja, čeprav se v svetu nega od samega zdravljenja že ločuje - vse seveda v korist bolnika."In odnos medicinska sestra - bolnik? "Vsaj pri nas so sestre zelo obremenjene, saj konkretno na našem oddelku sestra povprečno skrbi za 20 bolnikov. To je veliko, če pomislimo, kaj vse mora napraviti, od sprejemov, nege in odpustov. Če ne bi bilo tako, bi sestre lahko imele veliko več neposrednih stikov z bolniki in lahko veliko bolj upoštevale želje bolnih. Vseeno pa mislim, da je odnos na našem oddelku korekten in da sestre po svojih močeh ustrežeio slehernemu bolniku." Medicinske sestre so najbrž obremenjene tudi z administracijo? "Mislim, da ne - vsaj sama tega toliko ne čutim. Moje kolegice se z menoj morda ne bodo strinjale, vendar imamo računalnik in upam, da bo kmalu vse delo potekalo prav na računalniku, kajti zdaj so še vedno papirji." Pa oprema, delovni pogoji? "Vsi trije trakti so oonovljeni, vendar je včasih še vedno kar huda prostorska stiska. Sestre bi vsekakor rade več sodobne opreme, saj je delo fizično naporno, še posebej po težkih operacijah. Pri nas je mlad kolektiv, a vse pove dejstvo, da imajo sestre pri komaj tridesetih letih prav zaradi težkega dela že okvare hrbtenice ah druge okvare in jih bo treba premestiti na fizično manj naporna delovna mesta." Kako gledate na to, da medicinske sestre odhajajo iz tega poklica? "Takole mislim: če se odločiš za neki poklic, ga moraš imeti rad in biti v njem zadovoljen. Od sebe moraš dati kar največ in vse: sama nikoh nisem rekla: tega pa ne bom delala. V tem poklicu pa je seveda kup problemov, od odnosa družbe, ki ga je razvrednotila, do nagrajevanja. Nobena medicinska sestra ne zahteva beneficiranega staža, terja le, da se ji plača nadurno delo. Upam, da bo kaj s kolektivno pogodbo in z razvrstitvijo, po kateri bo dana možnost napredovanja. Nikogar ne mislim žaliti ali podcenjevati njegovega dela, ampak če je višja medicinska sestra v intenzivni terapiji v istem plačilnem razredu kot patronažna sestra, je tu nekaj narobe. Sestre, ki veliko in z veseljem delajo, bi morah z ustreznim nagrajevanjem še spodbujati..." • D. Sedej - Foto: J. Pelko Do zdaj ste bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj takole glasovali: Ruja Rajgelj tri glasove, Ida Podjed štiri in Helena Sitar štiriindvajset glasov. KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa/oneza Marenčiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo. V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec. V prostorih knjižnice kranjske Gimnazije razstavlja grafike na temo Tristo ljubezenskih Peter Jovanovič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Andrej Dolinar. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava frafičnih listov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v .jubljani. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in risbe akad. slikar Lojze Cemaiar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava del z likovne delavnice Misel in korenine. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad slikar Žiga Okorn. V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja plastike in slike na temo Trideset ljubezenskih Peter Jovanovič. V galeriji Fara razstavlja slike Bernarda Šmid. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 31. marca, ob 19.30 uprizorili Ivana Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI - za abonma četrtek, konto in izven. V petek, 1. aprila, bodo predstavo ponovili za abonma petek I, konto in izven. RADOVLJICA: POGOVOR Z ZDRAVILCEM - V dvoranici radovljiške knjižnice se bo danes, v torek, ob 19.30 psiholog Viktor Gerkman pogovarjal z zdravilcem Janezom Arihom na temo Od Bioenergije do duhovnega zdravljenja. ŠKOFJA LOKA: URA PRAVLJIC - V knjižnici I. Tavčarja <^ bo danes, v torek, ob 17. uri Tinka Štukl vodila uropravljic. JfcB TRŽIČ: RAZSTAVA - V prostorih Optike Debeljak bodo v četrtek, 31. marca, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo z naslovom Pomlad, na kateri se predstavlja univ. prof. dr. ing. France Cegnar. KAMNIK: OBLIKOVANJE MLADIH- V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo oblikovalskih izdelkov dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, oddelek za industrijsko oblikovanje, z naslovom Ko oblikovanje postane del tebe. Na otvoritvi bosta nastopih dijakinji Mojca in Una, zmagovalki Svetovnega pokala v stepu. LJUBLJANA: OHOJEVSKI FILMI - V Informacijskem centru Moderne galerije bodo danes, v torek, ob 19. uri predvajali filme, ki so nastali v okviru delovanja skupine OHO. Predvajanje bo komentiral Naško Križnar, sodelavec Inštituta za etnologijo pri SAZU, ki je sam posnel vrsto avtorskih filmov, pogosto v sodelovanju z drugimi ohojevci. SIMPOZIJ 0 BRKINSKIH SPOMENIKIH Ljubljana - V dneh od 14. do 16. aprila bo v Ljubljani osrednja znanstvena prireditev, ki jo organizira SAZU in sicer mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih. Na simpoziju bo sodelovalo okoli 60 najvidnejših strokovnjka-kov s področja zgodovine, paleografije, jezikoslovja, teologije, literarnih ved tako iz Evrope kot tudi iz ZDA. Prireditev se ujema s tisočletnico smrti freisinškega škofa Abrahama, ki je po mnenju zgodovinske stroke tesno f>ovezan z najstarejšim slovenskim in celo slovanskim atiničnim besedilom. Gre vsekakor za pomembno obletnico slovenske jezikovne in kulturne identitete. Preddvor - Pred kratkim so mladi igralci in pevci Osnovne šole Matije VsJjavca iz Preddvora uprizorili spevoigro Sneguljčica, ki jo je za oder po Grimmovi pravljici priredil Jože Vari, glasbeni del pa po melodijah W. Disnevja Jože Humer. Pri nastanku predstave je sodelovala obsežna šolska ekipa, ki se ie podrejala režiserskih zahtevam Metke Bežek, Marjana Peneša m Nataše Dimitrievske. V spevoigri nastopajo vse osebe pomembne za pravljico o Sneguijčici - rudi princ in kraljica, pa sedem palčkov, lovec in tudi zrcalo, vse skupaj pa povezuje pri po ve do val ka Alenka Krišelj. • L.M., foto: Janez Pelko Na gorenjskem Tespisovem vozu OD PREDSTAV KAR VRVI Jesenice • Letošnje srečanje gorenjskih gledaliških skupin samo na videz poteka ob skromnem številu le treh predstav, ki so-J po izboru selektorja Mirana Herzoga uspele povzpeli na Tespisov voz. Selektorje namreč lahko videl le sedem predstf' medtem ko je ostala ljubiteljska produkcija skoraj ze po običaju zamujala s premierami in s tem tudi izgubila priložnost selektorjev ogled Da se ne bi zamuda s predstavami nadaljevala še naprej, je na pogovoru za jeseniško okroglo mizo, ki je pospremila letošnje gorenjsko srečanje, predsednik Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske Matija Milčinski predlagal nekatere organizacijske spremembe. Izkušnje zadnjih treh let sicer kažejo, kako prava je zamisel, da predstave amaterskih gledališč v . okviru Tespisovega voza zakro-žijo po gorenjskih odrih. Letošnje tri v izboru so na primer gostovale vsaka po dvakrat -in to vsakič izven domače občine. Dve tretjini letošnjega srečanja sta že mimo, sredi aprila pa bo z dvema predstavama sestopila s Tespisovega voza še predstava Arzenik in stare čipke škofjeloškega Loškega odra. Prav ta prezgodnji sestop, zamujanje premier in komaj obvladljivo zgoščenost gledališče produkcije v začetku pomladi, naj bi po novem uredili drugače. Selektor naj bi imel možnost izbirati predstave za srečanje tja do 20. aprila, po objavi selekcije pa bi se predstave lahko nadaljevale še tja v pozno pomlad. Kar pa je verjetno še važnejše - v jeseni bi lahko s predstavami v okviru Tespisovega voza začeh dovolj zgodaj. To pa bi seveda pomenilo, da bi amaterski odri z gostovanji zaživeli tudi v prvem delu zime, ko običajno šele pripravljajo premiero in se ta zgodi običajno šele na pomlad. Po novem pa bi pravzaprav fostovanja v prvem delu gleda-ške sezone ogrela dvorane in skupine, ki bi imele vsekakor še dovolj časa za pripravo tudi nove predstave, potem ko bi obnovile izbrano iz minule sezone. Slišati je bilo sicer tudi nekaj ugovorov, saj se na amaterskih odrih predstava običajno iz kadrovskih ali tehničnih razlogov le težko obdrži še v naslednji sezoni - po dvo ali trimesečnem premoru je obnoviti predstavo včasih problem tudi za poklicno gledališče. Vsekakor bo treba počakati, kako se bodo na take predloge lahko odzvale gorenjske gledališke skupine, ki sicer prav zadnje dni marca in v prvi polovici aprila ne glede na to ali so bile izbrane za gorenjsko gledališko srečanje ali ne veselo Vsekakor je pri amaterskih predstavah pomembneje ugotavljati, kako predstava zaživi na odru, ali je homogena, ali ima svoj ritem. Popolnoma pa je treba pri tem zanemariti tehnične možnosti posameznih skupin. Imel sem pač priložnost Jesenice - Izbira komedije Pokvarjeno avtorja Rayja Coonevja se je jeseniškemu gledališču Toneta Cufarja posrečila v tej sezoni do te mere, da je razprodano na vse strani. Minuli teden so igrali že petintrideseto ponovitev,ponudbe za gostovanja pa dežujejo kar naprej. dstave, ki se prepogosto po^ jajo, skoraj nikoli pa se » zgodi, da bi si kdo upal ugritf'1 ti v izviren tekst. Največkrat) najvarneje izbirati med kofl)*' dijami, ki tudi zagotavljaj" obisk, vsaj na domačih pred5'*' vitvah, ki pa seveda ne morejo nedogled vabiti gledalcev. J gostovanjih pa je prav ta* nemalokrat tvegano igrati p# neznanim občinstvom, še p<*' bej, če predstave ne sprem1 niti gledališki list, pa čeprav' kot ciklostiran listič, plagj objave in morda še priporo*' ki se sliši ( in to čisto zares) * župnikove prižnice. Okrogla miza je tudi pok^J la kot vsakič doslej, da gledališke skupine po obe1«8 sicer želijo gledaliških sefljjj jev, kot jih pripravlja repubu» ah tudi občinske Zveze kujt"? nih organizacij, vendar paje ■> izkušenj tudi jasno, da senuo*1 niso obiskani najbolje, še wr bej ne tisti v poletnem JR Gledališkim skupinam obi&f pri nastajanju predstave pn» čijo z nasveti mentorji z* J* dališko dejavnost pri . Vendar pa jih poneko« I vnKiir« ali na iih nr\V\\te\0, ™ gostujejo po najrazličnejših odrih. Prav to, da namreč vsi vsepovsod gostujejo, pa skriva tudi možnost, da bi se gledalci tega preprosto naveličali. Zato je gotovo zanimiva pot, ki jo je ubrala dramska skupina iz Pre-doselj in navezala gledališke stike s skupinami iz Bele krajine. Kakšna pa je sicer bila gledališka dejavnost gorenjskih amaterskih skupin? Miran Her-zog, ki so ga letos prvikrat povabili kot selektorja, seveda ni mogel deliti predstav na slabe in dobre, ker tak kriterij za amaterskogledališče pač ni najbolj uporaben. "Zato sem se odločil za uporabnejši kriterij • to pa je enotnost predstave. ugotovili, kako različno so ne le opremljene dvorane, pač pa me posebej presenetilo, na kako izredno majhnih odrih nekaterim uspe ustvariti gledališko predstavo. To predvsem velja za dramsko skupino v Aderga-su. Ko pa skupine pride gostovat na večji oder, navadno nastanejo občutne težave, ki jih pri spremembi odra včasih težko obvladajo tudi poklicni igralci, kaj šele ljubiteljski." Sicer pa se problemi gledaliških skupin od lani niso kaj dosti spremenili, predvsem pa ne izboljšali. Izbira tekstov Že vsa leta ostaja nerešeno vprašanje, ki ga je ukinitev dramske knjižnice pred časom le še povečala. Posledica so pre- je predstava že povsem Q&J ko dejansko ni kaj spreffli^J izboljševati. Nesporazum ■ glede tega tudi v preteklo*' manjkalo, zato ponekod &l hške skupine nasploh odkianJ jo vsako pomoč te vrste Pogovor ob letošnji gledajK beri na amaterskih odrtf ^ razkril kar nekaj večjih manjših težav gledaliških JJ pin, značilno zanje pa je seve ^ \ da praktično nobena te^a)j^ nekaj novega. Zato je moti1 ^ pomembneje, kot je p°u letošnji selektor, da je ^.hp eniskih odrih letos toliko gj^j liškega dogajanja, kot ga £ pa v taki men nikjer drugje- * $ tudi pomeni, da se Pre vijajc mladi, ki v večini sestav j ^3 gledališke skupine, ne ftZf$ težave z veseljem stopajo7. :„ gledališča in ga posre0W*jL drugim. Kaj bi pa bilo PjJjLjif nejše od tega? • Lea 15-letnica Dixieland Banda Kranj TELO IN DUŠA Kranj, 26. marca - dvorana kina Center. Stilno oblikovan glasbeni večer, visoka raven glasbene interpret*. J* nastopajočih, predstavitev delčka mlajše kranjske instrumentalne glasbene zgodovine in navdušeni poslu^aK* ^ najkrajša ugotovitev ob praznovanju jubileja Dndeland Banda Kranj, ki so ga vzorno pripravili člam ansambl* i . '■" ■■_ Zveza kulturnih organizacij Kranj. Začelo se je s petimi skladbami v izvedbi sedanje zasedbe, ki je ponazorila zgoden New Orleans dbcieland stil (najuglednejši predstavnik je bil King Oliver). Poleg določene zasedbe je za dbcieland stil značilna skupinska improvizacija na izbrano glasbeno temo, na osnovi katere glasbeniki "po svoje" nizajo glasbene prebliske. Nazoren primer takšnega principa muziciranja je bila priredba slovenske ljudske, Oj ta soldaški boben, Kranjčana Milana Miheliča. V tem delu so svojo dušo razvezah mladi Grega Gra-šič (trobenta, kornet), veterani Tomaž Završnik (klarinet), Tone Pogačnik (pozavna), Stane Gra-šič (bobni) in odlični Marko Petrušič (klavir), Matjaž Malovrh (kitara, banjo), Matevž Smerkol (kontrabas) ter pevka Metka Štok - Zalaznik. Ko so na oder prišli člani prvotne zasedbe Igor Ekar, Vasico Repinc, Jože Oblak in Janez Šorli, se je marsikdo spomnil nekoč bogatega glasbenega živl- 1'enja v Kranju. Med drugim so v concertni dvorani nastopali godalni orkester glasbene šole, simfonični orkester, razna glasbenos- censka dela in pihalni orkester, v katerih se je začela glasbena pot, zares številnih kranjskih profesionalnih glasbenikov, kot so Miha Pogačnik, Branko Markič, Vera Belič, Silvo Štingel, Milan Mihe-lič, Tone Janša, Stanko Praprot-nik in člani glasbenih družin Lipar, Puhar, Grašič in Krajnčan ter mnogo drugih. Prve večje mednarodne uspehe Sansambel dosegel kot Adria ixieland Band v francoskem Saint - Raphaelu, kjer je pred šestimi leti zmagal na mednarodnem festivalu dbcieland ansamblov. Stalni člani te zasede so bih danes svetovno znani jazz saksofonist Tone Janša, eden najboljših slovenskih kitaristov, mladi Primož Grašič in trobentač Big Banda RTV Slovenije Marko Misjak, ki se je na jubilejnem koncertu predstavil z občuteno interpretacijo skladbe Sweet Lor-raine. . Skladbe, ki so sledile, težijo k Chicago dbcieland stilu, na neki način nadgradnja začetka te zvrsti ali glasba, ki jo poznamo kot dbcieland legendarnega Loui-sa Armstronga. V drugem delu koncerta so občinstvo navdušili gostje večera Tone Janša na sopran in tenor saksofonu, trobentač Tomaž Grintal ter trobentač Dominik Krajnčan, sicer član Big Banda RTV Slovenije in Greentown Dbcieland Banda. S pevko Metko Štok - Zalaznik sta se sijajno dopolnjevala v skladbi Misty. Z virtuozno improvizacijo v skladbi Body and Soul je Janša daleč presegle harmonske značilnosti dbcieland stila ter nevsiljivo interpretiral poteze sodobne jazz glasbe. Tudi skladba Mlada sva, s katero se je predstavila med najmlajšimi popularna Romana Krajnčan, ne sodi med značilne dbrieland skladbe, ampak je običajna popevka, s katerimi ansambel občasno popestri svoj repertoar. Veder glasbeni večer sta zaključili skladbi The Dbcieland Band m Bourbon Street Parade. V prvi sta lahkotnost dbcieland glasbe v duetu simpatično interpretirali Romana in Metka, v zadnji pa so svojo dušo sprostili vsi nastopajoči skupaj. Seveda je navdušeno občinstvo zahtevalo dodatek. . Ljubitelj« je ansambel oddolžil tudi z 9* nove kasete "Dixieland £ Kranj - 15 let", ki je *m koncertu že v prodaji in *. L so posnetki njihovih najbw pelih skladb. . Program je duhovito i^p binsko polno povezoval »((Ji)i Ropret, ki je pred ItfL/d, sodeloval z ansambIom-Pv v/ kina Center ne ustreza z*J *M za tovrstne prireditve, je dvorana v Kranju, ki KM\ sprejme večje število P°j\ f cev. Neakustičnost je ^oVi^f pravljalo dobro ozV° 5pf4 »nemirnost nrostora Pa J, ijćani nisui~ L0(iv". s(p)odobne koncertne ki ie osnovni materialni Qj V kulturno življenje kjer*" svetu?! m Obstoj vsako leto bp!| *W nih kranjskih vokalnih 10 mentalnih skupin o* {j t veliko število sponzorjev. ^ promovirajo skozi raZU^jjjP turne prireditve in P\a$o$ tudi omogočajo. • ▼"BB* k GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V naših turističnih krajih si letos ponovno obetajo več gostov ^ _ ^ Na Hrvaškem za Slovence petino nižje cene Ljubljana, 29. marca - Danes bo v LjubUanl zapri ^ ffffij sejem Alpe - Adria, Svoboda gibanja, ki je eden od "nerokaiov Prihajajoče turistične sezone pri nas. Kot ugotavljajo tanteM« »»turističnem delu sejma, se razmere v našem turizmu po VOJB1 v Sloveniji počasi urejajo, saj je zanimanje tujcev za Slovenijo vedno večje. Prav tako kot zanimanje |uJcev za Slovenijo, pa iz leta v leto narašča tudi zanimanje Slovencev za počitnikovanje v !uJini. Za izbiro pa bomo letos uneli veliko možnosti, saj so °aše turistične agencije že pripravile izčrpne kataloge z informacijami. Nekatere so se odločile za skupno ponudbo domačega in tujega tržiča, ^ge, predvsem večje, pa v kupnem katalogu ponujajo P°citnikovanje v tujini in dolini. Kot so povedali na r*zstavnih prostorih Slovenci jj* več potujemo, ne le v leto poprej in le 28 odstotkov tistega, kar so zabeležili v letih pred vojno. Med tujimi turisti smo bih Slovenci za Nemci, Cehi in Avstrijci na četrtem mestu, kar je manj, kot so Eričakovali, saj so računali, da orno bližnji sosedje na Hrvaško prihajali v večjem številu. Čeprav je bil del Hrvaške lani še označen kot nevarno vojno območje, so se turisti začeli vračati tudi nižje od Istre, predvsem na otoke in v Kvar- Na sejmu Alpe Adria so tursitična podjetja sklepala pogodbe z domačimi in tujimi agencijami in tudi Bohinjci (na sliki Janko Humer iz Alpinuma) so bili zadovoljni z opravljenimi posli. hotelov (zanjo se menda .nje kraje Istre, temveč tudi %, posebno veliko zanimanja Sa je za cenovno zanimivo Ranijo, pa tudi Grčijo, Italijo ^ Turčijo. Tako so mnogi že Računali, da se (podobno kot *e lani) za enake cene počitni-pl.e.v naših letoviščih kot v tuJini, zato so mnogi tudi že rezervirali počitniške programe vrhunec poletne turistične Kljub pestrosti ponudbe v JJhtt, pa sosedje Hrvatje še »edno veliko stavijo na slo-[enske goste, saj nam je hrvaš-*a obala blizu, pa tudi cenovno 2aiUmiva. Zato sn včfirai v Predstavniki hrvaškega turističnega gospodarstva so povedali, da spremembno valute - iz dinarjev v kune-načrtujejo 30. maja, vendar pa ob menjavi valut za tujce ne bi smelo priti do teiav. ner. Letos pa bodo z novimi Erometnimi povezavami poskr-eli, da se bo turistično življenje začelo tudi v južni Dalmaciji. Tako so pred letošnjo turistično sezono vložili S mihjonov mark v boljše prometne zveze. Zanje bodo skrbele redne trajektne m ladijske povezave z otoki in južno Dalmacijo, pa tudi promet po cestah in z letali naj bi potekal normalno. Ob tem je predstavnik Adrie Ainvavsa opozoril, da imajo še vedno težave pri dogovorih o redni vzpostavitvi prog s Splitom, kar prav gotovo ne bo koristillo turističnemu gospodarstvu. Kot so povedali gostje iz Hrvaške, Ea naj bi se ti problemi vkrat-em rešili, saj je njihov interes, da se turistični utrip v Dalmacijo vrne, in da s prenovo lva. Zato so včeraj v lru letošnjega sejma pripra-P°sebno tiskovno konferen- sio^ Šorič iz hrvaškega na-le.a,nega turističnega zdru-Pf/J* (hrvaški turizem je Uh? .'JaJ namesto napoveda-"dnistra za turizem Nika rlrj, v/ Je povedal, da je lani na Vej^6111 počitnikovalo nekaj kari i! ^ 3 ndlijona turistov, wJe bilo 20 odstotkov več kot Posebno zanimanje na sejmu je bilo za škofjeloško stojnico, na kateri se je tisočletno mesto predstavljalo kot "galerija v naravi." Obiskovalcem pa so predstavljali tudi nov prospekt in video kaseto z zanimivostmi škofjeloške občine se menda v zadnjih mesecih dodobra poskrbeli) kmalu tudi kaj zaslužijo. Poleg urejenosti hrvaških turističnih krajev pa je za nas seveda zanimiva tudi njihova cenovna politika, saj smo bili lani Slovenci prvič uvrščeni v kategorijo tujih gostov, za katere seveda veljajo tudi "tuje" cene. Predstavniki hrvaškega turizma so povedali, da so z našimi turističnimi agencijami sklenili vrsto ugodnih aranžmajev na Hrvaškem in da bodo za Slovence na hrvaškem morju cene v povprečju veljale 20 odstotkov nižje cene kot za ostale tujce. S podpisom posebne pogodbe naj bi se uredili tudi odnosi v primeru prometnih nesreč. Hrvatje, ki se na vse načine trudijo, da bi svetu dokazali, da niso več v vojni (letos so obiskali kar 65 turističnih sejmov po svetu, za promocijo pa so namenili 23,5 milijonov nemških mark) bodo vse leto Sripravljali tudi prireditve ob 00-letnici mesta Zagreba. Vrhunec pa bo prav gotovo septembrski obisk papeža v glavnem mestu Hrvaške. *VS. Racija Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana LB na poti do popolne ozdravitve J«? i«*?8, marca - Ljubljanska banka, d.«L, Ljubljana je na Ptet SS? poti do popolne ozdravitve, je na tiskovni konferenci tiari* teden deJal predsednik uprave Marko Voljč. Skupaj s JJJJV "prave Borisom Zakrajškom sta predstavda poslovne sanacr ' d,d-' v Poteklem letu, nas seznanila s potekom h»nke 'Z °^Mizac>Jskim preoblikovanjem in z razvojnimi načrti r^em™* 'Cto Je v znamenju lahko "Jske sanacije, kakor ^emat>tmo zarnenjavi pro-niCe a ICnin..terjatev za obvez-in kl:ge.nciJe za sanacijo bank miliion nic v višini 1-009,5 javi ,» "i?1*' postopni zamen-Ve*nost Potencialnih ob-do vi*;1 za državne obveznice ter DrŠine 184,3 milijona mark 287 6 2?m obveznic v višini dr*avne °na mark v okviru cane h«8-3 Jamstva za neizpla-aevizne vloge. pa?irji predstavl- Nožb 0dstotkov vseh 2ahS°ž^nJska sanacija je Banke si uJernno angažiranje ^naciio k V1nje in Agencije za banke n^ank- »ev«d» tudi same žaklJucenaPaxSre 5ila POPolnoma na'ožbama- d neizterljivimi jajo C J ln ODveznostmi ostanki Ti Ppziti pri Narodni ^gebškegLBaViJe ln Pr°blem terjatZam^nJavo problematičnih se ,e . za državne obveznice aktive tveda sestava bančne državi ^lst.v.eno spremenila, j° 28J??"3.1 zdaJ Predstavljale 0^stotkov vseh naložb io.ti?ara,dl "Mladja m« l°?tjo naložb in sredstev letos, poslovni rezultat lanskega leta pa kaže, da so bih cilji prvega sanacijskega leta v celoti doseženi in LB je izpolnila merila agencije za ocenjevanje uspešnosti bank v sanaciji. Po nekaj letih pozitiven rezultat LB, d.d., je po nekaj letih dosegla pozitiven rezultat, neto dohodek v višini 8,2 milijona tolarjev so v celoti razporedih v rezervacije za pokrivanje morebitnih izgub. Bilančno vsoto so Mreio 126 bančnih avtomatov uporablja ie 110 tisoč komitentov LB, izdanih je bilo 37 tisoč LB kartic in 12.500 kartic LB Eurocard „«ua sestava bančne Aktive bistveno spremenila, državni papirji zdaj predsti lp 28 odstotkov vseh m °anke. Zaradi neskladja med ročnostjo naložb in sredstev je Jfveda upravljanje bilance Danke zelo zahtevno. Postopek dokončne ozdrave banke se bo nadaljeval lani nominalno povečali za 35 odstotkov, kapital banke, ki je bil še ob koncu leta 1992 zelo negativen, je ob koncu lanskega leta dosegel 21 milijard tolarjev. V zadnjem četrtletju lanskega leta je banki uspelo znižati povprečno likvidnostno zadolžitev pri Banki Slovenije in pri drugih poslovnih bankah za več kot polovici v primerjavi s firvem četrtletjem lanskega eta. Letos se to še izboljšuje, k čemur je pomembno prispevala Banka Slovenije z vrsto ukrepov. Zahtevani devizni minimum je banka v zadnjem četrtletju presegla za povprečno več kot 10 odstotkov, decembra pa se je že približala rednemu 100-odstotnemu minimumu, ki velja za banke, ki niso v sanaciji. LB je lani namreč uspelo za 15 odstotkov vrednostno povečati promet s tujino, povečala pa se te mednarodno kredibilnost >anke, kar se kaže tudi v pridobljenem srednjeročnem kreditu konzorcija tujih bank in vrsto novih kratkoročnih kreditnih linij tujihbank. Razmerje med prilivi in odlivi je bilo vse leto pozitivno in se je stalno povečevalo, v zadnjem četrtletju je bilo v primerjavi s prvim večje za 36 odstotkov. Razširili ponudbo in izboljšali storitve LB je lani znatno razširila ponudbo, izboljšala storitve, si pridobila nove komitente, bistveno izboljšala kreditni portfelj in tako ima zdaj že približno 90 odstotkov terjatev v prvi in drugi bonitetni skupini. Tolarski vpogledni depoziti so se lani nominalno povečali za 46 odstotkov in depoziti do enega leta za 114 odstotkov. Pri tem so se sredstva gospodarstva povečala za 73 odstotkov, sredstva prebivalstva pa za 65 odstotkov. Devizne vloge so se realno povečale za 12 odstotkov, problem starega deviznega varčevanja je praktično razrešen. Zelo je porasel brezgotovinski promet s pomočjo plačilnih kartic in samopostrežno poslovanje prek bančnih avtomatov. K pozitivnemu denarnemu toku je prispevalo tudi omejevanje LB, dd, je lani bistveno znižala obresti, ki so bile marca za kratkoročna posojila še 20-odstotne in za dolgoročna 26-odstotne, so zdaj 11,5- oziroma 13-od-stotne. Hkrati pa so povečali pasivne obrestne mere za vpogledna sredstva pravnih in fizičnih oseb. operativnih stroškov, ki so se realno zmanjšali za 9 odstotkov, po starem načinu obračunavanja amortizacije pa celo za 20 odstotkov. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 460 in stroški zaposlenih so se tako zmanjšali za 13 odstotkov. Spremenili so tudi organizacijo banke, kar je prispevalo k hitrejši odzivnosti banke. M.V. Lanski finančni rezultati gorenjskega gospodarstva V gospodarstvu se obrača na bolje Izgube gorenjskega gospodarstva so se lani zmanjšale, izboljšala se je likvidnost. Kranj, 28. marca - Finančni rezultati gorenjskega gospodarstva v lanskem letu potrjujejo, da se stvari obračajo na bolje. Izgube so manjše, dobička je bilo nekaj več, boljša je likvidnost in reproduktivna sposobnost, več je ostalo za akumulacijo. Podatke o finančnih rezultatih gorenjskega gospodarstva v lanskem letu, ki so podani tudi po občinah, so zbrali v kranjski podružnici SDK, manjka še slovenska primerjava, ki bo še dodatno osvetlila lanske rezultate gorenjskega gospodarstva. Že sami pa potrjujejo, da so razmere v gorenjskem gospodarstvu obrtnile na bolje, kar smo že med letom sklepah na podlagi rasti obsega industrijske proizvodnje in naraščanja investicijskih naložb. Izguba manjša, dobiček in akumulacija večja Prihodki gorenjskega gospodarstva so se lani v primerjavi z letom poprei nominalno povečali za 39 odstotkov, odhodki pa za 33 odstokov. Bruto dobiček je bila tako lani večji za 49 odstotkov, znašal je 4,2 milijarde tolarjev. Lanska izguba pa je znašala 10,5 milijarde tolarjev in je bila v primerjavi z letom poprej manja za 41 odstotkov. Ustvarjeni dohodek je znašal približno 40 milijard tolarjev in je bil večji za 31 odstotkov. Dobiček gorenjskega gospodarstva je lani znašal 3,1 milijarde tolarjev in je bil večji za 12 odstotkov. Največji je bil v kranjski občini, kjer ie znašal 1,4 milijarde tolarjev, povečanje pa je bilo najmanjše, le 4-odstotno. Kar za 138 odstotkov se je dobiček povečal v tržiški ob6ni, vendar je tam skromen, saj je znašal le približno 66 mihjonov tolarjev. V jeseniški je bil večji za 46 odstotkov, znašal je 229 milijonov tolarjev, v radovljiški se je povečal za 41 odstotkov, znašal je približno 1 milijardo tolarjev, v škofjeloški občini pa se je zmanjšal za 29 odstotkov, znašal je 323 milijonov tolarjev. Akumulacija gorenjskega gospodarstva je lani znašala 2,5 milijarde tolarjev in bila za 80 odstotkov večja kot leto poprej. Tekoča izguba ie znašala 10,5 milijarde tolarjev, skupaj pa morajo v gospodarstvu pokriti za 17,2 milijarde tolarjev izgube, kar je 11 odstotkov manj kot v primerjavi z letom poprej. V kranjski občini je potrebno pokriti 6,1 milijarde tolarjev izgube, v jeseniški 4,7 milijarde tolarjev, v radovljiški 3,5 milijarde tolarjev, v škofjeloški 2 milijardi tolarjev in v tržiški občini 712 milijonov tolarjev. Podjetja manj zaslužila s posojanjem denarja Skoraj tretjino prihodka je gorenjsko gospodarstvo lani ustvarilo s prodajo na tuje, zanimivo je, da je bil pri prihodku Tekoča likvidnost se je lani izboljšala za 5 odstotkov, bruto dobiček na zaposlenega je znašal 81.287 tolarjev in bil večji za 57 odstotkov, akumulacija na delavca je znašala 49.040 tolarjev in bila večja za 88 odstotkov, izguba v tekočem letu na delavca je znašala 204.581 tolarjev in bila manjša za 38 odstotkov. Stopnja akumulativne sposobnosti je bila lani 0,8-odstotna in je bila boljša za 60 odstotkov, stopnja reproduktivne sposobnosti je bila 5,9- odstotna in je bila večja za 23 odstotkov. od izvoza porast prav tako 39-odstoten kot pri celotnem prihodku. Manj pa so gorenjska podjetja lani zaslužila s posojanjem denarja, saj prihodki od obresti financiranja znašali Eiribližno 6,6 milijarde tolarjev in bili za 18 odstotkov manjši kot etp poprej. Še bolj pa so se zmanjšali odhodki za obresti pri financiranju, ki soznašali 11,6 milijarde tolarjev in bili za 36 odstotkov manjši kot leto poprej. Plače še vedno najboljše v Kranju Povprečna bruto plača z nadomestili je lani znašala 79.963 tolarjev, v primerjavi z letom poprej je bila večja za 35 odstotkov. Povprečna plača je bila še vedno največja v kranjski občini, kjer je znašala 77.521 tolarjev, v primerjavi z letom poprej pa je bila večja za 31 odstotkov. V škofjeloški občini je lani povprečna bruto plača znašala 70.687 tolarjev in bila za 37 odstotkov večja kot leto poprej. V radovljiški občini je znašala 69.324 tolarjev in bila večja za 43 odstotkov, v jeseiški občini 60.868 tolarjev in bila večja za 40 odstotkov, v tržiški pa je znašala 54.328 tolarjev in bila večja za 34 odstotkov. Na podlagi delovnih ur je bilo v gorenjskem gospodarstvu lani zaposlenih 51.374 ljudi, kar je bilo 4,8 odstotkov manj kot leto poprej. Zaposlenost se je lani povečala le v tržiški občini in sicer za 2,2 odstotka, drugod na Gorenjskem pa se je zmanjšala: v jeseniški občini za 7,5 odstotka, v radovljiški za 5,5 odstotka, v kranjski za 5,3 odstotka in v škofjeloški občini za 4,4 odstotka. • M. V. iirmruER pomladno zimska akcija l /J IvUfvriBn VISOKOTLAČNIH PRALNIH STROJEV ^\MODEL ■ HPS^^l HDS 695 | 1 | 1 HDS995 1 HDS 1295 | DELOVNI | PRITISK 150 bar | 170 bar | 180 bar | TEMPERATURA 1 VODE | 150°C | 150 °C \ 150°C j CENA | Neto + P.D. 3300 DEM | 4200 DEM | 5800 DEM | AIEST, GARANCIJA, SERVIS, DODATNA OPREMA KIHGDOM D.0.0., STANEŽICE23 U, 61210 LJUBLJANA TEL.: 061/50-346 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Hvundai Sonata 2.0i GLS Tretji stavek Hvundai je v kratkem času dvakrat posegel v svojega paradnega konja, ki ga že od svojega nastanka imenujejo sonata. Potem ko so njene note obnovili pred dvema letoma, so tokrat v notno črtovje vrisali povsem spremenjen avtomobil. Torej, hvundai sonata, tretjič. Tokrat je bila prenova temeljita in že na zunaj tolikšna, da si je avtomobil vredno podrobneje ogledati. Povsem spremenjen je sprednji del, kjer sta nova žarometa in maska hladilnika, med plastičnimi deli pa še odbijač, kovinski pokrov motorja in seveda oba blatnika. Bočne linije so zdaj povsem po japonskem vzoru zaobljene, kar je seveda v prid boljši aerodinamiki in seveda tudi očem. In ker vsak avto najprej sodijo oči, si je treba zapomniti tudi sona-tin zadek, ki je vse od kupolasto zaključene strehe do zadnjega odbijača daleč od tistega, kar je bila sonata nekoč in zelo blizu tistega, kar je recimo novi Zadek: zaobljena harmonija jost je posodobljena po že znanem hišnem receptu: veliko HVALIMO: karoserijska prenova - udobje - lega na cesti GRAJAMO: prevelik in tanek voianski obroč -motorni hrup Notranjost: nova in nevpadljiva mitsubishi galant. Para bočnih vrat sta po novem lepša in na račun varnostnih dodatkov skritih pod notranjimi oblogami tudi znatno masivnejša in težja. Notran- novega in nič pretresljivega. V ta okvir sodi seveda nova armaturna plošča, na kateri je kot ponavadi vse kar vozniku predstavlja osnovo za svoje delo, skupaj z dodatki, ki mu vožnjo olajšujejo. Sem štejem elektrificirana stekla v vseh štirih vratih, ki jih lahko upravlja vsak potnik posebej ali pa voznik, pa s pomočjo elektrike nastavljivi bočni ogledali in vzvoda za notranje odpiranje dveh pokrovov, prtljažnega in tistega, ki zapira posodo za gorivo. Vse skupaj pa je že tradicionalno pregledno in priročno, pa tudi že malce hvundai-jevsko stilistično. Edina kritika gre pravzaprav volanskemu obroču, ki je za lahkotno AVTOiMPEX LJubljana, Celovška 150 tal.: 061/555-025 558-083 GENERALNI UVOZNIK ZA VOZILA SKODA ŠKODA -• FAVORITOFORMAN ŠKODA -• PICK-UP • FORM AN PLUS -'- MkoJ*' WHO BOGATO : IUKONOCHO PONUDBO VSEH VRST SCIHE00 MESfl PO UGODNIH CENflH: Sanka od 3do 6 kg > 7SO SI T/k g sah! vrat (br«z kosti) 720 SIT/kg šaha rebra 550 SIT/kg Odprto imamo vsak dan od 8. do 12. urt, ter od 15. do 17. urt, ponedeljek, torek in četrtek popoldan zaprto. Hvundai sonata, tretjič: temeljita prenova upravljanje pretanek, še bolj pa moti njegova vehkost, čeprav je potrebno upoštevati, da je v njem stlačena tudi zračna blazina za voznika. Potniško udobje je znano in preizkušeno. Na račun večjih zunanjih mer (čeprav optična prevara govori drugače) ga je za nekaj centimetrov več, na račun okroglin pa je zadevanje ob strop tudi precej manjše. Prednja sedeža (voznikov z višinsko in "ledveno" nastavitvijo) sta zelo solidna, širine na zadnji klopi je za tri ne pretirano zajetne, prtljažni prostor pa je ob siceršnji prostornini ne ravno gromozanskih 375 litrov še nekoliko nekoliko preplitek. In če že vsak potnik ne more vzeti s seboj tohko prtljage, kolikor bi se za takšen avto spodobilo, ga bo skoraj zagotovo potolažila klimatska naprava ali pa vsaj sorazmerno kakovosten radio-kasetofon, ki ima zdaj tudi zaščitno kodo. CENA do registracije: 39.900 DEM (Hvundai Avto Trade, Ljubljana) Vožnja z novo sonato je lahkotna, predvsem na račun sorazmerno natančnega menjalnika z neprehitrimi gibi in volana s servoojačevamikom, ter večje ubogljivosti pedala za plin. Slednjo gre pripisati izboljšanemu motorjujci ima po novem 8 konjskih moči več, to pa se kar precej pozna pri pospeševanju in elastičnosti, žal pa tudi pri motornem hrupu in bencinski žeji, ki je še vedno na obrobju dobre ekonomije. Če prištejem še na novo uravnoteženo podvozje z na novo zasnovanimi plinskimi blažilniki in zavorni sistem ABS je seštevek zelo zadovoljiva lega na gladkih ali na grbinastih cestah. In takšna je nova sonata tudi v celoti. Potrebno je priznati, da so konstruktorji opravili dobro delo, vidno zunaj in občutno znotraj. To pa je že veliko. Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VELIK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMAPuconci •Samotni dimniki »Izdelava in montaža i lir \ Novi vozili za Gorsko reševalno službo V petek so predstavniki Gorske reševalne službe, postaj iz Mojstrane in Bohinja, v Avtohiši Magister v Radovljici slovesno prevzeli dve novi vozili. Terenska avtomobila nissan terrano SGX z 2.4-litrskim bencinskim motorjem m posebno opremo za gorsko reševalno službo sta prva iz načrtovanega voznega parka GRS, kjer so se po preizkušnjah terenskih vozil, ki jih je opravila revija Avto magazin, odločili prav za Nissan. Obe vozili, ki so jih poleg Nissanovega uradnega zastopnika podjetja Nissan Adria, pomagali kupiti še zavarovalna družba Adriatic, Ljubljanska banka, Slovenske železarne in Merkur Kranj, bosta reševalcem v veliko pomoč, saj je pri nesrečah v gorah izjemno pomembno, da reševalci pridejo kar najhitreje in najbližje k ponesrečencem. • M.G, slika J. Pelko TEHNIČNI PODATKI: limuzina s spredaj nameščenim motorjem, pogon na prednji kolesL Motor štirivaljni, vrstni, 1997 ccm, 102 KW/139 KM, 16 ventilov, elektronski večtočkov-ni vbrizg goriva. Mere: 4700 z 1770 x 1405 mm. Prtostornina prtljažnika: 375 litrov. Najvišja hitrost: 194 km/h (tovarna), 191 km/h (test). Pospešek od 0 do 100km/h: 10,2 s. Poraba goriva po normativih ECE: 6,17 8,0/ 9,5 litra neosvinčenega goriva na 100 km. Povprečna poraba na testu: 10,4 I. M. Gregorič Nov zastopnik za Fiat, Lancio in Alfa Romeo Sredi meseca je generalno zastopništvo za vozila Fiat, Lancia in Alfa Romeo prevzelo podjetje Avto Makar iz Ljubljane, ki je združilo moči z dosedanjim zastopnikom Adria Auto. Podjetje AM Cosmos, ki je do sedaj zastopalo vozila Alfa Romeo, bo po novem uradni prodajalec vseh treh znamk, hkrati pa bodo v svojem centru v Ljubljani opravljali predprodajne servise in imeli skladišče rezervnih delov. Prodajno servisna mreža še ni povsem urejena, v končni fazi pa naj bi bilo po Sloveniji razpršenih približno deset pooblaščenih prodajalcev in serviserjev. Novi (in že zdaj prodajno uspešni) Fiatov model punto bo seveda predstavljen na letošnjem Slovenskem avtomobilskem salonu, prvi slovenski kupci pa ga bodo (po napovedani ugodni ceni) dobili v juniju, nakar naj bi stekla tudi redna prodaja. • M.G. PEČARSTVO Šubic - Kranj Jezerska cesta 93b Telefon: 242-515 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 , ADRIA AIRWAYS KUZMIĆEVA ULICA 7, LJUBLJANA SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK OBVEŠČAMO VAS, DA 27.3/94 ZAČNE VELJATI NOVI POLETNI VOZNI RED MEŠETAR NAJEM SOB I. ali II. kategorije s storitvami: nočitev z zajtrkom (N^ polpenzion (PP) ali polni penzion (P) cene v SIT na osebo na dan 1. 7. - 31. 8. vsi ostali termini NZ PP P NZ PP I. kat. 1.920 2.400 2.800 1.730 2.160 II. kat 1.600 2.080 2.480 1.440 1.870 NAJEM APARTMAJEV - cena najema apartmaja na dan v SIT št. ležišč 1. 7. - 31. 8. vsi ostali termini 3 4.800 4.320 4 5.760 5.184 5 7.200 6.480 6 8.640 7.776 7 10.008 9.072 8 11.520 10.386 9 12.960 11.664 10 14.400 12.960 P 2.520 2.230 VILA BElAA TEL: 45-398 Škoda forman plus tudi pri nas , Ljubljanski Avtoimpex je prejšnji teden obogatil pr0(1 |eI program vozil Škoda. Potniškim modelom favorit in f01!013^^ dostavnemu pick up so dodah že nekaj časa napovedovani plus. Forman plus je lahko tovorno vozilo narejeno na tortah ^ osnovi in s plastično nadgradnjo, posebej pa je primer^i servisne dejavnosti. Od osnovne potniške izvedbe je forman v višji za 380 milimetrov, v tovorni prostor pa gre 2107 litrov tov ^ S 5- odstotnim davkom, ki ga lahko uveljavljajo °Drtn^!t v podjetniki, forman plus stane 1.112.000 tolarjev, (v " NovOSJfl0 Škodinem programu (velja za favorit in forman) je tudi zv'e* modra kovmska barva. • M.G. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VAS VABI NA JAVNO TRIBUNO ŽIVLJENJE V ZDRAVEM OKOLjV> ki bo v četrtek, 31. marca 1994, ob 18. url, v sejn' sobi St. 14 SkupSčIne občino Kranj, Slovenski trfl 1 POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRUŽILO NAS JE SREČNO NAKLUČJE VEZEJO NAS VARČNOST, VARNOST IN ZANESLJIVOST.^ QmŠBJ&flg$&$ IN oriMa&df STA DOSLEJ SAMO PRI NAS PRODALA 2.000.000 ( da, prav ste prebrali, dva milijona! ) METROV DIMNIKOV. ZAKAJ? JASNO, ZA MODERNA KURIŠČA MODEREN DIMNIK! SAMO famhfafcfoa PONUJA ATESTIRANE DIMNIKE cdfatedtaf, MED NJIMI PA NOVOST - POLNO IZOLIRAN agMK&dl* DIMNIK Z 1 0-LETNO GARANCIJO NEPREMAGLJIVA ZVEZA VREME Done* bo se oblačno, za fetripa nam strokovnjaki napovedujejo izboljšanje semena« Sončno bo, LUNINE SPREMEMBE Jwje y nedeljo polno Iona nastopilo ob ]^Q9V bo do naslednje lunine spremembe, JJ4, marca, po Herscnlovem vremenskem wl»fo snežilo in deževalo* ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE jjl*5 čudno. Dogodki prejšnjega tedna se odražajo tudi v vaših ffffovorih na naše vprašanje, ko smo objavili dei Ljubljane in spraševali, ' J« danes novega glede na staro fotografijo. Večina odgovorov sicer vj°Vl. da je na sliki stavba notranjega ministrstva (v ozadju slike se res j*" znamenita Slavija, kot se stavba imenuje), mi pa smo imeli v mislih posvetne stvari, namreč na vogalu stavbe, kjer na sliki piše |!J^dna banka (zdaj je vhod vanjo bolj na sredi stavbe) je danes ena ^ljubljanskih restavracij ti. hitre hrane, Dairy queen, koder se SJNo predvsem srednješolci in študentje ob hamburgerjih in podobnih Pripravljenih jedeh. Žreb je namenil nagrade naslednjim petim palcem naše uganke: 1. Albin Urh, Jetovška 10, Boh. Bistrica; 2. BP Demšar, Frankovo nas. 68, Sk Loka; 3. Anica Stanonik, Kidričeva •3 Sk. Loka; 4. Marija Martmjak, Cešnjevek 2, Cerklje; 5. Antonija qgl Zoisova 5, Kranj. Čestitamo! Iuanes pa pojdimo spet med gorenjsko gorovje. Napišite nam, kaj je fiziki, verjetno uganka ni pretežka. Odgovore nam pošljite na naslov ki glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 1. aprila. Pet °rov bo izžrebanih za nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. v Življenje je improvizacija Tako v pogovoru zatrdi Miran Milic. Glasbenik in v zadnjem času tudi sodelavec Radia Tržič. V srednješolskih časih je razbijal po bobnih pri različnih glasbenih skupinah, kasneje pa Eristal pri znanem narodnozabavnem ansamblu Melos, kjer ni obnar, ampak pevec, njegov glas z zanimivim besednim ritmom pa ob ponedeljkih in sredah poslušajo tudi na Radiu Tržič. Koliko časa že poješ pri Melosu? Ne vem natančno, ampak zdi se mi, da sem z njimi začel delati leta 1987 ali 1988, pomembnejši uspeh pa je zmaga na novembrski Lojtrci domačih, kjer je bila poslušalcem najbolj všeč Avsenikova skladba Svoj dom le tu imamo. Imeli smo tudi odprte poti na TV oddaje Videomeh m Po domače, obeta pa se nam tudi nastop v oddaji Poglej in zadeni. Melos pa ni tvoja edina glasbena zaposlitev? Res je, kot gost sodelujem tudi pri akustični skupini Duma, ki je naslednica nekdanje skupine Sedmina, tam pa igrata tudi veno Dolenc in multiinštrumentahst na pihalih Lado Jakša. Sodelujem tudi s kitaristom skupine Lai-bach in Borghesia Borutom Kržišnikom, s katerim trenutno skupaj ustanavljava zasedbo Direct Data. Igrah bomo eksperimentalno glasbo. Poleg tega se skupaj s skladateljem Borisom kovačem iz Novega Sada ukvarjava še z glasbo za predstave Mladinskega gledališča iz Ljubljane. V moji sobi je vse od indijskih tolkal in turške tarabuke, do malega profesionalnega jazz kompleta bobnov in ksilofona, ki sem se ga šele začel učiti. In kakšno zvezo ima tvoja glasbena dejavnost s tržišlrim radiom? Lansko leto spomladi sem po naključju videl razpis za avdicijo, za katero sem se tudi čisto mimogrede prijavil. Potem so prišli znani zapleti, nova ekipa pa me je spet povabila k sodelovanju. Predvsem zaradi mojega glasbenega znanja so me uvrstili v sredino oddajo Ne levo, ne desno, v sredo, kjer v Glasbi brez meja izbiram vso mogočo glasbo, včasih je to tudo narodna ah pa etno. Potem so mi zaupali še ponedeljkovo lestvico Tržiški hit. AH ti je ljubše tvoje glasbeno udejstvovanje ah delo na radiu? Kot glasbenik seveda dajem prednost glasbi, zelo pa me zanima tudi delo z mediji. Všeč mi je dinamično delo in improvizacija, tudi v življenju ne maram statike, ampak dinamiko... • M. GregoriČ AVTOŠO Skorja Loka, Frankovo na*. 157 *E?m -114,00-211,310 -222 COUNTRY MARKET HLEBCE - BREG UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA ŠUNKE, OREHOV, ROZIN... ŠUNKA PO 697 SIT, PLEČKA PO 611 SIT, OREHI PO 693 SIT ZELO UGODNO:BUTEUČNA VINA, OLJE, PIVO />m>° mojefn skromnem pre-(aso-U bi morali v Sloveniji Vedat^e z.a nekaJ ^asa Prepo-bi ! Ali tako cenzurirati, da Ciciba^0 iznaia^ kvečjemu kakjn°mur " Se sanla ne> r°čaio° £ez.nansko škodo povz-k L j ^otoško in politično ve^ l^nokratično in kaj jaz (isto ? Je *e vse te8a> ampak otipljiv kretno- Razumljivo, jye °, s stoterimi posledicami HejDn Zaradi nas, da ne bo iHz*ma- Nam> sloven- »fev*!,.slovencem, ki znamo ^o h brati' še boli pa *°*ec , Drati med vrsticami, je h it,cev k°Z<* podplat čez r,Č?,5tala- ZdaJ *e vem°> 7c na,rt1 tačko moliJ° in *«/ H »Ju?*""' stvari NNNP je '''ć/j0 ^ dobil svojo aktualis-Porneti;°xrnto' saJ v resnici Ča> ne e Nas Ne Presene-P'eseH.F0. n*č na* ne sme zlo£nlti: K>e P* ie S v in V£« Kratici, da se je leta Zarajjgovorilo "ne sme"? !e Pri L*°tmiMistični kaveljnov tksaktni n nismo 5meli biti ^T°kna- toliko bolJ lahko *0kracij Je demokracija. De-V0 »jS m kvadrat ali na 2° Potenco". l ed«/ev Je demokratičnosti ,lobasaio° Xsaki traParW pravne in demok-?*o u „ia\e strahotno ruši dQ 5JJ Porušen, ugled namreč, p0^Zroiiaradl same buške, > Z°brn%f t0tnemu vonu-Q*enciinh- faksi P° turističnih Nfe hVu? odPovedale rezer- ium gostov. Zaradi buške na buči pritle-hnega špijona? Zaradi buške! Tuji mediji namreč vse take zadeve vzamejo izredno šlam-pasto. Prepišejo neka dejstva, čisto nič jih pa ne zanima, kaj je ideološko, praktično in še kakšno ozadje zadeve. Fakte, jajočo poletno sezono.. Ščiti zaradi patriotizma, lojalnosti do države ali zato, ker jih turistične firme lahko financirajo. Lahko so tudi preprosto zlobni in nas, mlade demokrate v mladi pravni državi enostavno ne prenesejo. In škoda je tu. Neizmerna, če pobarate naše natakarje, ki z grozo slonijo za praznimi Natakarji pa samevajo Zares rti treba krlminalizlrati vsake doma pridelane buške - potem to v tujini tako nespodobno odmeva, naši kelnerji pa se sami samcati sprehajajo med praznimi gostilniškimi mizami. pa pika. Pa poglejte naše časopise: čisto vse ali skoraj čisto vse vemo o ozadju, indicih, takih ali drugačnih vzrokih neke buške, o posledicah in tako dalje. Informacij in komentarjev o buški, da se bog usmili Na tujem pa: hopla, pa vas imamo. Nihče me namreč ne bo prepričal, da marsikateri tuji medij ne ščiti domačega jim turizma, saj smo ja preapnha- šanki in zrejo na prazne stole ob mizah v hotelih in restavracijah. In s še hujšo grozo ven in ven poslušajo poročila s konferenc o novih indicih in novih preiskavah na ravni države. Mar res ne bo konca? Zato bi bilo zares treba caj-tenge cenzurirati Razen Cicibana, ki po mojem vendarle še ne objavlja kakšnih novih indicev.. Cenzura bi bila jako dobrodošla tudi našim državljanom Ne mislim, da so plahega in boječkastega značaja in da so zaradi nekih bušk vznemirje-niVznemirjenja imajo že vrh glave in to samo zaradi nelagodnega občutka, ko stojijo pred kuhinjskimi lonci in vtikajo roke v prazne žepe. Bi pa jim bilo na nek način prizaneseno, saj: kdor ne ve, se tudi sekirati ne more. S tujim publiciranjem naših dogodkov, ki jih redno in po krivici kriminalizirajo, je treba enkrat za vselej nehati Zato bodimo, za vse na svetu, že enkrat tiho - demokracija in pravna država gor ali dol. Navsezadnje sploh ni šlo za kakšnega vohuna mednarodnega formata ali špijona za tuje potrebe, ampak za čisto navadnega vohljačka izključno za domače potrebe in za domačo kuhinjo. Zato tudi ni dobil krogle v črno mu srce. Ker je šlo za domačijsko in izključno lokalno zadevo, samo nekaj bušk. Ne tepemo mi tujih, mi tepemo domače! In ta komponenta bi morala biti v tujih vesteh prevladujoča. Oni se tepejo samo med sabo, ne pa s tujimi sovragi! Tujce nasploh pustijo kar lepo pri miru in jim kemijo, če bo sreča mila, podariti še kakšno trojno državljanstvo. Pa še to: anonimne skojevce, ki mojim domačim potom telefona sporočajo neke zadeve o nategovanju in bunkastem ksih-tu, enako veselo in v izogib neprijetnim presenečenjem obveščam, da posedujem orožni list. Ki bi ga po mojem moral posedovati vsak pošten državl- Sn na sončni strani Chicaga... • .Sedej Aleksander ZALAR V GORAH HIMALAJE Koliko potov sem napravil, da sem prišel do te vreče. Obupal sem že, da jo bom kdaj sploh našel, nazadnje pa mi jo je posodil Boris Sket. Na pot sem sprva hotel oditi s kovčkom. Potem sem na skupnem sestanku izvedel, da z njim ne bo nič. Sedeli smo pri veliki oguljeni mizi na Biološki fakulteti. Jože, ki je vse skupaj organiziral, je pravil o krajih, kamor gremo, o bivanju v naravi, o naši prtljagi, nas opozarjal na nevarnosti. "Zato," je dejal, "ne jejte sadja, ne pijte neprekuhane vode. V njej so amebe." To mi je razvnelo domišljijo. Iskal sem stvari za seboj: spalno vrečo, armafleks, kuhalnik, svetilko, jedilni pribor, stare čevlje za naturalno menjavo... Tehtal sem. Preveč. Ponovno sem razlagal, nekaj pustil doma in končno natehtal osemnajst kilogramov. Za nekaj kilogramov pločevink je vsakdo moral imeti prostor. To je bila skupna Srehrana, darila različnih podjetij Droge, Kohnske, Medexa, aver Pharme in še katerega. Pred dnevi sem pred vhodom sodišča srečal Vlada. "Greš z nami v Sikim in Ladak," je vprašal. "Zbolel je član naše odprave. Prinesi denar, fotografije, potni list." Doma sem na zemljevidu iskal Sikim in Ladak. "To so divji predeli v gorah Himalaje," sem ugotovil in mu odnesel denar in vse, kar je naročil. Bilo je res zadnji hip. Izza oken prihaja svetloba. Novi dan se rojeva. Vstanem. Kaj se skriva v dnevih, ki so pred mano? Se bo vse srečno končalo? Dopoldne rimska megla izgine. Letala zopet pristajajo. Glas iz zvočnika nas kliče v letalo. Ure čakanja so za nami. Nad Rimom zaokroži veliko letalo, potem se usmeri proti daljnim deželam. Z dnevom zamude priletimo v Bombav. Zato zamudimo tudi letalo proti Kalkuti in od tam naprej v Bagdogro. Air India nam zato da hrano in prenočišče, najprej v Bombavu, nato še v Kalkuti. Šele v Bagdogri začnemo ŽiveU "na svoje". Pravimo si: "Če letalo zamudiš, hrano in prenočišče dobiš!" Rimska noč se nam tako obrestuje. Lesketajoči se Ganges Bagdogra je majhno mesto. Leži tik ob bangladeško-indijski meji. Tu se konča neskončna indisjka ravnina in se pričnejo gore Himalaje. Z njenih pobočij tečejo reke in se izlivajo v Ganges. V letalu, ki leti proti Bagdogri ie prijetno. Ni strašne vročine, ki je tam zunaj. Izgublja se v aklimatiziranem ozračju letala. Skozi malo letalsko okno gledam ravnino, na kateri se lesketa veletok Ganges. Zemlja tu obilno rodi, a ljudje umirajo od lakote. Ko hodiš po ulicah Kalkute, se k tebi stegujejo roke, ki prosijo dorben kovanec. Kako naj s pestj drobiža nasitim to množico. V Evropi je še revščina drugačna. V Indiji pa na milijone ljudi vegetira na cesti, ki je njihov prijatelj, bivališče in dom. Česa drugega ne bodo nikoli poznah. Letalo se spušča na letališče v Bagdogri. Letališča zgradba je majhna: lesene klopi, prodajalna razglednic, prostor za izdajo prtljage. Čakamo. Pod stropom se vrtijo ventilatorji. Vročina narašča. Kako od tu dalje? Nekaj jih odide na avtobusno postajo. "Avtobus je že poln", povejo, ko se vrnejo. Predolgo smo čakali na našo prtljago. Kaj zdaj? Za letališčem stojijo taksiji. Ko nas voziki zagledajo, zaslutijo izredno priložnost. Čakajo, da začnemo pogovor. Smehljajo se. Izid takih pogajanj poznajo. Kolikor hočejo, toliko tudi dobijo. Vedno, da v Dardžiling drugač ene moremo. Avtomobile obložimo s prtljago in z njo napolnimo notranjost vozil. Potem le zapustimo neskončno ravnino. Sedim ob šoferju. Med nogami imam potovalke, v naročju držim veliko mornarsko vrečo, pot mi curlja po obrazu, obleka se lepi na sedež. Šofer vozi počasi. Hupa, kjer le more. V obraz je temne polti, ima črne lase in premetene oči. Po njih ugotavljam, za koliko nas je odri pri ceni. Vozimo mimo koč, pokritih s palmovino, mimo zelenih riževih polj, nasadov banan. Kako bi jih sedja jedel! Ob poti so ženske v pisanih sarijih. Na glavi nosijo vrče. Voda je tu dragocena. Na razpotju na Siliguri zvijemo med hribe. V velikih zavojih se cesta dviguje. Ob njej je proga ozkotirne železnice. Vlaki pripeljejo po progi. Vagončki so majhni in od vseh strani odprti, lokomotiva sopiha. Spominjajo me na otroško igračko. Cesta seka železnico. Vozniki ustavijo, čeprav ni zapornice. Nihče se ne razburja. Vlak pelje mimo. Vozniki mu hupajo in vlakec piska. V Dardžilingu povsod dobiš razglednice tega oskotirnega vlaka. Je posebnost dežele. Ko so Angleži vladah Indiji, so zgradili tudi železnico. Predstave za mlajše in starejše otroke je konec. Nadaljujemo potovanje. Bolj ko se dvigujemo, hladneje postaja. Lažje diham, vročina pojema. Ob ptoi gledam čajne nasade.Dlje ko se vozim, vse več jih je - pobočja so zelena od čaja. Iz listov čajnih grmičkov pridobivajo čaj. Dardžiling je središče velikanskih čajnih nasadov. (se nadaljuje) »EkisNE V noči od minulega petka na soboto so se na fasadah hiš v Tržiču in na nadvozu na Deteljici pojavili napisi Janša, Janša. Največji pa je bil na fasadi hiše na tržiški tržnici- • Foto: J. Pelko ■ Za veselo veliko noč Pisani pirhi, lepo pogrnjena miza s pomladnim šopkom, orehova potica, "šunkn in hren - to naj bi bila naša dobra stara velika noč. Morda vsega tega ne bomo imeli v izobilju, nekaj pa vendarle bo tudi na naši mizi. Orehova potica Tokrat objavljamo recept za orehovo potico, ki nam fa je zaupala ga. Milena Šink s Suhe pri Predosljah. otico jo je navadila peči njena mama, Francka Pernetova iz Vbeelj, marsikaj pa je pridobila tudi na kuharskem tečaju, ki ga je na Suhi vodila Uhanova mama z Brnika. Tako kot njena mama v Vogljah, tudi Milena vsakič, ko peče, speče celo peč potic, po štiri kolače, daje praznik res praznik, da se njeni fantje lahko do sitega najedo te dobrote in da je tudi za goste ne zmanjka. Za testo potrebujemo: moko, 1 l mleka, 6 dag kvasa, 4 rumenjake, 1 žlico soli, 20 dag margarine, 2 žlici sladkorja. Nadev: več kot 1/2 kg orehov mora priti na 1 potico, nekaj pesti rozin, ne preveč sladkorja, morda 20 dag, malo piškotnih drob (in, sneg 4 beljakov, 1 sladka smetana, 1 vanilin sladkor, rum, naribana limonina l up i niča, "Kvas nič posebej ne postavljam, moko presejem, pa vse kar vanjo zamešam. Pazim le, da ni mleko Krevroče, da se rumenjaki in kvas ne zapariio. largarino le raztopim, toliko da je mehka in malce tekoča. Moke nikoli ne tehtam, dam je toliko, kot je je pač potrebno, da je testo primerno mehko. Testo vzhaja približno eno uro na toplem, potem pa ga razvaljam. Moj nadev je, razen beljakov in ruma, povsem suh. Ko testo razvaljam, ga najprej namažem s snegom beljakov in eno sladko smetano, potem pa posujem z orehi, piškotnimi drobtinami, s suhimi rozinami, z nekaj pestmi sladkorja, ki sem mu dodala 1 vanilin sladkor. Nazadnje po vrhu naribam še lupino ene limone. Zidaj vse skupaj poškropim z navadnim, 40-odstotnim rumom. Potico potem zvijem in povrhu premažem s celim stepenim jajcem in pustim še v modlu približno eno uro vzhajati na toplem. Da skorja ne odstopa, jo po vrhu prebodem z vilicami. Peč mora biti pripravlje- na, vroča. Ko je potica pečena, še vročo obrnem na leseno desko in pokrijem s prtom, da se počasi ohladi." V krušnem testu pečena gnjat Gnjat operemo in osušimo. Da oo čimbolj suha, jo zbrišemo še s suho krpo. Nato jo zavijemo v ravzaljano vzhajano testo in pečemo 3 do 4 ure (glede na velikost). Pečena gnjat naj ostane v testu, da se popolnoma ohladi, tako ostane zelo sočna in okusna. Kako kuhamo gnjat Gnjat v topli vodi z mehko krtačo dobro očistimo, splaknemo in damo kuhat v vrelo vodo. Vre naj počasi in pokrito. Če je gnjat težka 2 do 3 kg, jo kuhamo 2 do 3 ure. 5 kg težko gnjat kuhamo 5 ur. Po treh urah gnjat preizkusimo z dolgo iglo; Če jo z lahkoto prebodemo, potem jo odstavimo, da neha vreti, a ob robu štedilnika jo pustimo stati še uro dolgo. Med kuhanjem gnjati preizkusimo tudi slanost. Močno slano juho odlijemo in gnjat zalijemo z vrelo vodo in to ponovimo po potrebi enkrat ali večkrat. Gnjat ohladimo v juhi, v kateri se je kuhala. Svinina s hrenom 1 1/2 kg svinjskega vrata ah flama, 1 koren, 1 gomolj zelene, 3 Čebule, 4 stroki česna, malo Eopra, nekoliko limonine lupinice, sol, lepa renova korenina.Meso zrežemo na porcije (10 kosov). Zložimo jih v posodo in obložimo z zelenjavo, ki smo jo narezali na rezance. Prilijemo vode, da je vse pokrito. Solimo, popramo, odišavimo s strtim česnom in limonino lupinico, ko jo pred serviranjem vzamemo iz jedi. Pokrito kuhamo počasi, da se meso zmehča. Jed denemo v skledo in jo potresemo z naribanim hrenom. Jajčni hren Hren, kis ali limonin sok, 2 rumenjaka, 1 dl olja, sol, 2 v trdo kuhani jajci, sadni ali vinski kis. Hren namočimo za nekaj ur v vodo. Nato ga očistimo in nastrgamo na strgalniku ter ga pokapamo s kisom ah limoninim sokom, da ne potemni. Posebej umešamo rumenjaka z oljem, ki ga počasi kapamo na rumenjaka, medtem ko nenehno mešamo s šibico. Solimo. Pridenemo oba v trdo kuhana in pretlačena rumenjaka, sesekljana beljaka, dobrega sadnega ali vinskega kisa in nastrgan hren. Po okusu pndenemo lahko žličko gorčice in za noževo konico sladkorja. MINI POST OB LUNINIH MENAH i MATIK, SMREKARJEVA 3, €1000 LJUBLJANA Tel.: 061/556 937,15 93 269, 557 458 N«ro4«mpe C«ms 1.490 VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Nagrajenec Gorenjskega glasa iz zadnje radijske oddaje Vrtiliakova lestvica je Jure Grajzar iz Šenčurja, Sajevčevo naselje 9. Po pošti mu bomo poslali "komplet za lažje učenje", seveda pa mu tudi čestitamo. Glasovanje za marčevsko "naj" popevčico je sklenjeno. V zlato skrinjico gre skladba V naši šoli, ki jo poje priljubljena Hajdi. Končni vrstni red lestvice pa je takle: 5. PESIOLINO ROSSO 4. NUESTRO CANTO DE PAZ 3. ZASPI 2. GANGSTER ČOMBE 1. V NAŠI ŠOLI V današnji Vrtiljakovi lestvici bo voditeljica Romana Krajnčan gostila priznanega skladatelja Janeza Bitenca, ki je uglasbil koš prisrčnih pesmic za otroke. Torej ga boste imeli kaj vprašati. Nagrajeni spis Nepozabni rojstni dan Bil je ponedeljek, 14. februarja. Ko sem šla iz šole po cesti proti domu, sem pred hišo zagledala policijski avto. Srček mi je začel močno utripati. Zagledala sem mamico, ki je vsa objokana sedela na koritu za rože. Najprej mi je čestitala za moj osmi rojstni dan, potem pa mi je povedala, da nam je zgorela kuhinja. V oči so mi prišle solze. Bilo je tako grozno, da ne bom nikdar pozabila. • Spela Dvojmoč, 1. b r. OS Ivana Tavčarja, Gorenja vas Filmska nagradna uganka Oskarje so podeljevali 21. marca ponoči. Izmed šopa dopisnic s pravilnimi odgovori smo za nagrado - po dve brezplačni kino vstopnici - izžrebali Simona Trškana iz Kranja, C. Jake Platiše 3, in Miha Pangerca z Bleda, Selo 24. Čestitamo. V kranjskem Storžiču in Centru ta teden predvajajo "največji gorski spektakel vseh časov" z naslovom Plezalec. Vsi, ki obožujete mišičastega Svlvestra Stalloneja, torej pohitite v kino. Menda vam bo od prvega do zadnjega prizora zastajal dih. Nagradno vprašanje: naštejte vsaj tri uspešnice, v katerih je igral Svlvester Stallone. Odgovore pošljite do 31. n181 naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1- Pomlad Pomlad cvetoča je prišla in z njo toplo sonce. Le mama moja je bolj nežna kot pomladno jutro. • Domen Jankovcc, 4. a r. OS Petra Kavčiča, Skofja Loka In tako dalje Ati je rekeL da preveč kisamo solato in da bo dobil rano na želodcu, da ne bo več dajal denarja za posode, ker jih prežgemo na plinu, da bo naredil železno korito, da se ne do stolkel noben krožnik več, da nič pametnega ne dajo po televiziji, da naj lepše pišem, sicer bo strgal list in tako dalje in tako dalje. • Matej Lavtar, 4 r. OŠ Bukovica KDO: nagrajenci KAM: še skrivnost KDAJ: pred koncem šolskega leta S KOM; S Petrolom in Gorenjskim glasom Kako so starši praznovali veliko noč Velika noč je za kristjane zelo velik praznik. . vCrj# Na veliki petek smo odšli k spovedi in molih ro2^xjca. Mater* «a »npVlp nntirs* tstrnri tsa KrtihbarVaU 1^, ufrttf Srečanje Sprehajal sem se po domačem vrtu. Nenadoma sem zaslišal šelestenje listja v bližnjem gozdu. Najprej sem opazil belo hso in takoj zatem še eno. Bila sta srnica in jelenček. Obstal sem in tiho opazoval njuno premikanje. Dvignila sta glavi in me opazila. Nekaj časa smo se nemo gledah, nato pa sta veselo odskakljala v gozd. Večkrat sta v bližini naše hiše. • Miha Urh, 2. b r. OS Kranjska Gora posvetil, V nedeljo jutraj smo odšli v cerkev. Ko smo < domov, smo jedh posvečeno hrano. Popoldne so nas obiskali sorodniki. Oče *m£ leseno pripravo, po kateri smo valili pirhe. Igra ^^pV^ pirhanje. Če je padal dež, smo to počeli p« Q r skednju. Večji fantje pa so s kovanci sekah p"» ' kovanec ostal v njem, je bil pirh njegov. t v Nedelja je hitro minila in drugi dan smo moral* sp*^ jj, *» Pogovarjali smo se, kako smo preživeli vehko hvalili, koliko pirhov je kdo imel. „ n spo^ m Tako se velikonočnih praznikov iz svojega otrostv« moja mami. • Ana Debevc, 4 c t OS Cvetka &oum Loka V SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (4) Dve desetletji Zavoda za kulturo ln izobraževanje Tržič Kultura je še vedno zadnja luknja v piščali a prispodoba ravnateljice zavoda se nanaša na mačehovski odnos do dejavnosti, ki se marsikomu zdijo odvečen strošek. Ali so to tudi v resnici? | T^č> marca - Morda so obletnice tista priložnost, ob *Qterih se je vredno ozreti na prehojeno pot in se vprašati o smeri bodočih stopinj. Za tokratno prilogo v Sotočju Je to storila Zvonka Pretnar, ravnateljica Zavoda P kulturo in izobraževanje v Tržiču, kjer so to ustanovo vobiU 26. marca 1974. leta. Glede na današnje razmere u muzeju z galerijo, knjižnici in delavski univerzi se ji tozdeva, da je bilo doslej preveč stopicanja na mestu. *Qto je prepričana, da bo občina, kot ustanoviteljica *°-uoda, morala prej ali slej pretehtati tudi potrebe na **** področju in zagotoviti primeren razvoj. Zavod, ki danes združuje tri 0r8anizacijske enote, je resda Pital pred dvema desetletje-Pj» vendar imajo nekatere od ^Javnosti precej daljšo pretek-!°*t. Najstarejša je knjižnica, ki r je kot prvo tovrstno slovens-*° ustanovo v Tržiču osnoval Rred 131 leti kaplan Drnovšek. j^Prav sta ji dve vojnipriztade-^ določene posledice, se'dednost knjižnice ohranila v f^ičnih organizacijskih obli-Po drugi vojni je delovala * okviru DPD Svoboda, dolgo f jo je vodil Ludvik Štalec. °zneje jo je Jožica Gladek Stavljala na samostojni poti. gEDA. OT2IEK 08-24 PETEK, 60DOTA 0&O2 NEDELJA, PRAZNIKI 10-24 ^80 Rajsar, Predilniška 1, Tržič Ptvem nadstropju avtobusne postaje, tel. 50-691 J t^cfitrc malice in kosila po ugodnih cenah • Jedi po naročilu ter ribje apecialitete ter škampi • Pizze in razne sladice SVETEN PROSTOR S 60 DO 80 SEDr^I, ZA ^°HOKE IN DRUGE PRIJETNE PRILOŽNOSTI! sobotah zusčer in ob nedeljah v času kosil živa glasba drugod. Seveda je bilo več domačinov med približno 8500 obiskovalci okrog 30 različnih razstav, Tržičane pa privlači tudi ohranjanje starih običajev iz naše okolice. Če bi hoteli muzejsko dejavnost dvigniti na primerno raven, bi morali imeti tudi tehnične kadre. Imamo le tri kustose - za čevljarstvo, lokalno zgodovino in premično kulturno dediščino ter za razstavno dejavnost in druge zbirke, pa še za enega od teh moramo zaslužiti denar za plačo sami. Ob tem nas pesti pomanjkanje prostora za shranjevanje gradiva. Radi bi uredili tudi prostore za razstavo lokalne zgodovine. V muzeju bi morali napeljati ogrevanje v razstavne prostore, obnoviti bi morah drugi del strehe in se rešiti vlage v kleti; slednja je Eroblematična tudi v Kurmkovi iši," našteva težave ravnateljica Pretnarjeva. Do jeseni ureditev stavbe Delavske univerze Tretja organizacijska enota Zavoda za kulturo in izobraževanje je Delavska univerza, ki letos zaokrožuje 35 let delovanja v Tržiču. Odkar je z izobraževanjem odraslih začela prva ravnateljica šole Marija Faga-neli - Greif, se je tudi na tem področju marsikaj spremenilo. Čeprav danes dajejo prednost splošnemu izobraževanju odraslih, se vse več posvečajo tudi izobraževanju otrok za posebne namene, na primer, za učenje tujih jezikov. Tržiški muzej - le pol zakrpane strehe "Velika praznina je nastala, ko smo z uvedbo usmerjenega izobraževanja izgubili v Tržiču možnosti šolanja odraslih za ekonomske in administrativne poklice. Delavska univerza pa je sledila potrebam tovarn pri pridobivanju kvalifikacij za posamezne tehnične poklice. Kot ena prvih je tržiska univerza uvedla tudi usposabljanje za življenjsko uspešnost, ki je nekakšna opora ljudem brez zaposlitve, ker izobraževanje postaja vse večja potreba, bo treba še naprej slediti željam ljudi za pridobivanje novih znanj; na primer, sedaj so aktualne priprave za strokovne izpite trgovske stroke. Zal je tržiško zaledje tako majhno, da je pri organiziranju in izvedbi določenih programov nujno povezovanje z drugimi univerzami. Na strokovnem področju se povezujemo s predavatelji s cele Gorenjske. Delavska univerza Tržič namreč zaposluje le eno delavko za vodenje dejavnosti, sicer pa si pomaga z zunanjimi sodelavci. Lani je uresničila okrog 1800 ur izobraževanja na raznih področjih, čeprav je izobraževalno dejavnost ovirala tudi prenova stavbe DU. Kako daleč so obnovitvena dela? Letos se je urejala notranjost stavbe, kjer so že prenovljene vse napeljave, zgotovljene pa so tudi sanitarije. Sedaj končujejo ureditev stopnišča in notranjosti učilnic. Le-te naj bi do jeseni opremili za potrebe samostojnega učenja odraslih, ki ga nameravamo organizirati v okviru Slovenskega programa študijskih središč. Obenem bo v tej stavbi dobila svoje prostore tudi Glasbena šola Tržič, ki je samostojna ustanova." Za sklep predstavitve dejavnosti zavoda Zvonka Pretnar ugotavlja, da marsikomu pomenita kultura in izobraževanje odvečen strošek. Na daljši čas je to gotovo koristna naložba za vsak kraj, ocenjuje ravnateljica. Obenem razmišlja, da si tudi Tržič ne bo mogel v nedogled Eri voščiti capljanja na mestu rez škode za nadaljnji obstoj dejavnosti. Čeprav ni neutemeljeno, da bi se zavod ohranil kot celota, pa je veliko pomembnejša trdna odločitev občine o potrebnih vsebinah dela, ki jim bo treba nuditi tudi materialno podlago. • Stojan Saje <£MeIisa T.C. DETELJICA, TRŽIČ, tel.: 064/52-262 19. Odprto: 9. -12. in 15. sobota 9. -13. ČAJI«SIRUPI« KOZMETIKA«SANITETNI MATERIAL • APARATI ZA MERJENJE PRITISKA« NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE • OTROŠKI raOGRAM : CHICO, NUK« VELIKA IZBIRA IGRAČ TOKOSmžič TOVARNA ORODJA ZA KMETIJSTVO, OBRT IN STORITVE TRGOVINA DETELJICA_ ' TOVARNIŠKA PRODAJALNA DETELJICA" VRTičIcARJi, IcmetovaIci, obRTNiki, rioby MOjSTRlI N___NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO:_ • vseh vrst orodja in pripomočkov za vrtičkarje • rezilnih delov za kmetijsko mehanizacijo • orodja za zidarje, keramičarje, mizarje, pleskarje... • vseh izdelkov iz programa Tokosa in njegovih partnerjev ADLUS, BVVG in KAUFMANN. OdpRTO: od 9. do 12. iN od 14. do 19. ure sobo« od 6. do 12. ure. TeL: 5 h2b I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽEUJO ZAPOSLENI V DISKONT CENTER Cankarjeva 24 64290 TRŽIČ SLO TEL: 064/52 076 TUDI TOKRAT SMO VAM PRI PRAVI U IZREDNO »N UGODNO PONUDBO VFIIKONOČNIH DOBROTI KUKEC KUKEC TATJANA Trg svobode 15, Tržič IZDELKI PO ZADNJI MODI • POROČNI PRSTANI VSEH VRST • ODKUPUJEMO STARO ZLATO DEL ČAS OD 11.-13. IN D014. - 17. TOREK IN SOBOTA ZAPRTO URE DEDIŠČINA Tržičan Janez Lončar o svojem mestu Nekdaj so bili v Tržiču samo "pvacarji" pa "gasarji Tržič, marca - Take spremembe same po sebi niti ne bi motile starih Tržičanov, če ne bi prinesle drugačnih navad v kraj. Urejenost okolice Je namreč priseljencem manj mar kot domačinom. Eden od vzrokov za zanemarjenost mesta pa Je tudi v slabšanju gmotnih razmer. Zato ni čudno, daje vsa dejavnost prebivalstva usmerjena v preživetje, mestno jedro pa postaja vse bolj mrtvo, ugotavlja 71-letni Janez Lončar iz Tržiča. Lončarjeva elektrarna - propadajoči tehnični spomenik Germovka - bodo v njej še pela kovaška kladiva? Temu problemu je namenjen prvi vtis sogovornika o današnji podobi domačega kraja. Ko v spominu seže v svoja otroška leta, našteva, da so bdi v Tržiču samo "pvacarji" in "gasarji". Domačim že vedo, da gre za prebivalce na trgu in tiste, ki so živeli v okoliških ulicah. Na spodnjem koncu mesta so še imeli svoj prostor "trajbaharji" in na zgornjem "fabrčani". Vsakdo se je zadrževal bolj v svojem krogu, vendar so se poznali med seboj. Njihovo fantovstvo je minilo prijetno, saj so bile razmere v Tržiču vse do druge svetovne vojne prijaznejše kot danes. "Tržič je bil pred vojno izredno družabno mesto. Kulturno življenje se je zdelo neprimerno pestrejše kot danes, saj so delovale tri razmeroma močne igralske skupine; pri Sokolu, Krščanski zvezi in Delavski zvezi. Poleg tega smo imeli izredno dober simfonični orkester. Drugačno od današnjega je bilo tudi druženje v lokalih, kjer so ljudje radi posedeh in se pogovorili o tem in onem. Nekdanji gostilničarji niso poznah ljudi, ki bi viseli za točilnim pultom, kakor se to dogaja dandanes. Povsod so zahajale stalne stranke, tudi k nam. Lončarjevi smo imeli v solastništvu gostinski obrat s kavarno in tujskimi sobami, kar je bilo po vojni nacionalizirano. To je bil hud udarec za moje starše. Tudi nam, mlajšim, ni bilo vseeno, vendar smo se lažje prilagodili novim razmeram. Po vojm sem izobrazbo dopolnil s trgovsko akademijo in se leta 1946 zaposlil v tržiški predilnici. Tam sem delal do upokojitve 1983. leta. Dolga leta sem opravljal računovodsko delo, devet let pa sem bil tudi direktor podjetja," povezuje Janez podobo kraja s svojo življenjsko zgodbo. Iz Tržiča pa nikamor! Morda bi se ta zgodba obrnila povsem drugače, če bi ne bile korenine Lončarjev tako močno povezane s Tržičem. V mesto se Je priselil iz Šentane, sedanjega 'odljubelja, že Janezov praded Lovrenc. Ko so po vojni mnoge ljudi tudi z odločbami razselje-vali širom po tedanji domovini, se je Janez temu odločno uprl. Ne gre nikamor iz Tržiča, pa amen, je vztrajal! Zato so ga označili kot lokalpatriota, kar takrat ni bilo nič pohvalnega. Ko se danes tega spominja, mu ni prav nič žal, da je ostal v domačem kraju. Čeprav ne prebiva v rojstni hiši • zamenjal je kar nekaj stanovanj v samem mestu, se tudi Za Mošenikom PBHPUUBlPPđlBBI PrecMnišKa 1<4 TRŽIČ\ Več možnosti za turizem tudi za prebivalce Tržiča Integral je odprl svojo turistično agencijo Od 1. marca dalje se tržiški Integral ne ukvarja samo z avtobusnimi Srevozi, ampak ponuja marsikaj za ljudi, željne popotovanj, izletov i počitnic. Zaenkrat ima agencija na razpolago lastni program enodnevnih in večdnevnih izletov, v sodelovanju z jeseniško agencijo Mer-idian in ljubljanskim Integralom pa lahko ponudi dosti več. Od začetka aprila si bo moč rezervirati tudi počitnice ob morju, razmišljajo pa že celo o zakupu apartmajev za prihodnjo zimo. Ukvarjanje s turizmom v Integralu ni neznanka, vendar je bilo tržiško podjetje Integral doslej usmerjeno zgolj v prevoze potnikov z avtobusi na rednih progah. Kot je povedal direktor Drago Gril, so se vendarle odločili, da bi svojih 20 avtobusov - imajo tudi manjši in sodobnejši turistični avtobus - bolje izkoristili. Tako so marca letos odprli Turistično agencijo INTEGRAL, ki ima svoje prostore v predilniški vili. Agencijo vodi Jože Gabron, komercialist-ka v njej pa je Nataša Gorjanc. Strinjata se, da je bilo smotrno obogatiti prodajo samih avtobusnih prevozov z lastno ponudbo. Le- ta že na začetku sploh ni skromna. V programu Turistične agencije INTEGRAL Tržič so zajeti: - izleti po Sloveniji z različnimi aranžmaji (možnost organiziranja prehrane in prenočišč, ogledov znamenitosti in drugo); • izleti v RIM za 4 dni (prvi odhod 13. maja); • enodnevni izleti v GARDALAND (vsako soboto od 9. aprila dalje); • nakupovalni izleti v TRST in PALMA-NOVO (enkrat na mesec). Iz programov drugih agencij, s katerimi sodeluje Turistična agencija INTEGRAL Tržič, si je moč izbrati: - prvomajski program (večdnevna potovanja v velika mesta - Pariz, Istambul, London, Dunaj in drugam; enotedenski obisk Španije, Ažurne obale v Franciji in drugih znanih dežel; tedenski oddih v obmorskih krajih Umag, Vrsar in Rab); - večdnevna križarjenja prek cele poletne sezone od Sredozemlja do Baltika (kombiniran prevoz z avtobusom in ladjo); - skupinska potovanja širom po Evropi. V začetku aprila bo agencija že lahko ponudila organizacijo počitnic v obmorskih krajih po Istri in drugod. Ker namerava razširiti sodelovanje na več drugih agencij, bo možnosti za letovanja dovolj. Obenem že sedaj razmišljajo o zimski sezoni, pred katero se bodo z eno od agencij dogovorili za sovlaganje pri zakupu počitniških apartma-jev.Kot poudarja vodja Gabron, bo njihova agencija na razpolago tako interesentom iz Tržiča kot ljubiteljem turizma iz drugih forenjskih krajev. Namreč, če v domačem raju ne bo dovoli potnikov za določen izlet, se bodo povezovali s prijavljenimi drugod, da bi lahko skupaj uresničili zamišljeno potovanje. Določene programe za skupine, ki bi poleg izleta želele tudi zabavo, bodo imeli vedno pripravljene. Komercialistka Gorjančeva prijazno svetuje, naj vsakdo, ki ga karkoli zanima glede njihove ponudbe, obišče Turistično agencijo INTEGRAL Tržič. Tam se bo gotovo prepričal, da pri njih upoštevajo tudi želje naročnikov. To še posebej velja za šole m sindikalne organizacije. Zaenkrat agencija posluje od 7. do 15. ure ob delavnikih in od 9. do 12. ure ob sobotah; po 15. aprilu 1994 bodo delovni čas od ponedeljka do petka podaljšali do 17. ure. Telefon: 064 / 53-280; telefas: 064 / 50-394. prav domače počuti. Živi skupaj z mlajšim od dveh sinov, njemu in ženi pa sov veliko veselje tri vnučke in dva vnuka. "Tisto, kar me danes Za Mošenikom najbolj moti, je zaprta sredina ulice od Goloba proti zdravstvenemu domu navzdol. Velikokrat smo skupaj s sosedi opozarjali na občini, da gre za protipravno odvzeto pravico uporabe javne ulice, vendar se do danes še ni nič spremenilo. Rešitev tega obljubljajo z novo obvoznico, vendar bi z njo nastali drugi problemi. S sosedi vred se nad obvoznico ne navdušujem, ker je načrtovana tik ob zidu naših domov. Čeprav je vehko vprašanje, kdaj bodo načrte uresničili, pa nas skrbijo predvsem moteči vplivi povečanega prometa v bližini," je kritičen sogovornik do današnjih težav in morebitnih novih problemov v mestnem jedru. Tržič je za Janeza Lončarja še vedno prijeten kraj, le to obžaluje, da so v njem ostali predvsem starejši domačini. Mlajši so se preselili v udobnejša stanovanja v novih naseljih izven mesta, Tržič pa so poselili prišleki iz vseh vetrov. Zato domačina niti ne čudi, če med nedeljskim sprehodom ujame na ulici le redko slovensko besedo. Pred drugo svetovno vojno so sicer imeli v mestu nekaj tujcev, a ti so se morah naučiti našega jezika, se še spominja Janez. "Razmere v preteklosti so narekovale širjenje industrije v Tržiču. Tudi predilnica si je prizadevala za povečanje zmogljivosti s tretjo izmeno. TRGOVINA TRŽIČ, Trg svobode 20. OBUTEV ZA VSO DRUŽINO UGODNE CENE Odprto 9-11,14-19, sobota 9-12 AVTO - M TRGOVINA Z AVT0DEU ZA VSE VRSTE VOZU TRŽIČ TRG SVOBODE 18 Tel.:53-125 Del.čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Zato je bilo potrebnih več delavcev, ki so mnoga leta prihajali od drugod. Žal se je ob tem dogajalo tudi to, da se je prišlekom celo prej dodelilo stanovanje kot domačinom. Naselitev ljudi z drugačnimi navadami je le eden od razlogov, da daje Tržič vtis splošno zanemarjenega mesta, če ga grimerjamo samo z domačim lamnikom ali Borovljami malo čez mejo. Svoje so prispevali tudi odvzemi stavb in zemljišč v državno last, slabo vzdrževanje skupnega premoženja, pa zlasti vse bolj prazni žepi prebivalstva ob nazadovanju gospodarstva." Tržičani so zavrgli dobre zamisli "Zanimiv je primer, ki razkriva miselnost nekaterih v Tržiču! Domačin, piše se Markič, je prišel v predilnico z idejo, da bi tovarna odstopila eno etažo tkalnice za proizvodnjo firme Black&Decker. Tekstilci so se z vsemi silami uprh, v podjetju pa sva le dva podpirala ta predlog. Tudi občina je potlej zavrnila predlog, da bi za izdelavo električnega ročnega orodja namenili staro kriško šolo. Tako je stvar padla v vodo za Tržič, vendar si danes lahko vsi ogledajo, kakšna tovarna je nato nastala v Grosupljem. Znano je tudi, v kakšne zagate je zašla tekstilna industrija in posebej tržiška predilnica. Gotovo je, da so družbene spremembe v več kot stoletni zgodovini tovarne opravile svoje. Tudi prilagajanje različnim trgom ni bdo enostavno; BPT mora že tretjič - po obeh svetovnih vojnah in vojni za samostojno Slovenijo - ^ tržišča za svoje proizvode, veliko škode pa je povzročUJ politika. Še danes me spreie« srh ob kratici TOZD; zaraffl nasprotovanja vsiljenim organ1 zacijskim spremembam seiri namreč prislužil veliko crn« pik pri tedanjih oolitikinJ Tržiču in drugod. Cas je poj* zal, da se nisem motil o zgre»' nih odločitvah. Kaj se dogaja* tovarni sedaj, pa mi niti « znano, saj upokojenci a^jr^ veliko stikov z njo," je oflu> nekdanji direktor prednice*- pogovor preide od gospodam va k politiki, bi radi zvedeli * za mnenje izkušenega Tržiča" o sedanjem drobljenju slovefl8' kih občin. Komentira ga J?-J starorimskim izrekom "X>eU £ vladaj". O tržiški občini pa F prepričan, da je že tako ali ta* dovolj majhna. Kdor pozna Janeza Lon^a,jfe' ve tudi za njegovo navdušen] nad planinstvom. Ne gre 1* osebni konjiček, ampak °"vL trajno sodelovanje v Planu1 kem društvu Tržič. V njem J skrbel za gospodarjenje, v ie». 1960 - 1978 pa je bil tuoj predsednik. Zato lahke»/» zume, da ob upadanju obis* pozimi zapirajo vrata nekatc tržiških postojank. Obenem J zaveda, da planinstvo ni v.. tako kot je bilo. Če so vps>' hodili iz dohne peš, se dan* želi marsikdo pripeljati p*aV . koče, da bi čim hitreje doseg j vrh in se vrnil spet v dolino. pa se je spremenilo tudi to, društvo nuna več toliko člaj j kot v preteklosti. Je morda »y za to krivo dejstvo, daR, mestu vse manj pravih Trži nov? • Stojan Saje HY - MED DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT Predllnlška 16 ^ velika izbira bižuterije ženska kozmetika parfumerija moška kozmetika, brivniki plenice pampers, vse za nego otroka, stekleničke AVENT ln DISNEY, vozički HAUCK, avtosedeži vse za higieno (vložki ALvvAJS) čistila, pralni praški, sveče, dežniki... , DARILA ZA VSE PRILOŽNOSJM VEDNO KAJ TVTVKf^Vi BOGATO IIM POCe^1 Poslujemo tudi kot trgovina na debelo* Hy-med, Tržič, d.o.o.. Pot na polje 50, Pristava tel.: 064/57-577 ^ UGODNI PLAČILNI ROKI IN RAg^ SALON POHIŠTVA COMMERCE. Proizvodno prodajni center BPT Tržič Tel: Fax.: 064/50-557 VSE VRSTE POHIŠTVA ZA VAŠ D

i'U .is:o«l 8. do 12. ure in od 13. do 17. urt\| tcl/f;ix:52-12S AVTOKLEPARSTVD v< DRNOVŠEK 64294 KRIŽE. Sebenje 5a. Tel.: 064/58174 ■ VLEČNA SLUŽBA ■ ZAŠČITA ■ DOBAVA DELOV PO NAROČILU fAUTETA IN ROKI KAKŠNA USODA ČAKA MALLVJEVO HIŠO - Točn£%t odgovora o tem. zaenkrat v Tržiču še nimajo. ZnUJ^ je le, daje meščanski dvorec z začetka X 7, sto^^ končno občinska tast. Kot smo izvedeli v ohčtnf kem oddelku za prostor in oko\]e, pripravu1*? natečaj z vabili za Idejne urbanistične sami stavni in njenem ožjem območju. Popisanu*;"» porisanih papirjev na to temo imajo sicer že *r nekaj; od remtedisacijskega načrta iz leta 19'® Z, idejnih rešitev iz leta X9S8 do variantnih prikaz v osnutku PUP za ožje območje mesta. V kred*&z bodo torej načrti še bolj popolni. Vprašanje je le, •** bo tudi kup drugače potiskanih papirjev velik, da bodo prenovo tudi uresničili! • & Foto: S. Saje p. o. SLOVENSKA HlAMLMn IN POSOJILNICA POSLOVALNICA TRŽIČ Cankarjeva 1 Del. čas od 8 -16. ure Tel.: 50 -189 Foto v Cebron Partizanska 10, Tržič «064/51148 • Fotografije iz vašega filma vam razvejemo v mi uui! DBL. ČABi OO ». DO 12. IN OD 13,30 DO 19> SOBOTA OD 9. DO 13. URR IZDELOVANJE OTROŠKE OBUTVE MZ TRGOVINA TC DETELJICJ v Bistrici pri TrŽ,c OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI -IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI * STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKA**1 PO ZELO UGODNIH CENAH! Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 14. #>1 ' torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ^ B* 53-388 ^ Tržič A 16 Predilniška 1° V trgovskem centru BPT dobit« W* -vodovodni material in material za centralno ogre -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN _ Možnost plačila na 3-4 čeke P** nakupu blaga v naši prodala«** v vrednosti nad 5.000 SIT. DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ boML Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel&fax: 064/f SAVT24 APB012 k VSE DOSTAVIMO NA DOM VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 12. DO 21. URE. Od torka do petka, od 12. do 17. ure PIZZA 4 letni časi SAMO 440 SIT? Torek, 29. marca 1994 15. STRAN • GORENJSKI GLAS SREDA, 30. marca 1994 ČETRTEK, 31. marca 1994 PETEK, 1. aprila 1994 9.35 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija; 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.35 Coltrane v kadilaku. angleška dokumentarna serija 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.20 Sejšeli, rajski vrtovi 15.00 Intervju 16.00 Doktor Finlav. škotska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 ABC - fTD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme «9.58 Šport 20.25 Žarišče 20.35 Film tedna: Severna svetloba, ameriški film (čb) 22.10 Glasbeni utrinek - mojstrski pevci: Paata Burchuladese, bas, Ljudmila Ivanova, klavir 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 23.00 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Dobra fanta, ameriška nanizanka 15.45 Omizje 17.00 Video moda: Christian Dior 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, nemška izobraževalnaserija 19.30 1» dnevnik 19.56 Šport 20.05 I Športna sreda 20.05 Športni film '20.25 Bremen: Evropski pokal v i nogometu: VVerder - Porto, prenos 22.20 Terapevtska skupnost za odvisne v Sloveniji, dokumentarna oddaja, dokumentarna oddaja 22.45 Svet poroča sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Oddaja 21.05 Pogledi od strani 21.15 Biblija - Abraham, 1/2 del italijanske mini serije 22.50 Marsejski klan, francgsko-italijanska kriminalka 0.30 Čas v sliki 0.35 Ženska brez telesa in projektor, nemški film 2.15 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremeska panorama 13.00 Družinske vezi 13.25 Dr. Kulani -zdravnik na Havajih 14.10 Beiize 15.00 Skrivnost Sahare, 3. del 16.20 Izlet v preteklost 16.30 Ameriška državljanjska vojna 17.00 Poklici 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je to res? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nogomet - liga prvakov 22.15 Čas v sliki - večerni studio 22.35 šport 0.15 Hallo Austria, Hallo Vienna 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Risanka 19.10 Giro d Italia 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Prenova dijaškega doma na Zlatem polju v Kranju v stanovanjsko - poslovni objekt 21.00 Župan z vami (v živo) 22.00 SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 8.40 Pastirček, slovenska ljudska pravnica 9.00 Čarobna vrtavka 9.35 Naša pesem 93, 8. oddaja 10.10 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 10.35 Tobačne vojne, 1. del angleške dokumentarne oddaje 11.10 Po domače 12.45 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.00 Svet poroča, ponovitev 15.35 Osmi dan 16.20 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.25 Žarišče 20.35 četrtkove posebnosti: Mr. Bean + deska 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 šport 22.55 Sova: To ie ljubezen, angleška nanizanka; Dobra fanta, angleška nanizanka 14.20 Kinoteka: Križarske vojne, ameriški film (čb) 16.25 Strta srca francoska nadaljevanka 17.15 Sova. ponovitev 18.40 Ze veste 19.05 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Kranj -zaodbe o uspehu, dokumentarni film 20.55 Povečava: Televizijski medij 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Fina gospa, zadnji del 13.50 Ples na vodi, ameriški barvni "•m 15.00 Monofon 15.25 Učimo se P Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Informatika 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, amer-*«a nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20-05 Loto 20.15 Novi dom, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21 -45 Poročila 21.50 Kulturna kra-l'na 22.50 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.55 Sanje orez meja 15-10 TV koledar 16.10 Sandokan, Ponovitev risane serije 15.45 Sneg nf KHimandžaru, ameriški film ■f'r° Dinastija, ponovitev 18,30 ni. dokumentarna serija 19.15 ««anka 19.30 Dnevnik 20.15 No-R0™«* Evropska liga, prenos 22.20 23 in J?' ameriška nadaljevanka ™Ll No9omet: Evropska liga, Prenos 0.05 Proti toku radio žiri FM STEREO : 91,2 MHz - Skofja Loka 89,8 MHz - Poljanska dolina in Žili 9fi,4 MHz-Selška dolina Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 In 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 14.45 Vrnitev, risanka 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Florida Lady 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Pogledi od strani 21.05 Biblija - Abraham, zadnji del italijanske mini serije 22.45 Sama s strahom, ameriški TV film 0.15 Čas v sliki 0.20 Drugi moški, druga ženska, francoski film 230 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 13.00 Dolžinske vezi 13.25 Dr. Kulani -zdravnik na Havajih 14.10 Beiize, 4. - zadnji del 15.00 Skrivnost Sahare 16.10 Čas v sliki 16.15 Ameriška državljanska vojna 17.15 Psi, 4. del 18.00 čas v sliki 18.05 Pri Huxta-blovih 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30Čas v sliki/Vreme 20.15 Moč obredov 21.00 Lieblina Kreuzberg 21.45 Trailer 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 Literarni kvartet 23.50 Anton Bruckner 1.15 Poročila/1000 mojstrovin 18.00 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odisejevo oko 19.20 Novo v kinu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 15 let Lovsko kinološkega društva Gorenjske 21.00 3 -2-1 gremo (v živo - videospoti) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 10.15 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 10.45 Važno je imenovati se Ernest, angleški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Povečava: Televizijski medij, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Anastazija, ameriški film 22.10 Dokumentarec Iveri: Sahara 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Kralj kraljev, 1. del ameriškega filma; 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.15 Ameriška angleščina 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Dvigni sidro, ameriški barvni film 15.05 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glasbeni četrtek 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV [dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Meje kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 10.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja foto bobnar 16.25 četrtkove posebnosti, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, 1. del, prenos iz Cankarjevega doma 21.00 Križev pot, prenos iz Rima 22.15 Vodnjan, dokumentarna oddaja TV Koper -Capodistria 23.05 Gala večer kraljevega baleta Čas v sliki 13.10 Odločitev na Long Hillu, ameriški vestem 14.35 Raj za živali 15.00 Minuta spomina 15.01 Am dam des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Umazan zrak 15.50 Ottojevi ottifanti, risana nanizanka 16.15 Vroča sled 16.35 Anima Mundi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 V južnem mrazu, dokumentarec 18.35 Florida Ladv 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Nemočni bog, Križev pot 20.15 Velikonočne šege 21.00 Ne zapusti me, očka, ameriški film 22.35 Čas v sliki 22.40 Večerni šport 23.00 Igra za življenje, ameriška srhljivka 0.45 Hunter TV AVSTRIJA 2 13.00 1000 mojstrovin 13.00 Svet psalmov 13.25 Abraham, ponovitev 15.00 Minuta spomina 15.01 Prenočišče šeste sreče, ameriški fantastični film 17.30 Čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Evangeličanska služba božja, nanizanka 19.00 Avstrija danes 19.30 Pleše z volkovi, ameriški vestem 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Srečanje v naravi 23.10 Čas v sliki 23.40 Snemanje s križa, oratorij 0.30 1000 mojstrovin 10.00 Poročila 10.05 Otrok, šola in dom 10.45 Religijski leksikon 10.45 Nemščina 11.00 Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli 11.35 Sandokan, risana serija 1200 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Pravi igralci, humoristič- 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 V veliko noč z Big Ben quartetom 21.00 S križem skozi življenje 23.00 Nočni zabavno-erotični program 01.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 DlSi, B}> predvsem sovražnikovih, v navedenih delih. TUdi za nas zgodovina NOB ni končana. Groteskno se sliši: "Očite* domobranske prisega Hitler)^ (vendar Hitlerju - bolpf spremljajte "Zavezo") je slan?' ca, ki se jo oprijemlje utap¥' joči" Kakšen cinizem! A za}° slamico je na tisoče pobit}'*' zaprtih, mučenih in internu*' nih Slovencev, so krvava & grda dejanja. , Ponovno o Kardeljevem povK ju Ivanu Mačku - Matiji zaraa katerega "je delo slovenski'. naroda grozila smrt.." Ne f dajal sodbe o tem, ker prost". uujui suaoe o tem, Ker t", m to ne dopušča. Napotil bi Vir na analizo tega povetić Kardelja, ki jo je dala lie *• Drag" . ki jo je autu "-.tL. Ahačič v knjigi "Osvobodi^ ali državljanska vojna" n" ne m-relimsV 135-140. Pa Ahačičevi ne rn°[". ete očitati, da je bila re^(eflt pisec. Pripomnili bi, da vis tew poveljem manipulirate, ker g podajate in o njem skoro) razpisujete referendum, same* za sebe, brez zveze z rafmhn0 ami in časom v katerem F D y napisano. Slovenski škofje*'A Izjavi r Izjavi o spravi marca *" . zapisali: "Presojati in razlag01 dejstva in dogodke v okvir** tedanjega časa in tedanjih razmer ob čim jasnejšem ugotav?' janju vzročnih povezav jj različnih vplivov na osebe u* njihove odločitve ter na usod*1 dogodke vojnih in povojn"* let." Mar ni to osnovno prav"0 zgodovinske in tudi prg* stroke. Vi ste pravnik g. Ali v tem primeru tako ra nate? In še so škofje zap^aJ': "Biti izredno previdne v spOO ali celo obsodbi oseb, v npf9 subjektivni moralni odgoy°0 nosti, krivdi in nedolžnost tem bo sodila zgodovina. pa sama praksa NOB kaze, nismo streljali duhovnike, %( cirje, intelektualce in kug zato, ker so to bili. V so sodelovali duhovniki, ji, cvet slovenske inteligf* predvsem pa kmetje. fjJHr u udeležba je dala NOO posebno veljavo in ugled MEDOBČINSKI SVET ^ NOB ZA GORENJSKO SEDEŽ RADOVLJICA Torek, 29. marca 1994 Adriatic družabnik bančne družbe Kranj, 28. marca - K bančni družbi za upravljanje, ki »o jo pred časom ustanovile štiri slovenske banke, bo kot družabnik pristopila zavarovalna družba Adriatic. . Pogodbo o pristopu zavarovalne družbe Adriatic bodo podpisali v torek, 29. marca, v Kopru. Bančno družbo za upravljanje so ustavile Abanka, LB Dolenjska banka iz Novega mesta, LB Gorenjska banka iz Kranja in LB Splošna banka iz Celja. Direktor bančne Bančne družbe za upravljanje je Stanislav Valant, sedež "na v Ljubljani, na Slovenski cesti 56. STATISTIČNE INFORMMUl Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, tac 061/216 • 932 MEKSIFaiČHEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, JANUAR IN FEBRUAR1994 J_9A 0 93 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 95.7 SREDSTVA ZA DELO 90.7 REPRODUKCIJSKIUATERIAL 98.2 gUGO ZA ŠIROKO PORABO 96.8 II 94 XIT97 97.0 72.9 99.6 97.0 "T94~ 1194 HI 94. T9T TTvT HTM 110.4 104-1 1020 102.4 110-3 912 101.4 102.5 103.7 100.2 106.6 106.4 ===== bblAji Sejmi v Veroni 28. marca - Mednarodni sejem Verona v Italiji je lani riu 0V»I predstavništvo za Slovenijo, saj želi, da se vključi tudi «°vensko gospodarstvo. vem°Vu"sko Predstavništvo na začetku deluje na Dunajo, kjer ima ronski sejem svoje predstavništvo že 26 let in od tam bodo Liemtakem prihajale informacije v Slovenijo, podobno pa deluje «01 predstavništvo za Hrvaško. ie s; °?slti sejem sodi med najstarejše v Evropi, njegova prednost naiKr3 Predvsem v legi v zgornji Italiji, ki sodi med gospodarsko ojDolj ra7v;(, „1---x;„ t»oT«r,iaoa i ^Ofl tisoč novršinskimi metri naJboK**" F1Puvscm v 1CK1 v juniji ivuuj., „. razstavrazvita O.°močja. Razpolaga z 300 tisoč površinskimi metri strokovn\P°Vršine' letno PnPravij° 20 sejmov, od tega polovico 9. jj ^J"- Posebej je treba omeniti vsaj nekaj sejmov. Tako je od tradiri marca potekal agroživilski sejem, ki ima 97-letno aPrila &. 25, do 281 marca Pa zeliščarski sejem. Od 8. do 12. medna HP°tekal mednarodni vinski sejem, od 20. do 24. maja mesa n* sejem za predelavo, konzerviranje, prevoz in prodajo ^»n mesnih izdelkov. 2ar»imi8i .P01?^0' letošnjega leta pa bodo pripravili še štiri za ma~!5 seJme in sicer do 24. do 27. septembra mednarodni sejem oktobr °r' kamen m stroje za industrijo marmorja, od 13. do 17. olctobr mednarodni sejem za notranjo opremo, od 21. do 24. ^bopo* 0 Predstavili tehnologijo in pribor za ribolov in Sejem Jn v°' do ^' novembra pa bo potekal mednarodni za konjerejo, jahalni šport in turistično jahanje. jjjoaprilski kuponi «nes|a'1^' marca " Prvega aprila bodo imetniki obveznic RS2 in &e bn NUD'Jana vnovčih kupone in mnogi se že sprašujejo, kam pj™ tekel sveži denar. svej p na prvoaprilski dan bo namreč na trg prišlo zelo veliko Venda arja> podobno se dogaja kuponom obveznice RS1, obvezr- Je tedaj denarja manj, saj je emisija prvih državnih miii,„nic znašala 200 milijonov mark, emisija drugih pa 220 Vr d°V mark- slabjjf TPst zapadlih kuponov na prvoaprilski dan bo znašala P°Uetn mu^Jonov mark, od tega pri obveznicah RS2 znašajo Hublja °°resti približno 10,5 milijona mark, kuponi mesta 2,4 nV:ina' Poleg obresti vsebujejo tudi del glavnice, pa dobih lm t J°na mark- bresti ?bveznice RS2 za tisoč mark bo dobil 47,5 mark Prece ' na vplačilo glavnice pa bo moral počakati do leta 2000. Pri obv*. • 0 dobili imetniki obveznic mesta Ljubljana, ki bodo sedanji ^ Za 250 mark dobili kar 60'72 marke ^ *1,6 odstotka ^tekiihT6^081- obvczn'ce- Kupon je vreden vehko več kot v ^avnice • *et^' saJ 86 ie iztekel triletni moratorij na izplačilo ^dmih J" lmetniki bodo dobih izplačan prvi obrok glavnice (od a v enakih) v višini 35,7 marke. Zavarovalnica Triglav bo ustanovila družbo za upravljanje Kranj, 28. marca - Zavarovalnica Triglav bo ustanovila samostojno družbo za upravljanje z investicijskimi skladi, čeprav so se mnoge banke zanimale, da bi jo ustanovili skupaj. Zavarovalnica Triglav je bila za banke seveda zanimiva predvsem zaradi tega, ker deluje na celotnem območju Slovenije. Drugim večjim družbam pa se zavarovalnica Triglav ni želela priključiti, ker sodijo, da bo med njimi prišlo do nasprotovanja, tekmovanja, neusklajenosti, zanimanje po samostojni družbi pa so pokazali dolgoletni zavarovanci. Prek območnih enot bo zavarovalnica lahko vzpostavila mrežo za zbiranje lastninskih certifikatov po vsej Sloveniji. Splača se zaupati tolarju Kranj, 28. marca - Tolarske vloge v bankah že nekaj mesecev prinašajo več kot devizne, saj inflacija prehiteva rast tečaja nemške marke. V zadnjih mesecih se je zaupanje v domači tolar splačalo, izjema je bil z upoštevanjem uradnega tečaja le december. Ce vzamemo pri vezavi tolarjev obrestno mero R plus 7odstotkov in vezavo z valutno klavzulo ter vezavo nemških mark po 5,5-odstotni obrestni mieri je bila novembra najdonosnejša vezava tolarjev, saj je prinesla 3,47-odstotno mesečno obrestno mero, vezava z valutno klavzulo 2,98-odstotno in vezava mark približno 2-odstotno. Decembra je bila najdonosnejša vezava z valutno klavzulo s 2,45-odstotnim donosom, vezava tolarjev je prinesla 2,19-odstotnega in vezava mark približno 1,5-odstotnega. Januarja in februarja je bila spet najdonosnejša vezava tolarjev, januarja je bil donos 2,8-odstoten in februarja 2,03-odstoten. Pri vezavi z valutno klavzulo je bil januarja donos 1,51-odstoten in februarja 1,23- odstoten, pri vezavi mark pa januarja 1,1-odstoten in februarja 1,2-odstoten. Podobno je bilo tudi marca, saj je bil ob 1,3-odstotni revalorizaciji pri vezavi tolarjev donos 1,88-odstoten, ostala dva donosa pa bo seveda moč izračunati šele ob izteku meseca. |.H.|.|lu-iL^.i.^l;iJ^.I-I.N,'M;J.M.FIiq KRANJSKA ZASTAVUALN1CA , Koroška 41, Tel:212-429. od 12. do 15. ure ^1.|.|.fH|l|f.ii..|.J.KillH-H-I.H.PIH.|.|Pl;IBl MENJALNICA PON.-PET.:8.-18., "~ - - - 80BOTA.8.-12. I V ŠUk A POSLOVNI CENTER PLANINA 3 T * ^^TEL.064/331-214,323-171 int.08 1-NAGRADA IN NAJDALJŠI POLET ZA FF*ANCA ERŽENA IZ KROPE! ■ prisotnih izpeljali LESCE in RESTAV- nedeljo smo ob množici rUrnJ? "ajradne križanke LETALIŠČA ^^ai^V^mŠKI PoftS BLIŠČE. Pravilni odgovor KK«£^WMd b?!811 • POZNANA RESTAVRACIJA Zreb^jeje^S Še«nLmoČ6som direkt°na letališča g- BtUnH«.Sf svetovni 2£? 12 Rad'a Jesenice. Srečo pa sta ^svetovna pSvo^ pada,stvu in Paraskiju Irena Avbelj m Matjaž M* 1573 prispelimi rešitvami so nagrade prejeli: }■ nagrada - Franc Eržen, Kropa 3b, Kropa |- nagrada - Tone Čebašek, Kidričeva \^n' nice J- nagrada - Natalija Zupan, Stranska pot\. «J**J,C.J8 v ^.nagrada - Janez Langus. Cešnjica 17, Srednja vas v |- nagrada - Valentina Kepic, Pšenična polica 16, Cerklje f- nagrada - Miro Nadižar, Sr. Bitnje 81, Zabmca l' nagrada - Mira Razpet. Hrušica 118,JBSeni?%rtteiti 24 ^nagrada - Darinka Vreček. C. Kokrškega odreda nagrada - Janez Čufer, Sp. Danje 5, Sorica iS- nagrada - Sonja Blatnik, Savska 22 c, Lesce ^agrade boste prejeli po pošti - vsem iskrei Maria TVeben Zdravje iz $ožje (etigrne Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revmc, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žu\ različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je ■"zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. IMlttltt-lfHIHKI MENJALNICA XAKUFW«ODAWl I NAKUPWWtOOAWI I NAKUTNl/MOOAINl 1 DEM 1 1 ATS 100 1TL A BANKA (Mit, jMtrriCt) 78.45 AVAL Bled, Kranjska gora 78,54 COPIA, Kran| 78,55 CREDTf ANSTALT ritanka L). 78,45 EROS(Starl Mayr), Kranj 78,50 F-AIR Tržič (Deteljica) 78,45 GEOSSItodvoda 78.40 HRANILNICA LON, d.d.KranJ 78,35 WDAtržnlcaUubl|ana 78,50 HIPOTEKARNA BANKA, Jeaanlca 78,35 UVEST ŠkofJa Loka 78,45 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,00 LEMA Kreni 78,40 MERKUR-Partnef Kranj 78,28 MERKUR-Z»I. postaja Kranj 78,28 MIKEL Stražišča 78,45 POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) 77,23 SHP-Slov. hran. In poa. Kranj 78,50 8KB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,28 SLOGA Kranj 78,45 SLOVENUATURtST Boh. Blstnca 78,00 SLOVENIJATURIST Jeaenlca 78,45 ŠUM Kranj 78,40 TALON Žal. postaja Trata, Šk, Loka 78,40 TALON Zg. Bitnje 78,40 UKBŠk,Loka 78,30 MJAN Kranj 78,50 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 78,40 POVPREČNI TEČAJ 78,34 78,90 11,00 11.1» 78,70 11,13 11.18 78.90 11,10 11,18 11.05 11.17 11,12 11,18 11.09 11.14 11.11 11.09 78.90 78,55 78,65 78,00 78.75 78,70 11,09 78.75 11.06 78.85 78.60 78,70 78.75 78,75 78,60 78.63 78.70 11,16 11.19 11,15 11.18 11.12 11,11 10.87 11,10 11.10 11,10 11,10 10.80 11,07 78.75 11,10 78,75 11,05 11,23 11.18 11,20 11,20 11.16 11.14 11.16 11,20 11,20 KNJIGA Zft VSAKO IM A R O Č I L N I CA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:............................... Ulica in hišna št............................... Kraj in poštna št............................... Založba MAVRICA, Gallusova 2,63000 Celje, Tel./Fax 063/27-734 Podarimo si zdravje! 78,80 78,60 78,60 78.60 78,85 78.60 78,60 78.73 11,07 10,87 11,07 11.17 11.11 11.11 11,11 11.07 11.18 11.12 11.16 7.84 7.88 7.95 7,85 7.90 7.88 7.85 7.75 7.00 7,82 7,75 7.01 7.00 7.85 7.05 7,85 7.60 7,90 7.85 7.80 7.81 7,85 7.85 7.90 11.16 11.16 11,16* 7,90 7.88 7,90 11,10 11.18 7.90 11,18 7,85 7,94 7,98 8,05 7,95 8.00 7.95 7.94 7,95 7,97 7,98 7.95 7,99 8.00 7.96 7,08 8,00 7.92 7,98 7,96 8.00 7,95 7,94 7,99 7,99 8.04 7,99 7,99 7,98 Prt Šparovcu v Avertrt|l Je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarfrv- Pri nakupu In prodaji MERKUR mračuaava 1% provtaUe. Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pn^ dnevnih spiamemb meSSnBklh tačtjev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. METTLER - TOLEDO ELEKTRONIKA IN PRECIZNA MEHANIKA SELCA 120, 64227 SELCA zaposli SERVISERJA TEHTNIC Od kandidata se pričakuje: - dokončana IV. ali V. stopnja elektro smeri - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom; poskusna doba 6 mesecev. Pisne prijavo z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi na: Mettler - Toledo, elektronika in precizna mehanika, Marko Lotrič, Selca 120, 64227 Selca. NAGRADNA IGRA ALPSKI VEČER BLED '94 Priprave na letošnjo tradicionalno narodnozabav-no prireditev Alpski večer Bled 94 so se že začele. Neuradno smo izvedeli, da je za prireditev že tolikšno zanimanje, da so vstopnice za parter v dvorani na Bledu že precej oddane (rezervirane). Seveda pa tudi letošnjega Alpskega večera na Bledu ne bo brez Gorenjskega glasa. O vsem, kar se bo dogajalo na prireditvi, Vas bomo v prihodnjih številkah obveščali že pred prireditvijo, ki bo... Kdaj bo prireditev, je tudi naše PRVO NAGRADNO VPRAŠANJE. Odgovore - datum in ura prireditve -pošljite na dopisnici na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 s pripisom ALPSKI VEČER BLED 94 do vključno srede, 6. aprila. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili brezplačno vstopnico za obisk prireditve. jj i iti It \\ W [tlilililllllill Prejšnji teden so v Honnovru zaprli letošnji največji svetovni sejem računalniške opreme CEBIT. Kot novost s CEBIT-a se na svetovnem trgu uveljavlja "Point of Sale" oziroma računalniška oprema prodajnega mesta, ki vključuje: visoko zmogljiv osebni računalnik s tiskalnikom + blagajno. Na slovenskem tržišču nudi "blagajno + računalnik v enem kosu" kranjsko podjetje OMEGA, ki Ima v prodajnem programu osnovno konfiguracijo od 1.460.-USD dalje. V dodatni ponudbi so trdi diski različnih kapacitet optični čitalci EAN črtne kode itn. Za manj kot 2.000.-USD je možno prodajno mesto opremiti z vrhunsko računalniško opremo in blagajno z varnostnim predalom za denar. OMEGA nudi v ceni izdelka "Point ofSaW' tudi šolanje uporabnikov; kupcem pa kreditiranje nakupa aH leasing -OMEGA Kranj ima poslovne prostore na Ručigajevi 31, telefon 064/221-181 in telejax 064/212-828. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Steklina se je nevarno razširila Gorenjska je okuženo in cepno območje Lani je bilo na Gorenjskem od 620 preiskanih živali kar 164 (88,2 odstotka) steklih lisic, letos v dveh mesecih in pol pa od 156 preiskanih živali 48 (77,4 odstotka) steklih lisic. Obvezno in preventivno cepljenje psov in mačk ter omejeno gibanje. stroške (če v občinah ne bo za to posebnih sredstev v proračunu), no cepljenje moral plačati vsak lastni* oziroma rejec živali sam. Druga velika, preventivna akcija« pa se bo začela 9. aprila, ko bodo na Gorenjskem začeli polagati vabe z* preventivno cepljenje lisic, p«*0'1 steklini. Položili jih bodo 17.000, stroške pa bo pokrila država. ^ kranjski občini bodo položili iS0» takšnih vab, v tržiški 2.000, v škofij loški 6.000, v jeseniški in radovljiški pa po 3.000. Kranj, 28. marca - Mile zime so eden od glavnih razlogov, da so se lisice na Gorenjskem zelo razmnožile, hkrati pa se je zaradi porušenega naravnega ravnotežja oziroma selekcije izredno razširila tudi steklina. Po zadnjih podatkih je za steklino okužena že celotna Gorenjska, saj se je iz "žarišča" v škofjeloški občini razširila zdaj tudi na levi breg Save. Okužene pa niso le lisice. Med okuženimi živalmi so letos že odkrili (poleg 48 lisic) tudi 4 jazbece, 4 mačke, 2 psa, 3 govedi in 1 srno. Zato je med različnimi ukrepi veterinarska inšpekcija odredila tudi omejeno gibanje (kdntumac) za pse in mačke. Lastniki psov se bodo izognili neprijetnim presenečenjem, če bodo pse med sprehodi imeli na povodcu. Spuščenim (in vsem potepuškim) psom na Gorenjskem pa že od 1. aprila naprej grozi tako imenovano neškodljivo odstranjevanje, kot je ukrep na novinarski konferenci minuli teden razložil direktor Živinorejs- Mile zime so povečale legla lisic od normalnih Štirih na šest do sedem. Da se steklina zaradi lisic ne bi širila, velja normativ, da sta lahko dve lisici na 10 kvadratnih kilometrov* Gorenjsko povprečje pa je danes 4 do 6 lisic na takšni površini. Zato bi lovske druiine morale načrtovati povečan odstrel lisic in na ta način nadomestiti naravno selekcijo. Na vprašanje, kaka bo $ prevetivnimi ukrepi glede psov v nelegalnem pasjem zavetišču na Visokem, je direktor Zavoda dr. Andrej Pipp poudaril, da bodo cepljeni vsi psi, do ograje nelegalnega zavetišča pa bo veljal kontumac in obvezen ulov. ko veterinarskega zavoda Kranj dr. Andrej Pipp. "Vsak dan ugotavljamo nove primere stekline na divjih in domačih živalih na Gorenjskem. Najbolj izpostavljeni so psi in mačke, slednje še posebno v bližini gozda. Zato bomo od 1. aprila naprej začeli loviti vse potepuške in pse, ki bodo izven dvorišč spuščeni. S puško za omamljanje in zanko ter mrežo bomo pse spravili v kletke in jih potem osem dni imeli v higienskem obratu na Pristojbina za cepljenje psov in mačk proti steklini bo 2.000 tolarjev. Kljub strošku pa se cepljenju ne gre izogniti, saj bi v primeru, da bi necepljen p& ugriznil nekoga, nadaljnji postopek (pregledi, analize) veljal lastnika 40.000 tolarjev in vet - Vsaka vaba za prevetivno cepljenje lisic, ki jih bodo na Gorenjskem polomi 17.000, v Sloveniji pa letos skupaj 40.000, bo državo veljala 1,° nemške marke. Kokrici. Če se do takrat lastniki psov ne bodo oglasili oziroma prišli po svoje ljubljence, pa bomo opravili usmrtitev z injekcijo (evtanazija)." Med preventivnimi oziroma zaščitnimi ukrepi je tudi obvezno in redno cepljenje psov proti steklini, ki bo potekalo od 1. do 17. aprila. Lastni- kom mačk v bližini gozdov prav tako priporočajo, da mačke tudi cepijo proti steklini. Po republiškem odloku pa bo treba cepiti na Gorenjskem tudi vse pašne živali (goved, ovce, konje, koze). V Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske - Kranj so povedali, da bo to velika akcija. Kar pa zadeva "Vabe z oslabljenim živim virusoj0 stekline za pse inljudi ne bodo nevarne. Vseeno pa velja nasvet, 4* bi posamezniki prišli v stik s smrdlj'' vim (po ribah) kolačem, da *e oglasi j u na Zavodu za zdravstveno varstvo. Torej velja, da vabe, če bomo naleteli nanje, pustimo pri miru. Sicer pa bodo območja (na robu gozdov; označena s posebnimi opozorilnin11 napisu" Republiški veterinarksi inšpektor pa j'e v zvezi z vsemi nai^vedanii0' in izvajanimi ukrepi na Gorenjske"1 tudi poudaril, da ob morebitni pri1?' detosti, če ne bomo pazili na domac(j ljubljence, kot so na primer Ps'.. mačke, ne gre pozabiti, kako grozljiv* je steklina za človeka. Zadnji takseD primer je bil 1952. leta. Veli*8 nevarnost pa je, da bo prvi človefc ki bi zbolel za steklino, zbolel p'8 zaradi mačke. • A. Žalar Predavanje Pravilna raba travne ruše Škofjeloška enota Kmetijske svetovalne službe vabi na strokovno predavanje z naslovom Pravilna raba travne ruše. Predavanje bo jutri, 30. marca, ob 9. uri v Zadružnem domu na Bukovici. Predaval bo Miran Naglic. • M.G. Na Občnem zboru KGZ Tržič Dopolnitev zadružnih pravil Na Občnem zboru Kmetijsko gozdarske zadruge Tržič so zadružniki sprejeli dopolnitev oziroma popravek Pravil zadruge, ki jih je že pred tem predložil in sprejel Upravni odbor. V dopolnjenih zadružnih pravilih je dopolnjen člen, ki za tiste člane, ki nimajo pogodbe zadruge predvideva obveznost pojasnitve. Tako bodo morali člani, ki z zadrugo nimajo dogovorjenega poslovnega sodelovanja oziroma sklenjene pogodbe, Upravnemu odboru najkasneje do konca aprila predložiti pismeno pojasnilo, kjer mora biti navedeno, zakaj z zadrugo ne sodelujejo. Za sodelovanje z zadrugo se šteje odkup in prodaja vseh kmetijskih pridelkov, lesa ali blago vzeto v trgovini, letni promet pa mora znašati vsaj 1000 mark letno. Tisti člani, ki z zadrugo do začetka maja ne bodo sklenili pogodb o sodelovanju v letošnjem letu, bodo dobili povrnjen vplačani delež, s tem pa jim bo tudi prenehalo članstvo. • M.G. Ponatis kataloga Počitnice na kmetiji Slovenske kmetije so všeč tudi tujcem Zadružna agencija Vas je pripravila že četrto izdajo kataloga - Počitnice na kmetiji ponuj' tudi dve tuji turistični agenciji. Zadružna agencija Vas iz Ljubljane, ki se je specializirala za prodajo turističnih storitev na slovenskih kmetijah, je letos že četrtič pripravila katalog z naslovom Počitnice na kmetijah, v katerem so predstavljene možnosti slovenskega kmečkega turizma. Katalog bo natisnjen v šestih jezikih, za takšno obliko {ireživljanja oddiha v Sloveniji pa se že odločajo tudi Angleži in talij ani. Katalog je natisnjen v trideset tisoč izvodih, kar je za pet tisoč več kot v lanskem letu. Največ izvodov bo v nemškem jeziku, ostali pa angleškem, italijanskem, francoskem in holandskem. V katalogu je predstavljenih kar 116 slovenskih turističnih kmetij, poleg tega pa še 20 penzionov in 9 gostiln na podeželju, 63 izletniških kmetij, 5 slovenskih zdravilišč, ki na posameznih območjih dopolnjujejo ponudbo turističnih kmetij, in še posebno zaokrožena po- navdušeni nad kuharskimi sposobnostmi slovenskih kmečkih gospodinj. V nadaljevanju kataloga so predstavljene tri kmetije, ki so jih gostje v lanskem letu izbrali za najboljše. V katalogu je tako kot lansko leto vložena anketna kartica, ki so ji dodali še kartico, s katero bodo gostje lahko ocenjevali storitve kmetij, na ta način pa bo v akcijo izbora vključeno večje število gostov, saj so bile ankete doslej na voljo samo na kmetijah. CVETLIČARNA ZVON DEŽMAN ELSBETH Begunje 56, Beaunje tel.: 064/733-634. 73 ODPRTO: PON. 9-12 TOR. 14-18 SRE. 9-13 ČET. 9-13 PET. 9 - 12 IN 14 -18 SOB. 9-12 SICER PA DOMA TEL.:733-724 Katalog Počitnice na kmetiji je tiskan na neklorlranem papirju, s katerim izdajatelji izražajo svoj odnos do okolja* Vse turistične kmetije so skupaj z osnovnimi informacijami predstavljene tudi slikovno, ter ustrezno označene tudi na posameznih zemljevidih. Počitnice na kmetiji Komunala Radovljica obvešča krajane Radovljice, da bo v okviru spomladanskega odvoza kosovnih odpadkov, le-te odvažala v sredo, 30., in v četrtek, 31. marca 1994. Krajani naj kosovne odpadke odložijo pred bloki in stanovanjskimi objekti na pločnike, od koder jih bodo delavci Komunale pobrali in odpeljali na deponijo. Krajane prosimo za ustrezno sodelovanje! nudba Haloz in Konjeniško turistični center Lipica. V primerjavi z lanskoletnim katalogom je v letošnjem na novo predstavljenih 36 kmetij in penzionov ter 820 novih ležišč, kar je kar za tri četrtine več kot lani, 6 novih izletniških kmetij, gostilne na podeželju pa so v katalogu prvič. Poleg tega je katalog dopolnjen tudi s kulinarično ponudbo, v kateri je zajet tudi recept za eno najznačilnejših slovenskih sladic, ki je seveda orehova potica. Recept so objavili predvsem na željo tujih gostov na slovenskih kmetijah, ki so vedno znova Precejšnje zanimanje za slovenski kmečki turizem zadnja leta vlada tudi v tujini. Po katastrofalnem letu 1991, ko so tuje goste na slovenskih kmetijah prešteli na prste ene roke, je zdaj povsem drugače. Tako so lani pri agenciji Vas začeli sodelovati z angleško agencijo Slovenija Pursuits, ki se posebej ukvarja s ponudbo slovenskega kmečkega turizma. V ta namen so letos izdali poseben katalog prodaje slovenskih turističnih kapacitet v Veliki Britaniji in prvi rezultati so že vidni. Tako je lani na slovenskih kmetijah preživelo počitnice 70 angleških gostov, za letos pa je število rezervacij bistveno večje. Čeprav je bilo v začetku nekaj birokratskih ovir (zavarovalniceniso hotele zavarovati turistov, ki so potovali v Slovenijo), je zanimanje veliko, še posebej po predstavitvi slovenskega kmečkega turizma na televiziji BBC, ko so v nekaj minutah razdali skoraj 500 katalogov, pošlo pa je tudi vseh 5000 izvodov iz prve izdaje in ga bodo morah ponatismti. Podobno ie tudi na italijanskem trgu, kjer agencijo Vas zastopa italijanska agencija Piccolo tiglio, ki se je do zfdaj ukvarjala predvsem s ponudbo jadranskim morskih letovišč ter Lipice in Otočca. Letos so pripravili poseben katalog turističnih kmetij za italijanski trg, v njem pa je zajetih 56 kmetij z vseb .( močij Slovenije. £rf P*> izšel v nakladi 400001 tfj** prve rezultate predsta^ slovenskega kmečkega ma pa si obetajo že }cl°jjtifl Slovenski kmečki tu e. pa počasi sega tudi n*Jtf komorske trge. V Avstrai'Jfi)£ Severni in Južni agencijo Vas zastopa Holidavs, s katerim f ptf pripravili 10000 izvodov y„ pekta, v katerem je Pr" zajetih 56 kmetij. , 0W Zaradi zanimanja n ^ turistov (predvsem g. j J danje vzhodne NeflgJ U bodo pri agenciji va ^ posvetili predvsem ten {a od katerega si Pr* caj ] obetajo veliko, tam g« 0eg prav tako poiskali **0ot zastopnika. • M. i*1"* WE 2a BITNJE 32 TEL/FAJC.: 064-311-032 MENJALNICA - EXCHANGE, )KUP * PRODAJA IN PREPIS VOZIL RENT - A - CAR UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje .0. S Y S T E M S k. podjetje za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 na bledu se je končalo evropsko mladinsko hokejsko prvenstvo f^UIVflNJE NAPREJ SLOVAKI, NAŠI TRETJI S tekmo med ekipama Latvije in Slovaške se je v nedeljo zvečer na Bledu končalo letošnje evropsko mladinsko hokejsko prvenstvo - Poleg igranja tudi prijetno druženje mladih iz zad ' marca ■ Naša mlada hokejska reprezentanca je z igro v teža Cm sre.^anJu za tretje mesto v nedeljo zvečer navdušila, več Tr *\ty~ 80 une" v P^tck z ekipo Latvije, ko so izgubili s kar 7:0. EglM toTiT mcsto. Jc rca,cn in pričakovan rezultat, vendar pa bi si naši Šve'H °'(eJs^ uPi> P° ocenah glavnega trenerja Vladimirja hok * zas,užiu' nastop v elitnejši, vsaj B skupini evropskega n^ifA?* Vanjo so se z zmago na tokrartnem prvenstvu skupine C le mladi hokejisti Slovaške. Že uvodne tekme na Bledu S(? potrjevale napovedi orga-mzatorjev, da na evropsko Prvenstvo k nam prihajajo različne ekipe. Prav tako )e bilo jasno, da je prostora za napredovanje v višji kvalitetni razred le za eno reprezentan-Z najboljšo igro si ga je Poslužila reprezentanca Slo- wi prec^ prvenstvom sem na rat povedal, da je težko Sl P°vedovati rezultat, saj smo razen J?021^11 iruge ekip?' Jrcn Slovaške. Nato pa se je H av hjlro izkazalo^ da so na ^rrenstvu resnično najbolše te BnY' kl so se Pomerili v aa,u za prva štiri mesta. Hkrati se je tudi izkazalo, da je med posameznimi ekipami zelo velika razlika v kvaliteti. Slovaška, Latvija, Slovenija in Ukrajina so razred zase in če bi se vse uvrstile v B skupino, bi bile vse v njej le eno sezono, nato pa bi lahko napredovale v A skupino. Lahko rečem, da sem z rezultatom naše ekipe zadovoljen, čeprav smo pred prvenstvom upali celo na drugo mesto. Zal mi je, da smo v tekmi s Slovaki prepo-ceni dobil štiri gole in tudi poraz z Latvijo je bil, glede na igro, previsok, čeprav je bila Latvija boljša. Naši so naredili nekaj napak, ki si jih reprezentančni igralci sicer ne bi Naši mladi hokejisti so v tekmi za tretje mesto zaigrali borbeno in zasluženo premagali ekipo Ukrajine. SjTudi med člani naprej Slovaki-Vnedeljo zvečer se je na moškem končalo letošnje svetovno člansko prvenstvo *uPine C v hokeju na ledu. Naša reprezentanca je na ^dnjl tekmi igrala z ekipo Kazahstana in izgubila 1: 4, «*co daje na lestvici na koncu zasedla pričakovano peto pto za ekipami Slovaške, Belorusije, Ukrajine in ^fzahstana. V tekmi za napredovanje v B skupino je 'ovaška premagala Belorusijo z 2:1. Iz skupine C pa ni zpadla nobena reprezentanca, saj hokejistov DLR Koreje na Prvenstvo sploh nt bilo. smeh dovoliti, vendar pa so prav gotovo posledica, da se v Sloveniji igra premalo močnih tekem, tekem, ko se moraš znajti tudi v kritičnih trenutkih, takrat ko je velik pritisk. Zelo pa sem zadovoljen z zadnjo tekmo za tretje mesto z ekipo Ukrajine, ko so se hokejisti držali dogovorov, dali so vse od sebe in zmagali. Zato fantom čestitam in se hkrati zahvaljujem vodstvu tekmovanja, ki je na Bledu res zagotovilo odlične pogoje za delo vsem ekipam," je ob koncu prvenstva igro naših reprezentantov ocenil glavni trener ekipe Vladimir Švejda. Rezultati sklepnega dela tekmovanja: - tekma za prvo mesto - Slovaška : Latvija 9:4 (2:1,4:0, 3:3) - tekma za tretje mesto - Slovenija : Ukrajina 4 : 2 (2:1, 1:0, 1:1) - tekma za peto mesto • Estonija : Velika Britanija 11 : 4 (3:0, 4:3, 4:1) -tekma za sedmo mesto - Litva : Hrvaška 7 : 4 (1:2,1:1, 5:1) -tekma za deveto mesto -Nizozemska : Bolgarija 6 : 2 (2:0, 2:1, 2:l).Tako so si zmago na prvenstvu priborili reprezen-tantje Slovaške, ki bodo drugo leto nastopili v skupini B evropskega mladinskega hokejskega prvenstva. Iz skupine C paje izpadla ekipa Bolgarije. • V.Stanovnik, foto: J.Pelko SLOVENSKI ETAPNI ODBOR GIRA D'JTALIA JE PODPISAL 4. PAKET SPONZORSKIH POGODB TUDI DIREKTORJI ŽE TRENIRAJO ir** ko so v četrtek popoldne s slovesnimi podpisi četrtega paketa sponzorskih pogodb člani kranjskega Prip 8a PdDora opravili težji del svoje naloge, zbiranje denarja, so v soboto sedli na kolesa in začeli s PrBvami na ogled slovenske trase s kolesi. Gorenis^ marca ■ S podpisom novih treh sponzorskih pogodb z minujj K™ liskom, Krko Kozmetiko in Suzuki - VVoifom so ^alin „ pk *,aiu' kranjskega etapnega odbora dirke Giro Zaldjučjli * 'Jublj&nskem sejmu Alpe - Adria, Svoboda gibanja, ^°vne Dredst«vitev te slovite kolesarske dirke v Sloveniji. S^e'ujoČ'h0mierence ** Je udeležila tudi ena izmed na dirki u profesionalna ekipa Amore & Vita, v kateri vozi ™ slovenski profesionalec Valter Bonča. iet«& meseca pred štar-?iro?&e kolesarske dirke d,Va mes!;la v Bol°8ni in dobra fiovita Pred tem, ko bo letih Doni a P° triindvajsetih naše dr*?*110 Prestopila mejo 0r8anizat^Ve' so se slovenski 3!.na če.lu s Predsed- »*0lH etn u 5 preoseo- Kacin" aPnega odbora Jelkom ^dahnili n lahko vsai delno del PrireHu enar za slovenski **J5*T tudi zadnJ» trije ?*i 1L^a K°zmetika, Su-la{ila ki c ln Gorenjska ob-v velikem športnem spektaklu videli priložnost za svojo promocijo. "Ob podpisu pogodbe želim povedati, da se zavedam, da ta športni dogodek ni pomemben le za Kranj in Slovenijo, zato se nam ni bilo težko odločiti, da ga tudi mi podpremo s sponzorstvom. Res pa je tudi, da je cilj ene od etap, kot tudi kraj organizatorjev v Kranju in ne bi prenesli, da bi se na publikaciji za dirko pojavljal kak drug tiskar kot mi," je ob podpisu pogodbe dejala direktorica Gorenjskega tiska Kristina Kobal. S četrtim paketom sponzorskih pogodb je denar za Giro zbran, pogodbo v imenu Gorenjskega tiska pa je s predsednikom etapnega odbora Jelkom Kacinom podpisala direktorica Kristina Kobal. Slika: LDraškič *rsno s časom 2:27,12 za evropsko prvakinjo Becueovo. • DESET MEDALJ POLONE PROSEN V organizaciji Plavalne zveze Slovenije in Plavalnega kluba Ilirija je bilo v Cerknem letošnje državno prvenstvo v plavanju za dečke (pionirje) in deklice (pionirke). Sodelovalo je 105 plavalcev -12 iz Kranja in 3 iz Radovljice - in 73 plavalk - 5 iz Kranja in 4 iz Radovljice. Ekipno je bila najboljša Ljubljana, ki je zbrala 580 točk, kranjski Triglav se je šele na koncu s 532 točkami prebil na drugo mesto, tretja pa je bila Ilirija s 521,5 točke. Osrednja osebnost tega tekmovanja je bila vsekakor Kranjčanka Polona Prosen, ki je startala osemkrat (večkrat ni bilo niti možno niti dovoljeno) in ravno tolikokrat tudi zmagala s tem, da si je dve dodatni medalji priplavala še v štafetah. Kranjčani pa so imeli tudi nekaj smole; skoraj zanesljivo je, da bi se po končanem tekmovanju v trenirkah (to pomeni biti prvi) kopali Triglavani in ne Ljubljančani, če bi lahko plaval tudi Blaž Gašperlin, ki si je med zimskimi pripravami zlomil nogo, druga tragična figura pa je bila Jana Bregar, ki je na ponovljenem startu na 100 m delfin zamudila kar nekaj sekund in namesto zanesljivega odličja osvojila šele četrto mesto. Kranjčani so v celoti zadovoljili, kar še posebej velja za deklice, ki so zbrale 359 točk - Ravenčanke kot druge najboljše so jih zbrale 288, o njihovi dobri pripravljenosti pa govori tudi dejstvo, da je večina na tem prvenstvu dosegla svoje najboljše rezultate. Njihova bera medalj je 11 zlatih, 1 srebrna in 2 bronasti. Ekipa Radovljica Park Hotel Bled je s 99 točkami zasedla 11. mesto, osvojila pa je tudi 5 medalj - tri zlate, eno srebrno in eno bronasto, vse pa si je okoli vratu obesil Jan Jenko. Polona Prosen je izmed vseh tekmovalcev osvojila največ medalj -osem zlatih, in sicer na 200 m kravi (2:16,62), 400 m kravi (4:45,43) in 800 m kravi (9:41,75), na 200 m prsno (2:54,62), 100 m hrbtno (1:11.15) in 200 m hrbtno (2:31,89), na 200 m delfin (2:39,36) in na 400 m mešano s časom 5:33.23. Jana Bregar je bila bronasta na 200 m delfin s časom 2:49,00, med dečki pa je bil dvakratzlat Jaka Kovač - na 100 m prsno s časom 1:16,50 m na 200 m prsno s časom 2:47.09. Deklice so bile zlate v štafeti 4 x 200 m prosto s časom 10:09,92 in srebrne na 4 x 100 m mešano s časom 4:55,60. Med mlajšimi letniki je Eva Berra osvojila tri diplome, Jure Pestar in Gorazd Šter pa po eno. Radovljičan Jan Jenko je bil zlat na 100 m hrbtno (1:08.93), na 200 m hrbtno (2:25,45) in na 400 m mešano s časom 5:14,15, srebrn na 200 m mešano s časom 2:29,99 in bronast na 200 m delfin s časom 2:35,86. • Dija Bregar (MiTi9STN0 DRSANJE OHO TEKMOVANJE ZA POKAL TRIGLAV TROPHY BOLJŠI ČASI ZA NAŠE DRSANJE Z drsalno revijo so v nedeljo sklenili svoje nastope mladi umetnostni drsalci za tretji pokal Triglav Trophv. Nastopilo je kar 100 tekmovalcev iz 15 držav, med njimi 28 Slovencev. Razdeljeni so bih v 3 starostne kategorije: pionirji B (do 10 let), pionirji A (do 14 let) in mladinci (do 19 let). Po tn prva mesta so osvojili predstavniki Nemčije, ki so bili najboljši v kategoriji mladincev, pionirjev B in pionirk B, ter predstavniki Japonske, ki so slavili pn mladinkah, pionirjih A in pionirkah A. Zelo dobro pa so se v močni konkurenci odrezali tudi naši mladi drsalci, kar je znak, da se našemu drsanju obetajo boljši časi. Rezultati: Pionirji B: 1. Michael Ganser (NEM), 2. Soshi Tanaka (JPN). 3. Lukaš Rakowši (CZE), 4. Aleš Žunko, 6. Primož Žunko (oba SLO). Pionirke B. 1. Alexandra Shows (NEM), 2. Kuroe Isurugi (JPN), 3. Zuzana Hegerova (CZE), 9. Tea Logar, 10. Urška Kodnč, 11. Sanda Vidmar, 12. Katjuša Radinovič (vse SLO). Pionirji A: 1. Takeshi Honda (JPN), 2. Lior Hirsch (ISR), 3. Alain Street (VB), 5. Gregor Urbas, 6. Janez Špoljar, 7. Andrej Gorkič, 9. Jernej Beler (vsi SLO). Pionirke A: 1. Shizuka Arakawa (JPN), 2. Carmen Poppek (NEM), 3. Georgina Papavasiliou (VB), 7. Nina Kranjc, 9. Spela Kolar, 11. Alenka Mrak, 12. Trna Švaiger (vse SLO). Mladinci: 1. Michael Honfes (NEM), Yosuke Takeuchi (JPN), 3. Neil VVllson (VB), 7. Jan Cejvan, 12. Miha Arvaj (oba SLO). Mladinke: 1. Masavo Dishi (JPN). 2. Vanessa Gusmaroli (FRA), 3. Tina Decker (NEM), 12. Melita Celesnik (SLO). Petra F. sarstvo mu mm SAVČANA SLAVILA NA BRIONIH Kranj, 28. marca -Minulo nedeljo so člani in starejši mladinci Save nastopili na krožni kolesarski dirki na Brionih za pokal Zambeti. Nekaj več kot osemdeset kolesarjev je vozilo na 80-kilometrski progi. Med člani je slavil Iztok Melanšek pred Franciiem Pilerjem (oba Sava), tretji pa je bil Andreas Lauk (Celje). Pri starejših mladincih je zmagal Savčan Sašo Zupan. • VS. iOMET MHKmi Prva slovenska nogometna liga OBLAK ZADEL, JERINA ZGREŠIL ŽIVILA Naklo : KRKA NOVOTERM Novo mesto 1 : 1, strelec za Krko Perše v 33. minuti, za Živila naklo pa Robi Oblak v 34. minuti, gledalcev 600, glavni sodnik pa je bil Raukovič iz Velenja. Kranj, 27. marca - Gostje iz Novega mesta so bili vso tekmo bistveno slabši, pa so vseeno iz Kranja, po zaslugi nespretnih domačih napadalcev in nerodne obrambe, odnesli točko. Če pa bi Naklanci izkoristili vsaj polovico svojih priložnosti, bi Dolenjci v Kranju doživeli katastrofo. Živila pa še naprej v tekmah s slabšimi nasprotniki izgubljajo dragocene točke, ki bi jim zagotavljale uvrstitev med prvih pet moštev lige. Njihovi neposredni tekmeci igrajo namreč vehko bolj zanesljivo. Naklanci so takoj na začetku izsilili dva kota, nato pa je kameninski igralec, ki ie okrepil Novomeščane, Ronald Toko nevarno streljal. Sledilo je obdobje zapravljenih priložnosti (Vbrobjov, Andrej Jošt), v 33. minuti pa je naklanska obramba zaspala. Prodrl je Toko, Prime je neovirano zadel prečko, Naklanci so stali, Perše pa je žogo potisnil v mrežo. Takoj v naslednji minuti izenačenje. Tokrat dobri Gruškovnjak je prodrl po desni, podal v sredino. Robi Oblak pa je z glavo zadel. V drugem polčasu so Živila zapravljala priložnosti. Najmanj šest izrazitih je bilo, največji nesrečnež pa je bil Andrej Jerina, ki je lepo podane žoge pošiljal preko ali mimo gola. Skoda, saj je bila igra domačih boljša kot proti Velenjčanom in Primorju, vendar je za zmago treba doseči gol. Upajmo, da bo to v soboto, ko gostujejo Naklanci pri drugem najslabšem moštvu lige, Istragasu Jadranu v Dekanih. • J. Košnjek, slika J. Pelko Robi Oblak, tokrat med boljšimi v moštvu Živil. Proti svojim nekdanjim soigralcem je dosegel gol. DRUGA NOGOMETNA LIGA TRIGLAV NEODLOČENO V drugi nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo pri Steklarju in igralo neodločeno 1:1. Domačini so bili pred srečanjem nesporni favoriti, saj ne samo, da so v zgornjem delu prvenstvene lestvice in se za razliko od Kranjčanov ne borijo za obstanek, ampak so bili slednji tudi dobesedno zdesetkani. Kljub pomlajenemu moštvu pa so se dobro upirali domačinom. Srečanje je bilo v prvem delu nezanimivo. Kranjčani so se osredotočili predvsem na obrambo svojih vrat in poskušali iz protinapadov ogroziti domačega vratarja. Čeprav so bili v obrambi uspešni, pa so bih nasprotno v napadalnih akcijah nenevarna. Taka taktika sicer ni bila atraktivna, vendar so uspeli obraniti gol vse do 78. minute, ko so domačini povedli. Spet je bila usodna prelantiev. Igralci Steklarja so namreč po kotu natančno izpeljali akcijo, Vršič pa je predložek z glavo usmeril v mrežo. Ko so mnogi menili, da bodo Kranjčani tudi tokrat ostali praznih rok pa je Atlija v 83. minuti izenačil, do konca srečanja pa pomagal svojim kolegom, da so uspešno ubranih gol in osvojili točko. Igrali so: Potočnik, Atlija, Kovačič, Golob, Egart, Korenjak, Ceferin, Kondič, Veroič, Mulakič, Sofrič,. Javornik in Božič. • Iztok Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA ZMAGA ZA LOČANE Škofja Loka - Minuli konec tedna se je resda začelo tretjeligaško nogometno tekmovanje, vendar pa so Ločani svoje prvo srečanje odigrali ie pred tednom dni. Pravzaprav so se v zaostalem srečanju jesenskega dela pomerili s Svobodo iz Kisovcev in igrali neodločeno (hO. V nedeljo so v prvem kolu gostili Telmont Šmarje in zmagah z rezultatom 2:0. Ločani so v spomladanski del vstopili v precej spremenjeni postavi. Na mestu zadnjega branilca je nastopu nekdanji Triglavan Leskovec, pa tudi v napadu je bilo nekaj novih imen, še najbolj pa se je izkazal strelec dveh zadetkov Kane. Prvega je na težkem razmočenem igrišču dosegel v 22. minuti. Po predfožku v kazenski prostor se je prvi dokopal do žoge in jo potisnil v mrežo, podobno pa je storil tudi v 75. minuti, ko je prvi pritekel do odbite žoge in v obdobju pritiska gostov, ki so bih mimogrede po jesenskem delu na drugem mestu, pravzaprav sam razblinil dvome o zmagovalcu in prinesel Ločanom prvo spomladansko zmago. Glede na to, da zaradi odsotnosti nekaterih igralcev novi trener Vraz ni mogel sestaviti najboljše enajsterice je ta uspeh še toliko bolj pomemben. Igrah' so: Oblak M, Brdnik, Oblak C, Stanonik, Leskovec, Klančar, Idrizi, Švarc, Kane, Mavko, Pavičevič, Šešek. VISOČANOM NI ŠLO Ljubljana - Ravno naspronto od Jelovice je svoj prvi spomladanski tretjeligaški nastop preživelo moštvo Visoko. Fantje so gostovali v Ljubljani pri Taboru 69 in izgubili z 1:4. Začetek sicer ni obetal rezultatskega neuspeha. Visočani so pridno izpolnjevali zadane naloge. Z obrambno taktiko in hitrimi protinapadi so ciljah na točko, že v prvi minuti pa tudi povedli. Strelec je bil Ocepek, ki je predložek Perneta z glavo usmeril v mrežo. V nadaljevanju bi sodnik v njihovo korist moral dosoditi tudi enajstmetrovko, vendar pa jim je sreča obrnila hrbet. Domačini so izenačili pred koncem prvega dela po hudi napaki visoške obrambe. V drugem delu so kmalu povedli, vendar pa bi Gorenjci lahko izenačili, a je Naglic zadel vratnico. V zadnjih minutah so se Visočani povsem odprli. V želji po izenačenju so napadli na vso moč, razredčili svojo obrambo m prejeli še dva zadetka. Kakorkoli že, svoje priložnosti bodo morali iskati na naslednjih srečanjih, glede na igro pa bi prvi spomladanski točki lahko pričakovali že na naslednjem srečanju, ko bodo gostili Ilirijo. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Naglic, Anko, Pelko, Kepic, Zontar, Peternelj, Zaplotnik, Perne, Ocepek, Zorman, Voglar. L Golob 10 MET ZA SLOVO ZMAGA Rokometni prvoligaši so končali redni del prvenstva. Edini gorenjski prvoligaš Šešir se je od prve lige poslovil z zmago. Ločani pa obljubljajo vrnitev že po enem letu. V ženski prvi ligi so Kranjčanke drugič slavile. Tokrat so premagale Ajdovke in si priigrale nekaj več možnosti za igranje v Končnici. Očitno so varovanke Pavla Srečnika najboljše takrat, ko igrajo proti najboljšim in takrat, ko so njihove nasprotnice nekdanje soigralke. Zadnje igre Kranjčank pa dokazujejo, da njihov čas šele prihaja. Potem ko je prekinjena tekma 16. kola med Črnomljem in Krimom dobila epilog, je bilo pričakovati, da bosta gorenjska ligaša, Besnica in Center, Zaplotnik zaigrala bolje, sta v tem kolu oba spet izgubila. Tako sta boj za obstanek še podaljšala. V nekoliko boljšem položaju so Besničani, saj igrajo odločilne tekme na domačem igrišču. Boljši pa so tudi od Krima. Zato se obeta zanimvi zadnji del prvenstva. Rezultati: 1. Uga moški: Šešir: Goldstar 25:21, Ribnica : Prevent 21:21, Drava : Slovan 20:20, V. Nedelja : Andor Jadran 21:27, Piv. Laško : Gorenje 16:16, Fructal : Omnikom Rudar 23:21. Prvi so Celjani, iz hge pa sa izpadla Šešir in Velika Nedelja. 1. liga ženske-modra sk.: Kranj : Mlinotest 22:18, Belinka Ohmpija : Kočevje 26:18, Krim Elekta : Marcus Burja 30:21. Prve so Krimovke, brez poraza Kranjčanke so šeste. 2. liga moški - zahod: TAB Inženiring Preddvor : Center Zaplotnik 24:23, GPG Grosuplje : Besnica 22:17, Izola : ^Akripol Trebnje 16:14, Nova Gorica : Krim 20:18, Črnomelj : Škofljica 21:28, Kamnik Žurbi Team : Kodeljevo 14:29. Prvo je Kodeljevo. Preddvor je drugi, Besnica deseta, C. Zaplotnik dvanajsti. • Martin Dolanc ©PBOjKu mmmmmmini ZMAGI ŽIROVNICE IN MEHANIZMOV Igralke Avtohit Bleda so v Kopru nudile dober odpor favoriziranim domačinkam v boju za št 3 v PLAY-OFFu. Tekma je bila zelo izenačena prva dva niza, nato pa so blejske odbojkarice popustile in zmaga je ostala v Kopru, v gorenjskem derbiju v moškem delu PLAY-OUTa so gostje iz Žirovnice naredili manjši podvig in po vodstvu Minolte že z 2:0 uspeli doseči pomembno zmago. MINI PLAY OFF - moški: Vigros Pomurje -Olimpija 3:1, Kamnik : Pionir 3:1 ženske: Cimos : Avtohit Bled 3:1 (13, -15, 9, 2) LIK Tiha : Gornji Grad Brokat 0:3. PLAY - OUT moški: Minolta Bled: Žirovnica 2:3 (9,12, -12, -13, -12), Ljutomer : Granit Preskrba 3:0, Fužinar : Topolšica 3:1. Vrstni red: Žirovnica 24, Ljutomer in Minolta Bled 22, Granit Preskrba 14, Topolšica 8, Fužinar 4 točki. PLAY - OUT - ženske: HIT Casino : Krim 3:0, Novo mesto : HP Hobby Branik 3:0, Mislinja STELL : ŠD Tabor - prestavljeno. Vrstni red: Novo mesto 24, HIT Casino 22, Krim 16, HP Hobby Branik 12, ŠD Tabor 8, Mishnja STELL 6 točke. V derbiju obeh gorenjskih ekip v II. DOL ženske so izrendo motivirane igralke Mehanizmov iz Krope prikazale letos najboljšo igro in po dve urni razburljivem boju premagale drugouvrščeni kranjski ŠOU Triglav. Omeniti je treba, da sta po tekmi imeli na sojenju pripombi obe ekipi, Kranjčankam pa bi možnosti za napredovanje v 1B ligo odprla le zmaga nad ŠOK ŠOU Vitalom v sredo ob 18. uri v ŠD Planina. Rezultati: Mehanizmi Kropa: ŠOU Triglav 3:2 (11, -11,6, -14,12), Mežica: Cimos II 1:3, ŠD Tabor II: Kajuh Šoštanj 0:3, Branik Rogoza II: Pomurje 1:3, Ptuj: Prevalje 2:3. Vrstni red: ŠOK ŠOU Vitla 32, ŠOU Triglav 28, Cimos II 26, Prevalje 24. Pomurje in Mehanizmi Kropa 18, Kajuh Šoštanj 12, Mežica 10, SD Tabor II 8, Ptuj in Branik Rogoza II 6 točk. Do derbija 3. DOL moški - zahod med Portorožem in Termo Lubnikom je v soboto odpadel, ker so Škofjeločani zaradi zastoja ob prometni nesreči zamudili na tekmo. O rezultatu, bo sedja odločala TK OZS. Tudi Bovec ni prispel na tekmo v Kranj iz istega vzroka. Rezultati 3. DOL moški - zahod: Plamen : Mokronog 3:2, Olimpija III : Bled II 3:2, Prvačina : Kamnik II 3:0, Bohinj : Branik Sedex 1:3. Vrstni red: Termo Lubnik 36, Prvačina 34, Portorož 30, Triglav 26, Plamen in Olimpija III 18, Mokronog, Bled II in Kamnik II16, ČD3 Bovec 6, Bramk Sedex in Bohinj 4 točke. Rezultati 3. DOL ženske - zahod: Piran : Bled II 3:1, LIK Tilia II : Šentvid 1:3, Novo mesto II : Julči Vital II 0:3, Bohinj : Solkna 0:3, Cimos III : Jesenice 2:3. Vrstni red: Šentvid 36, Jesenice 30, Solkan 26, Šenčur 24, Piran 22, Bled II16, Bohinj in Cimos III10, LIK Tilia II 8, Novo mesto II 6 in Julči Vital II 2 točki. Branko Maček Hokejski navijači z metlami - Državno prvenstvo hokejistov je končano, navijači glavnih akterjev prvenstva, Acroni Jesenic in Olimpije Hertz, pa še niso poravnali računov. Vsaj v Naklem ne, kjer so v petek, tako kot lani, organizirali hokejsko tekmo z metlami in teniško žogico med navijači obeh moštev. Lani so zmagali "žabarji" po streljanju kazenskih strelov, letos pa je bila njihova zmaga lažja. Zmagali so s 3:1. Sodnik Lovro Hladnik iz Tržiča je uspešno miril jeznorite igralce. Izgredov ni bilo, razen nekaj polomljenih metel. Na kasnejšem družabnem srečanju obeh moštev v bifeju Turist v Naklem je bilo, kot vedo povedati, še bolj zabavno kot na sami tekmi. • J.K., slika J. Pelko V KONČNICAH PO PRIČAKOVANJU V prvih tekmah polfinala končnice v slovenski košarkarski ligi*° bih doseženi pričakovani rezultati. Košarkarice Odeje - Marmo^ so izgubili z Diamond Jezico, Rogaška pa z IVEC VVetroktmi' Škofjeločanke, ki so v soboto zvečer gostovale pri držav*11 pravkinjah ekipi Diamond Jezice so bile večino srečanja slab5c nasprotnicce, končni izid tekme pa je bil 125:64 (64:34). Podobj* visoko pa so v Mariboru izgubile tudi igralke Rogaš*e 101:50(37:31). Povratni tekmi bosta 2. aprila. V končnici II. SKL za moške je ekipa Odeje Marmor}3 gostovala v Mariboru pri zadnjeuvrščeni Vandi Starše i? zanesljivo zmagala z rezultatom 50:91(28:53). Tako so se Lo&g ki so zasedli četrto mesto v končnici, v novi sezoni uvrstili v A* ligo. To pa ni uspelo Radovljičanom. V zadnji tekmi sezone s« košarkarji Didakte izgubili z ekipo agrohit Slivnico z rezultat 96:92 (55:40). S tem so na lestvici sedmi. • V.S. ODLIČNA IGRA GOSTITELJEV V OBRAMBI TRIGLAV: SMELT OLIMPU A 73*3 (37:41) ^ Kranj, 27. marca - Športna dvorana na Planini, gledalcev 15W sodnika Potočnik iz Slovenjskih Konjic in Pukl iz Maribora. , TRIGLAV: Lojk 2, Pompe, Mihč 7 (1-1), Remic 2, Prevodnik i« (2-2), Džino 23 (7-5), Tadič 2, Jeras 4 (6-2), Šubic 8, Drobni Troppan, Vukič 15 (2-1) J Prosti met: Triglav 18-11, Smelt Olimpija 49-34; število osebj napak: Triglav 32, Smelt Ohmpija 19; pet osebnih napak: MU»*| Prevodnik 37, Vukič 40; tehnična osebna napaka: DjurišiČ 12; *J za tri točke: Triglav 17-4 (Vukič), Smelt Ohmpija 11-5 (Horvat"' Daneu). Pred srečanjem so igralci Triglava svojim bivšim člafl°|. Romanu Horvatu in Marku Tušku podarili praktični dan* steklarne Rogaška Slatina za uspehe, ki sta jih bila deležna troj*0' ekipo Smelta Olimpije v Evropskem pokalu. Srečanje so domači začeli dobro in se takoj oddolžili za ^ ki jo je dosegel Roman Horvat pri prvem metu na koš. V se osme minute so domačini vodili, v deseti minuti pa je hilreZ, . ^ neodločen 18:18. V dvanajsti minuti je Žarko DjurišiČ d tehnično napako, česar domači košarkarji niso izkoristili, so P (fl izkoristili izkušeni igralci Smelt Olimpije in povedli z 21:24 m prednost zadržali do odhoda na odmor. -»raliv V nadaljevanju srečanja so si izkušeni igralci Smelta priig1" ,j0 25. minuti največjo prednost 12 točk (45:57), kar ni ;ostitelje in so se v 34. minuti približali na razliko ene toj^ 63:64). Nato so gosje v treh minutah naredili delni izid 4:1^ srečanje je bilo odločeno. Tokrat so domači košarkarji °r ^ odigrali v obrambi in se srečno borili za kar zaslužijo vse poa • Jože Marinček VIKTORIJA OPRAVIČILA IME L Kranj, 24. marca - Pred dnevi se je z zadnjim kolom koflj,jje zimska košarkarska hga. Nastopilo je 21 ekip, vse tekme pa so^[6 odigrane v Športni dvorani na Planini. V predtekmovanju s° ^ ekipe razdeljene v tri skupine, prav takrat pa je Pn**° [0t, največjega presenečenja, saj se gorenjski prvaki, ekipa fr3Lga niso uspeli uvrstiti v zaključno ligo šesterice. Za naslov zi018^ Ervaka so tako igrale ekipe Viktorija, Sigma, Gringo. ^ »iplomati in Lorel. Na koncu je zasluženo slavila 6^ Viktorije, ki je v odločilni tekmi s točko razhke premagala e Gringa. 7 4 Končni vrstni red: 1. Viktorija 9 točk, 2. Sigma 7, 3. Gring0 ' Osa 6, 5. Diplomati 6 in 6. Lorel 4. • Grega Košir W®¥ERPOLO inrrr- PRESENEČENJE V LJUBLJANI LJUBLJANA : TRIGLAV 8:6 (2:1, 2:1, 23, 2:1) jflft Ljubljana, 26. marca - Zimski bazen Tivoh, gledalce j sodnika Balderman iz Kranja in Jerman iz Kopra. rtwj 1~ LJUBLJANA: Naglic, Hraste 1, Krelj, Alidžanovič 2, Bjelanovič 3, Galič, Kirbiš, Ošljak, Sovre, Pikec, Štrkalj j TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Balderm^ Čimžar, Antonijevič 1, Gantar, Grabeč 1, Bukovac, Peranovič, Klemen Štromajer, Troppan 1 - te^ V Ljubljani so domači vaterpolisti pripravili prvora^^j.^ presenečenje, ko so premagali favorizirane vateJ\ 'tfft Triglava. Gostujoči vaterpolisti so prvi povedli, veno niso izkoristili dvakrat zapored igralca več, kar so IrLff#l domači igralci ni prvo četrtino dobili z 2:1. Tudi v drugi c©^ ^ gostje mso in mso znah izkoristiti igralca več, }.noti$ gostitelji že povedli za dva gola. V predzadnji četrtim s0fa$o-sicer imeli veliko premoč, a ponovno se je kazala .°e j^o"1 vitost. Vse je bilo odločeno dve minuti pred zadnjim ^ ^ sirene, ko je Bjelanovič dosegel osmi gol za domače.tih Pa ^ domačinov je treba pohvaliti vse za borbenost, pri gos 11 i popolnoma zatajila prva petorka igralcev. Sodniški paf j^ji delal velikih napak m ni kaj dosti vplival na rezultat, le so jenja je bolj ustrezal domačinom, kot pa Kranjčano MARIBOR : KRANJ 90 9:19 (0:4, (k5,13, 83) ^ Maribor, 26. marca - Zimsko kopališče Pristan, gl«*31 sodnik Rakovec iz Kranja. . , afei^- MARIBOR: Kukovič, Lebič, Romih, Rogan, G. Raips' gaif Kremžar 2, I Grujič 2, Robnik, M. Grujič 1, Seljak 2, Rerc. KRANJ 90: Polšak, Vončina 1, Brinovec 2, Zupani« i, » 2, Rozman 4, Bauman, Pičulin, Mikoletič, Celar 1, Kosu *• 2, Rauter 2. jnjfci J To srečanje je vodil le en sodnik, kajti nekateri s £ ^ sodih prvenstvo sosednje države, na listi sodnikov pa J ^0 J imen sodnikov, ki lahko sodijo prvenstvo države. ^ sodniška organizacija padla na izpitu, a je tekmo w sodnikom kljub vsemu dobro vodil sodnik RaK°v?C0 so ^ Kranja, ki letošnjega prvenstva niso začeli prav |^ p^go/a prvi polovici srečanja naredili vse in vodili s Kar 13:0. £ t^tfit >. gostitelji dosegli po 17 minutah igre. V z3^1. Pf razpoloženega Polšaka zamenjal trener Sandi Mikoie gostitelji izkoristili in ublažili visok poraz. Micom Koper : Neptun 29:2 J Vrstni red: 1. Triglav 4 (+25), 2. Micom Kop«J* jfo ifi Ljubljana 4 (+12), 4. Kranj 90 3 (-1), 5. Neptun 3 t Maribor 0 (-38). • Jože Marinček UREJA: Vilma Stanovnik ± IN JOŽE POKLUKAR IZ GORU STA NAŠA NAJOBETAVNEJŠA BIATLONCA MATJAŽ JE V KOS POSPRAVIL TEKAČE koval načrte, kako uspešno nastopiti na novih tekmah._— iet rJe! 25* mvca - Prejšnji teden se je tudi za triatlonce končala eiosnja tekmovalna sezona. Naši reprezentantje so se vrnili iz "»Pesnih tekmovanj čez lužo v torek zvečer, mlajši del j~prezentance Pa *« Je naravnost iz letališča odpeljal na državno prvenstvo v smučarskih tekih na Roglo, kjer je Matjaž Poklukar S,Cer neuradno) v koš pospravil vse tekače in ob zaključku sezone lfui0^ d°kazal, da bomo na mlada Gorjana v naslednjih letih še •anko staviti. Enaindvajsetletna Gorjana Jože in Matjaž Poklukar sta °ila do lani člana naše mladinske biatlonske reprezent-^ce, že v prvi sezoni nastopov {tod člani pa sta dosegla nekaj kpih rezultatov. Jožetu bo v najprijetnejših spominih na letošnjo sezono ostal nastop na olimpijskih igrah, Matjaž pa je najboljšo pripravljenost pokazal Prav na zadnjih tekmah svetovna pokala, ko je v Hintonu v nal sem ostale naše športnike. Tako fantje kot dekleta so res imenitni prijatelji, vse dneve in tedne smo se izvrstno razumeti, bilo je enkratno. Prav pa je, da hkrati povem, da si je nastop na olimpijskih igrah bolj kot jaz zaslužil brat Matjaž, saj je imel več dobrih rezultatov," je samokritično pripovedoval Jože. Toda Matjaž je odkimava!: "Res sem imel več dobrih i^ta Jože in Matjaž Poklukar tatlonca junadi med svetovno biatlons-ekipo osvojil odlično deseto ?*»to. Konec prejšnjega tedna P* sta mlada Gorjana po dolgi r-Zoni končno pnšla domov v f °rje. Tam smo jih tudi obiska-p' skupaj s trenerjem Branetom ^omilarjem pa smo obujali ,P°mine na pravkar končana Rovanja. v Olimpijske igre so bile se-eda svojevrstno doživetje," je P^Povedoval Jože, ki mu je ^op na teko velikem tekmo-"Aju, Čeprav ni dosegel poseben u na ka?60- 'eDruarJa Je bila letna skupščina teniškega kluba Triglav, seji ota*1 *° 'rvo"li novo vodstvo, prejšnji petek pa so se na prvi "jVJ^anov že zbrali vsi izvoljeni delegati, pri del ^UDa je sPct v svoje roke vzel Andrej Polenec, ki mu bo v pe^r P°m?i??l devetčlanski upravni odbor in tisti, ki bodo delali Prvega komisijah, v katerih je pokrita vsa dejavnost kluba, od pred rn?Stva.do vse rekreacije. napre- Se°nik je v uvodu dejal, da se bo zavzemal, da Triglav še drujf J 0stane Triglav, to pa pomeni, da se v klub vrne tisto š"tevi}0n° ljenje, ki je v klubu že bilo. Potrebno bo povečati ^daniik anov kluba, ki je v zadnjih letih močno upadlo na PEM fctJJ°- L*™ Jc bU Proracun teniškega Iduba^okoti 100.000 J^n največ pomenil: "Videl J?« kako potekajo velika tek-jh, .Ja> videl sem, kako vse S2S: 8re iu to bo dragocena ^uia za naslednja leta. Spoz- Je zgradil Pa Čaka vodstvo PreceJ bo»J zahtevna naloga. V načrtu QaJrnani xf DOvin klubskih prostorov, ta projekt pa bo zahteval §°*ociu i e.nkrat touko denarja. Precej dela čaka tudi na °le Zaht e igrišč* ki iz leta v leto postajajo vse slabša. ?ed uajbnf «C ^ tekmovalni del dejavnosti, saj so Triglavani t lu*mhu?- ■ »y slovcniji, zato bodo veliko pozornost posvetiti ^Ča nai ^i,- 80 namrcč v zadnjem obdobju nekoliko zaspati, '^ca dr.* i a 23 n°vo sezono pripravljena v drugi polovici Pa ne bo k- at Pa bo znana tudi"A:— «•-«•« i—ZZmL n Olstveno večja od lanske. Martin Dolanc IIZNI TENISMHiMKmiD G0RENJSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA riti-»S Pred koncem gorenjske namiznoteniške lige je ekipa Že tri ^"-o že prvak, saj ima pred drugouvrščeno ekipo Križe -m toCk« naskoka. Na tretjem mestu je z zmago proti K°ndo i£*^Tmmn!5^£Fa' Na tretjem mesiu jC Q * Guma^eŠrf" P??ovno feGP Sk- ^°ka 1, na-čethem to5?dor iz GorW x Benfhk, peti Javor Commerce, na šestem tTah Precej>ai?' f9*** 0diseJ» medtem ko ostale ekipe po k *e*«Kati2nT*aty°- L°ndor : EGP 2 : Jesenice 7:3, Predoslje : Šenčur 9:1, i?edik : Javor r **** 1 4:6> **** 1 : 0di*J 9± Gumar- &cn*! 2t kohL" &pe!gf 7T:3 ,in EOPSk. Loka 2 : Križe 3 1:9. GCdik. Javor U*M 2 1 Križe 2« Križe 3 : Gumar" ka 1 • Csfer 0diseJ : Kondor. EGP St m Šenčur : Jesenice. • Janez Starman Biotlmec premaga! tekate ter dobil medaljo in pokal Svojevrsten uspeh je Matjaž Poklukar doživel letos prav ob koncu sezone, ko se je po napornih tednih tekmovanj čez htio vrnil domov - trener Brane Gomilar pa je mlade biattonce: Matjaža in Jožeta ter biatlonko Andrejo Grašič odpeljal naravnost na državno prvenstvo smučarjev tekačev na Roglo. "Tekači so nekaj dni pred državnim prvenstvom tekmo, ki bi morala biti šele v nedeljo, prestavili na sredo. Tako sem del biatlonske reprezentance, ki smo jo šli iskat na letališče na Dunaj peljal naravnost na državno prvenstvo na Rogto.V torek zvečer ob devetih smo bili še na Dunaju in Že prej, ko sem izvedel, kdaj bo državno prvenstvo, se mi je zdelo skoraj nemogoče, da bi lahko Že naslednji dan ob devetih zjutraj startali na Rogu. Toda Matjaž, Jože inAndreja so se odločiti, da vseeno gredo na tekaško državno prvenstvo," je povedal Brane Gomilar. "Janez Vodičar se je pred tekmo s člani žirije dogovoril za naš nastop, ko pa smo prišli na Start so rekli, da ne moremo Startati. Jako smo startati brez številk in Matjaž je bil v cilju 50-kilometrskega teka štirinajst sekund pred najboljšim tekačem Tomažem Globočnikom, za njim je bil Kavalar, četrti sem bi jaz, peti pa Soklič. Ker pa midva ntsva nastopila uradno, je prvo mesto osvojil Globočnik, drugo Kavalar in tretje Soklič. Vendar pa TomaŽ na podelitvi predal pokal m medaljo Matjažu, s čimer je poč priznal, da je bil boljši od njega,'' je zaplet opisal Jože Poklukar. Prav tako je na startu tekme zbolela Nataša Lačen in Andreja Grašič sije neuradno brez težav pritekla prvo mesto. Uradno pa je zmagala Andreja Mali (Jub Dol), pred Kranjčanko, komaj 15 letno bi dvojčkov Poklukar niso prišli naključno. Že v petem razredu osnovne šole sta začela trenirati v domačem tekaškem klubu v Gorjah: "Starši sicer nikoli niso biti športniki, kolikor so nama pripovedovali, je edino ata včasih treniral gimnastiko, vendar pa smo se mladi tukaj v Gorjah pod vodstvom Tomaža Žemve zbirati v tekaškem klubu. Kakšne pol leta sva morala starše pregovarjati, da so naju pustiti na treninge, potem pa se je vse skupaj začelo. Ker se je pozneje videlo, da bo v Sloveniji med tekači težko napredo-vati, saj v vodstvu reprezentance ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, smo mladinci v Gorjah, poleg naju sta bila še Tomaž Zemva in Miha Larisi, sprejeli pobudo Janeza Vodi-čarja, da se priključimo biatlon-cem, ki so iskati naraščajnike. Z nami je med biatlonske trenerje prestopil še Brane Gomilar m nato smo začeli s treningi biatlona," se začetkov kariere med biatlona spominjata Jože in Matjaž, ki sta pred dvema letoma zaključila srednjo strojno šolo na Jesenicah, trenutno pa upata, da bosta dobila službo pri TO. Jože in Matjaž, ki ju zaradi dejstva, da sta si zelo podobna, saj sta enojajčna dvojčka, še domači včasih komaj razlikujejo, sta praktično vse življenje preživela skupaj. Tudi tekmovalne uspehe sta imela ves čas zelo podobene: "Jaz sem imel do sedaj, tako v mladinski kot letos v članski vrsti več dobrih uvrstitev, Matjaž pa sicer teh uvrstitev ni imel tako veliko, vendar pa se je večkrat uvrstil prav na vrh, na prva tri mesta. Tako sva po točkah ob koncu sezone uvrščena drug za drugim," pravi Jože. Sicer pa fanta trenutno načrtujeta, da si bosta po dolgih mesecih odsotnosti od doma te dni najprej spočila, premislila o sezoni m svoji strelski formi, ki {'ima marsikdaj onemogoča še >oljše rezultate (vendar se zavedata, da je za dobrega strelca treba najmanj pet let trdega dela), nato, sredi maja, pa se začnejo priprave na novo sezono, na nova prvenstva in olimpijske igre. Naslednjič namreč nameravata nanje odpotovati skupaj! • Vilma Stanovnik, slika: Janez Pelko HHIIM [EIJffNJE REGIJSKO PRVENSTVO V ŠKOFJI LOKI Prejšnjo soboto so se v Skorji Loki pomerili na regijskem prvenstvu najboljši gorenjski strelci z zračno puško -mednarodni program. V članski konkurenci so tako ekipno kot posamezno slaviti strelci Kranja (1. Jure Frelih 569, 2. Janko Korent 555, 3. Andrej Kne 552 krogov) s skupaj nastreljanimi 1676 krogi, drugo mesto je osvojila ekipa Škofje Loke s 1648 krogi, tretja pa je bila ekipa Predoselj s 1594 krogi. Med članicami je po pričakovanju osvojila prvo mesto Alenka Kavar (Radovljica; s 383 krogi pred Heleno Malovrh (Predoslje) s 348 krogi. Prav tako je med mladinci prepričljivo osvojil prvo mesto Miha Pintar (Mojstrana) s 560 krogi pred Gregom Ropretom (Predoslje) s 503 krogi in Jožetom Piskom (Kranj) s 501 krogom. Bolj razburljivo je bilo pri mladinkah, kjer je prvo mesto po boljši zadnji seriji osvojila Helena Malovrh (Predoslje) pred domačinko Petkovičevo (obe sta nastreljali 340 krogov). Pomerili so se tudi strelci z zračno pištolo. Tu je naslov regijskega prvaka osvojil Henrik Peterneij (Škof ja Loka) s 562 krogi pred Francem Peterneljem ml. (Kranj) in Milošem Dj uranom (Škofj a Loka) oba 552 krogov. Pri mladincih je prvo mesto zasedel Aleš Košir (Gorenja vas) s 458 krogi, pri mladinkah pa je bila najboljša Tanja Rabič (Škofja Loka) s 318 krogi. • F. Mnbi ZMAGA PREDOSELJ V X. krogu III. republiške lige - jug v streljanju s standardno zračno puško so strelci iz Predoselj na strelišču v Kranju gostili ekipo strelske družine Poštar iz Ljubljane. Predosljani so tokrat streljali odlično, predvsem Janez Strniša s 551 krogi, in skupaj dosegli 1620 krogov, kar je bilo 27 krogov več, kot so nastreljali gostje iz Ljubljane. Tako so Predosljani osvojili četrto letošnjo zmago in ostajajo v srednjem delu lestvice. • F. M ubi CEBALO, MATVEEVA IN IVAČIČ Bled, 26. marca - Končan je 15. mednarodni šahovski festival na Bledu. Pod generalnim pokroviteljstvom Kraljevih mesnin se je 183 šahistov in šahistk pomerilo za lepe nagrade. O kvaliteti turnirjev precej povedo številke: 10 velemojstrov, 3 velemoj-strice, 17 mednarodnih mojstrov, 1 mednarodna mojstrica, 15 mojstrov in 10 mojstric Zadnje kolo na odprtem turnirju je bilo izredno razburljivo, saj je odločalo o vsem. Vodeči po 8. kolu Zdenko Kožul je izgubil z Igorjem Lempertom. Dražen Sermek bi z zmago v zadnjem kolu dosegel tretjo normo za velemojstra, vendar pa je bil velemojster Mišo Cebalo premočan in tako zasluženo osvojil prvo mesto. Od slovenskih predstavnikov je bil najboljši Zdravko Vošpernik, ki je s 6. mestom in 6.5 točkami osvojil prvi bal za mednarodnega mojstra. Drugi bal za mednarodno mojstrico je osvojila tudi Anita Ličina s 4.5 točkami. Na ženskem turnirju je prepričljivo zmagala Svetlana Matveeva pred Svetlano Prudnikovo. Razlika do ostalih je bila kar dve točki. Naše najboljše so imele po S točk na 6. do 10. mestu: Grosarjeva, Minevčeva, Krivčeva, Kremljeva in Stum-bergerjeva. Turnirjev seniorjev je bil v znamenju Domžalčanov. Za točko in pol je zmagal mojster Vladimir Ivačič pred Vinkom Pribrom. Nagrado za najlepšo partijo festivala je dobil Marjan Crepan za partijo 8. kola, ko je v ognjemetu žrtev premagal velemojstra Dizdarja. Pomembnejši rezultati 9. kola: odprti turnir: Kožul - Lampert 0:1, Sermek - Cebalo 0:1, Dizdarevič - Zelčič 0:1, Vošpernik - Zagrebelnv remi, Rogić - Vuferov 0:1, Polgar -Crepan 1:0, Grosar - Svešnikov 0:1, Podlesnik - Burmakin 1:0. Končni vrstni red: 1. Mišo Cebalo (7.5, CRO), 2. Igor Lempert (7.5, RUS), 3., Zdenko Kožul (7, CRO), 4. Robert Zelčič (7, CRO), 5. Sergey Yuferov (7, RUS), 6. Zdravko Vošpernik (6.5, SLO), 7. Evgeny Svešnikov (6.5, RUS), 8. Sergev Zagrebelnv (6.5, RUS), 9. Sofia Polgar (65, HUN), 10. Bogdan Podlesnik 6.5, SLO),... Ženski turnir Matveeva - Ipavec 1:0, Grosar - Prudnikova 0:1, Sadilkova - Grinfeld remi, Mihevc - Judčic 1K),... Končni vrstni red: 1. Svetlana Matveeva (8.5, RUS), 2. Svetlana Prudnikova (8, RUS), 3. Monika Grabics (6, HUN), 4. Vera Sadilkova (55, GER), 5. Alla Grinfeld (5.5, RUS), 6. Kittv Grosar (5, SLO), 7. Narcisa Mihevc (5, SLO), 8. Jana Krivec (5, SLO), 9. Nataša Krmelj (5, SLO), 10. Tanja Štumberger (5, SLO).. turnir seniorjev: Ivačič - Burghi remi, Piber - Vavpetič remi, G. Vošpernik - Patzl 1:0, Skok - Gallob Iti,... Končni vrstni red: 1. Vladimir Ivačič (8, SLO), 2. Vinko Piber (65, SLO), 3. Ernst Patzl (6, AUT), 4. Stanislav Skok (6, SLO), 5. Vid Vavpetič (6, SLO), 6. Gorazd Vošpernik (6, SLO),... • Aleš Drinovec POKAL EKIPI OKREPČEVALNICA MARIČKA Zalog pri Cerkljah, 25. marca - Končal se je drugi ekipni šahovski turnir za pokal okrepčevalnice Marička iz Zaloga pri Cerkljah. Na A turnirju je sodelovalo šest ekip, zmagala pa je in osvojila dragocen pokal ekipa okrepčevalnice Mančka iz Zaloga. Drugo mesto je pripadlo ekipi Trgovine Pline iz Zaloga, tretja pa je bda ekipa okrepčevalnice Pr' Čop iz Spodnjega Brnika. Četrta je bila gostilna na Gmajnici, peto Kmetijstvo Jerovšek Lahovče in šesto Gasilsko društvo Zalog. Za zrn; igovalno ekipo so nastopih Lojze Repnih, Janez Kmetic, Boris Sorn in Zoran Kmetic. Pred tem je odigral simultanko Janez Marko iz Zgornjega Brnika na desetih deskah in zmagal z rezultatom 9,5 :0,5. • Janez Kuhar OMAN IN BEBER PRVAKA S finalom v Tržiču se je končalo letošnje prvenstvo Gorenjske ▼ kegljanju za dvojice. Prvo mesto sta prepričljivo, z veliko prednostjo osvojila igralca Triglava Vane Oman in Milan Beber, vodila sta že po predtekmovanju in bila najboljša tudi v finalu. Velik uspeh sta z drugim mestom dosegla Ropret A. in Zveršen J. iz ekipe Adergas, tretja pa sta bila Ahačič S. in Zalokar C. (Ljubelj) z dobro igro v predtekmovanju in tudi v finalu. Rezultati: 1. Oman V, Beber M. (Triglav) (v Tržiču 1783) skupaj 3640 2. Ropret A. Zveršen J. (Adergas) (1705) 3515 3. Ahačič S., Zalokar C. (Ljubelj) (1718) 3492 4. Boštar K., Mihelič B.TTriglav) (1733) 3488 5. Gajser M., Česen T. (Triglav) (1644) 3464 6. Oman T, Benedik B. (Log Steinel) (1715) 3453 Prve tri dvojice so se uvrstiti na državno prvenstvo, ki bo sredi aprila. • Joie Pogačnik L KOLO ALPSKE LIGE KONČANO V soboto, 19. marca, je bilo v Kranju odigrano L kolo novoustanovljene alpske fige, na kateri sodelujejo TRIGLAV Kranj, LOG Steinel iz Stražišča, POST Kaernten iz Celovca in SCO Bodensdorf iz Beljaka. Kranjski kegljači se na domačem kegljišču niso pustiti presenetiti in so z rezultatom 5199 kegljev povedli. Drugo mesto je osvojila ekipa LOG Steinel iz Stražišča, za Triglavani so zaostali za 149 kegljev, rezultat je bil 5050 kegljev. 3. mesto je pripadlo ekipi POST Kaernten 4960 kegljev in na 4. mestu je ekipa SCO Bodensdorf s 4650 podrtimi keglji. Po dogovoru se v tej ligi ne igra na osvojene točke, ampak na skupno število podrtih kegljev. Domačini 2. kola te lige so igralci SCO Bodensdorf iz Beljaka. Tekma se igra 9. aprila 1994 v Beljaku. • Tone Česen DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure ocl 15 c o 19 ure sobota od 9 do 1 2 ure 1 V • II 1 1 i • \ IDI «» TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina ln storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 ^^^^^^ CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO„SE PRESEUU NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ (bivši dijaški dom) MALI OGLASI ® 223-444 223-111 APARATI STROJI OVERLOCK, PFAFF In SINGER, nova, nerabljena, ugodno prodam. »215-650_ao53 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 6342 Prodam nov SINTHESIZER YAMAHA PSR 200 in adapter skupaj, za 500 DEM ■ 45-441_6957 Ugodno prodam TELEVIZOR, lit 66- 284__6983 VILIČAR diesel 2 T, letnik 1990, VILIČAR elektro 1.5 T, letnik 1985, REZ KALNI STROJ nemški 1.120 x 400, letnik 1978, STRUŽNICA TOS 520 x 2700 in ŠEPING KR 500, letnik 1980, prodam. 0 062/608-154 dopoldan in 062/685-258 popoldan 6988 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovstickom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam, g 632-175 Prodam NAKLADALNO PRIKOLICO SIP 19 m3 ali menjam za manjšo. 0 41-813_7038 TAJFUNOV PUHALNIK prodam . Rebernik, Šenturska sora 17, 0 421-849 70.5 OVVERLOCK BRODHER 546 D, nov, ugodno prodam. 0 401-125 po 18. Un 7052 Delikatesno HLADILNO VITRINO Saturn 150, ugodno prodam. 0 50- 987_7064 Zelo poceni prodam, generalno obnovljen starejši PRALNI STROJ Gorenje. 0 218-209_70B7 Ameriške zvočnike 2 x 150 W 95 dB (400 DEM) in ameriški kasetar (2)) DEM), prodam. 0 41-893 7092 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, YAMAHA, KAWAI po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. 0802-274 in 802-216_ 5805 GR. MATERIAL Izdelujemo UDARNE VIJAKE -ŽEBLJE za pritrditev vseh vrst kombi plOŠČ. 083-850 6553 LOKALI V najem vzamem frizerski salon. Šifra: FRIZER_«18 Oddam POSLOVNI PROSTOR - 2 pisarni, opremljeni v centru Kranja. 0 211-256 6962 V KRANJU PRODAMO pritlični objekt cca 100 m2, primeren za obrtno dejavnost. APRON 0 218-693,214-674 7101 HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM - TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SUM TEE je naravni zeliščni Saj, ti pomaga pn bujfaaju in ohranjanju idealne tekme vit faiez omejevanja Valih prehrambenih navad Z naravnim SL1M-TEE čajem hujSate hitro is u zdrav način. Zmanjfcije Vam aperit, hkran pa Vam bepi orpciani in odporno«. SLIMTEE veča rtaho«. Vat poživi in Vam daje občutek ugodja. Pcxpe*uje tudi delovanje prebavnih tiatemov fflpcflu^phiieapečnofhmfaMcentraciji. CENA: SAMO 500 SIT s plačano poštnino Priimek in ime:. Naslov:_ Poštna ŠL:_ Kraj:_ Komadov: Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje LOKALE ODDAMO: Kranj Planina 22 m2, 26 m2, Orenek 60 m2, škofja Loka - Mestni trg 15 m2 in 36 m2, Radovljica center 200 m2, oddamo ali prodamo primerno za diskont, gost. lokal ali proizvodnjo. Pisarniški prostori na različnih lokacijah v Kranju, Tržiču in Škofji Loki. V NAJEM NUDIMO POSLOVNO HIŠO - VILO 480 m2 popolnoma opremljeno z pisarniškim pohištvom, CK, z urejenim parkiriščem, garažo in parkom. NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE na različnih lokacijah. Kupimo trgovinski, gostinski lokal ali prostor primeren za tako dejavnost. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c 54/b. 0 242-651 od 9. do 12. In od 16. do 18. ure. Ugodno oddam mali LOKALČEK -okrepčevalnico in STANOVANJE. 0 77-472 ali 78-572 6978 Panasonic AiesiiTaiie centrale, telefoni in tslefcdcsizapmpoeiGvneŽB SERVIS Z Of^NALNMDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TTVC30\/1INIXV - SERVIS Uprava tel. 064 222 868 ta*.: 064 222 967 LJUBLJANA. tol/fax.: 061 159 0 232 KRANJ. tel/fax.: 064 222 150 V KRANJU ODDAMO vpeljan kava-bar, lokal za trgovino (70 m2), pisarniške, obrtne in skladiščne prostore, pri Brniku živilsko trgovino. (100 m2). APRON NEPREMIČNINE 0 214-674, 218-693 7103 V KRANJU, Gornjesavska 12, bivši Tekstilindus, ODDAMO V NAJEM več samostojnih opremljenih pisarn različnih velikosti - možnost povezave več pisarn v celoto. 0 061/318-998 ali 0/fax 061/319-682_7i04 V KRANJU, Gornjesavska 12, bivši Tekstilindus, ODDAJAMO v najem sejno dvorano z 96 sedeži. 0 061/ 318-998 ali 0/fax 061/319-682 7ios IZOBRAŽEVANJE MARK, d.o.o. tečaji angleškega in nemškega jezika, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. 0213-983_6876 Dipl. ing. fizike poučuje matematiko, fiziko in kemijo. 0217-817 7oso KOLESA Prodam ohranjeno OTROŠKO KOLO Kekec, cena 5.000 Sit, Podgoršek, Planina 71 6974 2 ženski KOLESI in 2 otroka od 5 do 7 let, ter spravni MOPED, prodam. Logar, Suha 12 pri Predosljah. 7000 KAVVASAKI GPZ 500 S, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam, cena 4800 DEM. 0 331-715 7082 Prodam OTROŠKO KOLO Kekec za 4 do 7 let. 0 84-535_9975 Prodam MOTOR APN 6 S, letnik 1991. 0 48-048_6992 OBVESTILA RIM-CAPRI-POMPEJI-VEZUV od 26.4. zvečer do 1.5.1994, cena 310 DEM. 0 692-624_6522 SICILIJA od 23.4. do 30.4., cena 630 DEM. Prijave čimprej! 0691-6246523 Enodnevni nakupovalni IZLET NA MADŽARSKO dne 9.4.94. 049-442 NAKUPOVALNI IZLET v Munchen. 0 82-104 6981 MATURANTKE in MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč,koža zdrava, čas je, da storite kaj zase. CANARV 0214-341 ITALIJA - PALMANOVA - PORTO-GRUARO - GORICA 7.4. in 21.4. 0 691-624 7051 OBLAČILA Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. 0 633-058_9958 Prodam OBHAJILNO OBLEKO. 0631-826 6965 Belo dolgo dekliško OBHAJILNO OBLEKO, komplet s čevlji, prodam. 0 66-345 6986 Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO. O 421-093_»m Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO. 0 81-420_6wi Belo dolgo OBHAJILNO OBLEKO št. 10, ugodno prodam. 0 44-107 eooe Prodam OBHAJILNO OBLEKO. 0 329-071 7013 Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. 0 329-968 7014 POOBLAŠČENI PRODAJALEC SALON VOZIL SL Žagarja 30 218-690 AxALPO OPREftNIKOVA 86 KRANJ TEL: 212-679 212 188 -gDjf OSTALO Prodam skoraj nov zaprti PRTLJAŽNIK MONTANA, 30% ceneje. 0 891- 029_6979 Prodam PUNTE in BANKINE In meterska DRVA. 0 682-635 7020 Suhe na kratko razžagane in razcepljene DRVA, prodam 0 45- 291 7059 Prodam ZEMLJO za vrtove ali zelenico, v najem pa dam 400 m2 zelnika v Britofu. 0 422-128 7062 Bukova DRVA in bukove in smrekovo krajnike, prodamo. 0 58-0947089 Iskra Servis Kranj ISKRA SERVIS D.O.O., PLANINA 4, 64000 KRANJ TEL: 064/326 450 VAM NUDI rWWk AUDIO ~ VIDEO TEHNIKE, GOSPODINJSKE APARATE, ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE, TELEFONSKE APARATE M GARNITURE VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA PRODAJNEGA PROGRAMA, ZAGOTOVITEV ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV IN GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO TER VGRAJENI MATERIAL HOVOt SERVISNA KARTICA ZAUPANJA, KI VAM ZAGOTAVLJA 5*POPUST ZA NAKUP ALI STORITEV. L SU. I! KUPIM KROMPIR Dezire za sajenje, po I2 SIT, prodam. Velesovo 23/a, 0 012 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, ure, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice...ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037, 48-545 6540 KUPIM vrt v bližini Škofje Loke In garažo v Škofji Loki. 0 620-581 6994 Kupim rabljen ŠIVALNI STROJ Bagat - Slavica. 0 325-158 popoldne 7027 7056 'Ni parkir placa, kje pa. i naGLOBUSU je vedno prosto!1 Ugodno prodam KROMPIR Dej*« za sajenje in krompir za krmo,Jer* .' Podbrezje 218. 0 70-204 JZ. Prodam SENO in LESENE PUNj£ Zasip 0 76-295___j2- Prodam SEMENSKI KROMPlJ Reza, prvovrstni. 0 49-012 V IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE ___ PRODAM vlečno kljuko, zadnji del izpušne cevi in zadnjo masko za LADO Samara. W621 097__, PRIDELKI Prodam belo DOMAČE VINO sa-vignon - pinot. 0241-038, od 17. do 19. 6103 Prodam dobro SENO in SILAŽNO KORUZO. Dežman, Lahovče 61, 0 421-725_6993 Prodam SENO. 0 46-282 6998 KROMPIR za seme Jeria In Sante, lanski uvoz prodam. Jeglič, Podbrezje 192 7023 Prodam KROMPIR za seme Desire, lanski uvoz. 0 41-813 7039 Prodam KROMPIR za seme sorte: Sate, Rezi, Jeria in Romano, škofjeloška 33, Kranj 7046 Prodam SENO, OTAVO in DETELJO. 0 723-206 7048 KROMPIR za seme Desire, Kene-bek, Kifelček, lanski uvoz, prodam. Zgoša 47 a Begunje 7049 V KRANJU NAJAMEi HIŠOAU PRITLIČNO STANOVANJE ZA MIRNO OBRT. TEL061/614-673J POSESTI Slovenska družina najame v Kfflj1 ali okolici manjšo starejšo 0212-716 Oddam velik VRT s prostorom r vrtnarijo, drevesnico, rep zrvaii• *: 77-472 ali 78-572____£5 V Kranju prodamo HIŠO primer0^ poslovno ali obrtno dejavnost . m2 + 100 m2 delavnice. TRet£ GENT d.o.o. 0 061/15-99-686. ^ 99-729 ZASTAVLJALNICA f>AFtTN££ft. VttEDE-N ZAUPANJA.. Koroška S0 300 m2 + 54 m2 poskrvTtega Prostora, na parceli 900 m 2 + 900 g. TRGOAGENT d.o.o. * 061/15-^•686,15-99-729 7012 J^IŠE PRODAMO: Primskovo z tr9ovinskim lokalom. Kranj - Brotof ^družinsko, Kranj - Hotemaže «njsko atraktivna nova. Kranj -uulovka vrstna hiša III. gradbena '^a. Šenčur starejša hiša na parceli Z m2> Cerklje - Zalog večja hiša IV. «r faza 1500 m2, Komenda III. Vadbena faza. Kupimo zazidljive Kfc«l« na različnih lokacijah. ^RAST NEPREMIČNINE. Jezerska ?*fo. Kranj. tB 242-651, od 9. do 'n od 16. do 18. ure, vsak jelovnik. soisnr fSS? 5$TTX 09.000 llZl E'1W *** «2JY UX-«0 235 °0PHTO OO ».h DO 12J* taJKOO 16hdo l»h ■2JO0OTAM OD 9.h 00 12Ji VHlŽINr GLEDALIŠČA ^•nkarjava 5, Kranj tal,: 222*055 OVNI STIKI *AT prodam za 30 %. ^ZNANSTVA 7033 O PRODAM 5i? «^£?R Java 350. TAPISON &>*--^105 _8682 S? S^lrLNIK z zmrzovalni-i^MEiS* ko»ov OTROŠKE ' * 7R-Q7n r~r~klan 7040 ^OPREMA STRr^ KUH|njSK| KQT ,n P0pJJ~-—- _3270 ^'■lS^'i!10nta2a pralnl Rr^CgJggjIe. »325-815 3317 P^lr^RČAN - nudi &J^iSL£re,ne zavesei Tei- JJi^o^njeP2-^ ali 061/342-703 Nudim nego, masažo, razgibavanje, pedikuro in RR - merjenje krvnega tlaka na vašem domu. šifra: UPO-KOJENI MEDICINSKI TEHNIK 8872 TV ANTENE, klasične, satelitske, dograditev A, M MTV kanala. «310- 223 8702 LEDO SERVIS; servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. « 214-780 ali 242-766_btm RONO NOGRAŠEK obvešča cenjene stranke, da ne posluje več na Miljah 13 in rte sprejema več naročil na tem naslovu. Dobite nas na tt 061/651-247, izdelujemo in montiramo žaluzije, lamelne zavese in rulete. Nudimo vam aluminijaste rolete, katere imajo dobro toplotno in zvočno izolacijo._8833 MONTAŽA - SERVIS oken, vrat, polken, rolet, žaluzij, kuhinj. « 215- 312_7008 MEDICINSKA PEDIKURA - kurja očesa, vraščene nohte odpravljamo tudi na domovih. O 57-570 702a KOZMETIČNI SALON CANARYI Roka in naravni preparati so elementi s katerimi lahko naredimo največ negi obraza in telesa. « 241-341 PRODAJAMO. ODKUPUJEMO. SERVISIRAMO viličarje različnih nosilnosti. TEHNOSERVIS d.o.o., Haf-narjevo nas. 16, Šk. Loka 7057 VODOVODNE INŠTALACIJE V HIŠI (štemamo sami), ter razna popravila in čiščenja bojlarjev in odtokov, vam naredimo obrtniško - strokovno. S 218-427_7058 Vodimo poslovne knjige za obrtnike in podjetja, cene konkurenčne, 1. mesec brezplačno. S 325-526 7074 Rolete, žalucije, lamelne zavese izdelujemo In montiramo. 0 061/ 722-645_7084 STANOVANJA Najamem 1 do 2-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem Jesenice - Plavž ali Radovljica -Lesce. «81-436, od 8. do 12. ure dopoldan saao Prodam 2-sobno STANOVANJE, klasično ogrevanje po 1100 DEM/ m2. «215-232_8349 Prodam STANOVANJE 64 m2 na Planini v Kranju, Puharjeva ulica. « 329-116, po 2Q.uri_wn ŠKOFJA LOKA - staro mestno jedro prodam STANOVANJE 68 m2. « 621-380 _8980 Zamenjam sobo z vrtom v Kranju za garsonjero na Bledu. « 77-472 ali 78-572 om SATELITSKI sistkmi" Amstrad" I V>«> KANAI >"V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO II) GARANCIJA, OBROKI •> Q f\ Ž MONTAŽO SAMO OOT * SISTKMI ZA VEČ STRANK* •VRTIJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.I.OKA. (iODKSlC 125 TEL: 064 633-425 Izdelujemo kovinske ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata. • 82-104_6860 Oddam DVOSOBNO STANOVANJE v Zg. Gorjah. « 723-198 9997 Mlad par najame stanovanje v škofji Loki oziroma Železnikih. « 66-229 7022 Prodam TROSOBNO STANOVANJE 63 m2, CK, v Stražišču. • 310-149 PO 18. Uli 7024 Kreni 1-ss luksuzno v hiši, 4-ss v hiši. Radovljica garsonjera opremljena in garsonjera neopremljna. Tržič 1-ss neopremljeno. FRAST NEPREMIČNINE Jezerska 54/b, Kranj. « 242-651, od 9. do 12. in 16. do 18. ure, vsak delovnlk. Medvode 3-ss luksuzno opremljeno 73 m2. 7008 STANOVANJA PRODAMO: Kranj 1-ss 52 m2, 42.4 m2, 40.6 m2 ali zamenjam za 3-ss. 2-ss 64.4 m2, 3 sobno in pol 90 m 2 atrijsko ali zamenjamo za hišo Medvode 3-ss 73 m2 Škofjeloška ulica. Radovljica Žarsonjera 28.6 m2 opremljena 3-ss 1.5 m2, Jesenice 2-s 42 m2,26.000 DEM. FRAST NEPREMMIČNINE, Jezerska c 54/b, Kranj. « 242-651 od 9. do 12. od 16. do 18. ure, vsak delavnik_7007 Dvosobno stanovanje 46 m2, v Kranju, prodam. Ogled konec tedna. « 212-313_tom V Škofji Loki NAJEMEMO manjše stanovanje . « 633-823_7100 ODDAMO opremljeno hišo v bližini Kranja in na Jezerskem. PRODAMO -KRANJ: gar. 33.5 m2, 1-ss s CK 40 m2 in 2-ss 47 m2.64 m2,65 m2 in 68 m2 ter 2+2 98 m2; ŠK. LOKA 1-ss 39.5 m2, 3-ss 80 in 2+2-ss 90 m2, ŽIRI novo 2-ss 58 m2 ter druga. V KRANJU KUPIMO garsonjere, 1 in 2 sobna stan. NAJAMEMO STANOVANJA! APRON NEPREMIČNINE • 214-674,218-693 7102 VOZILA DELI AvTOOOPAD - ZASTAVA, YUGO, LADA SKODA tudi novi deli. Mu-hovc, gorica 1. • 715-601 4278 "CITROEN" rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpadl •064/892-194 eiss R 4 TL, rabljene dele, ugodno prodam. «57-460, Križe ess9 VOZILA Prodaja, svetovanje pri prodaji, odkup rabljenih vozil. «064/217-528 Prodaja novih vozil: DAIVVU in MITCHIBUSHI. Vse Informacije •242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! •325-981 4734 Prodam OPEL KADET 1.3 s. letnik 1989, prevoženih 95000 km, barva vinsko rdeča. »213-133_9537 Ugodno prodam FURGON MER-CEDES 407 starejši letnik, vozen B, 4 m kasona. «401-315 es84 Prodam karamboliran ALFA 33-13, letnik 1991. «49-442_8842 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 9.4.94. «49-442 R 4 GTL, letnik 1986. prodam. « 632-514. popoldan._ene LADA SAMARA 1300, letnik 1987, 5500 km, cena po dogovoru. «715- 539_6877 GOLF, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam. PavMn, Snakovška 4. Križe. Z YUG01.1, letnik 1987, reg. do 10/ 94, ugodno prodam. « 621-8166983 FIAT 125 P, 68.000 km, neregistriran, poceni prodam. «621-161 int 286 od 7. do 14. ure eeee GOLF - D, letnik 1984, cena 4.700 DEM, prodam. « 312-255 eeee LADA SAMARA 1.300, letnik 1988, prodam « 312-255_mm ZASTAVA YUGO 45, letnik 1989, prodam « 312-255 9970 ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL, AVTOPRIS d.o.o. « 312-255 8971_ Prodam Z 101, letnik 1986, reg. 3/ 1995, možna menjava. • 720-134 8972 R 5 CAMPUS. letnik 1992, rdeče barve, prodam. • 633-453 8984 Karamboliran AUDI 80 GLS, kupim. • 44-216, vsak dan od 10. do 22. ura 8987 AX CABAN, tonirana stekla, originalno stresno okno, letnik 10/1993, 6.000 km. » 327-146_mm Prodam R 4, letnik 1989, cena 4.000 DEM. • 77-529 int 201_9995 YUGO 55 A letnik 86/87,81.000 km, prodam. Blagojevič, Valjavčeva 13, Kranj._eeee Z 101, starejši letnik, cena 550 DEM, prodam • 324-954 popoldan 7004 Z101, starejši letnik, cena 550 DEM, prodam • 324-954 popoldan 7004 YUGO 55, letnik 1988. prodam • 55-543_700» YUGO 55, letnik 1988, prodam. • 55-543_7005 GOLF, letnik 1979, motor obnovljen, prodam. » 422-398_70ie Prodam ŠKOD0120 LS, letnik 1983, reg. do 1/1995. « 631-014 702» VW 1200, reg. 1/1995, letnik 1975. cena po dogovoru, prodam. B 328- 716 7026 Prodam R 4, letnik 1988, dobro ohranjen, 64.000 km, cena 4.000 DEM. Janševa 6 7054 Prodam R 18, letnik 1982, prva barva, cena 3.900 DEM, nove gume, registriran. « 880-041 7ose R 4 TL reg. do 3/1995, prodam. « 718-305_tom VW FOLKSVAGEN 1200, letnik 1974, reg. do 31.10.1994, cena 1350 DEM, prodam. « 242-651 70M YUGO KORAL 55, letnik 1989, lepo ohranjen, reg. do 4/94, cena 3700 DEM, prodam. « 326-930 7073 ODKUP, PRODAJA rabljenih vozil RUBIN KOKRICA « 215-545 7076 SUZUKI MARUTI, letnik 1993, reg do 1995, ugodno prodam. RUBIN KOKRICA. « 215-545_7077 Organiziram nakup in ogled rabljenih vozil v Nemčiji. « 215-545 to78 ŠKODO FAVORIT 135, letnik 1991, reg. do 1995. prodam. RUBIN KOK-RICA « 215-545_7079 ČOLN ELAN s prikolico za avto, ugodno prodam ali zamenjam. RUBIN KOKRICA « 215-545 7090 ŠKODO FAVORIT 135, letnik 1991, prodam, tt 312-255_7000 YUGO KORAL 55, letnik 1988, 66.000 DEM, prodam. « 422-353, od 20. ure dalje. 7091 Ohranjen YUGO 45, letnik 7/90, modre barve, cena 4000 DEM, prodam. « 45-532 7093 YUGO 45, letnik 2/86, cena 1600 DEM, prodam. « 312-255 roes R 4, letnik 7/91, prodam. 7096 312-255 GOLF diesel, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. « 48-140 7097 YUGO KORAL 55 letnik. 10/89, rdeče barve, dodatno opremlen, prodam. « 691-752 70M R 19 TXE Chamade 1.8. letnik 1991. kovinske barve, prodam. « 631-144 7099 ZAPOSLITVE ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. « 326-683_7032 ZASTOPNIKE za prodajo zanimive- aartikla, iščemo. « 069/61-762 ali 1/69-415 7042 Iščemo komunikativne osebe za prodajo knjig po telefonu oziroma na terenu. Preverjena možnost dobrega zaslužka.« 061/447-562 med 10. in 15. uro 7oei Iščemo ZIDARSKO IN FASADERS-KO DELO, imam skupino, delam poceni in kvalitetno. « 401-316 7oee Za prodajo atraktivnih uvoženih izdelkov na območju cele Gorenjske iščemo sodelavce, lahko tudi podjetja. Dober zaslužek, exkluzivno. Informacije «0609/617-209 mr> FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO , MAROVT, VABI IZKUŠENA INJ NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE - "ARMANT. TELEFON: « 061/125-82-12 4r|i INT.208.VSAK fiJk DANOD10.DO JŠfiL 14. URE ~ PIZZERUA OLIVA išče KV KUHARJA ali PRIPRAVNIKA ter DEKLE za pomoč v strežbi. Informacije Pizzer-tta OUVA. Sv. Duh 93/a. Sk. Loka. 5787_ K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. « 326- 683_5837 Iščemo prodajalce drobnega tekstila - teren Gorenjska. «241-038, od 17. do 19. ure 6104 SNAŽILKO gostinskih prostorov zaposlimo od 1.4. dalje na «221-051. PIZZERUA DARB_9992 Zaposlimo simpatično NATAKARICO Slovenko za delo v pizzeriji, 350 SIT/ h. «221-051_9897 Iščemo več mladih deklet za delo v Pizzeriji. «46-502, vsak dan od 17. ure dalje 6729 Zaposlimo NATAKARICO Bistro DAMA, Nikola Testa 1, Kranj. mm Zaposlimo moške delavce z znanjem in izkušnjami čiščenja stekle. Delo s čistilnimi stroji. Informacije in prošnje HRIBAR BLESK, d.o.o., Planina 3, Kranj se44 Redno zaposlitev dobi NATAKAR-ica. Infor. osebno v Pizzeriji pod Gradom. Tržič, «52-055 esee Ne veste kje bi se zaposlili in dobro zaslužili? Pokličite nas imamo rešitev za vas. « 328-265 in 84-662 ee7i Nujno iščem SLUŽBO le v dopoldanskem času (ne akviziterstvo).« 45-263_6984 Takoj zaposlim kv STAVBENEGA KLEPARJA ali priučenega. « 325-740 od 19. ure dalje 7001 K oblikovanju prodajne mreže na Gorenjskem vabimo ambiciozne ZASTOPN(KE(CE). Začetnikom zagotovljeno strokovno uvajanje. Najboljšim redna zaposlitev. « 692-670 od 19. do 21. ure 7016 Zaposlimo KUHARJA, lahko tudi pripravnika, stanovanje, popolna oskrba zagotovljena. Zaposlimo tudi pridno DEKLE za delo v strežbi, iz bližnje okolice Žirov. « 691-215 7017 Redno zaposlimo še dva Slovenca AKVTZITERJA. « 620-565 7019 Iščemo resne SODELAVCE za terensko prodajo pisarniške opreme, strojev in potrebščin. « 77-426 7021 Zaposlimo AVTOELEKTRIČARJA -ELEKTRONIKA. TEHNOSERVIS d.o.o., Hafnerjevo nas. 16. Šk. Loka, 0 631-518 tom Zaposlimo delavca na žagi za razrez hlodovine. « 58-094 7ou V petek, 1.4.94, bo v Gorenjskem glasu objavljen razpored obveznega cepljenja psov proti steklini. TAKOJ ZAPOSLIMO VEČJE ŠTEVILO PRODAJALK TER DVE NATAKARICI POGOJ: DOKONČANA TRGOVSKA ŠOLA OZ. GOSTINSKA ŠOLA INFORMACIJE: TEL 211-485,211-484 Gostilna Aleš, Breg ob Savi 38 sprejme v redno delovno razmerje CISTILKO (sobarico), in KV NATAKARICO prijetne zunanjosti za delo v šanku, ter honorarno eno dekle z veaaljom do strežbe, prav tako za delo v šanku. 7100 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje. «733-232 9299 PURANE za nadaljno rejo, prodam. «241-189 6518 PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov, za nadaljno rejo, prodam, veterinarsko nadzorovana vzreja. Naročila in Informacije « 064/332-347_51» Oddam PSE MEŠANCE, stare 6 tednov. « 46-532_6997 KRAVO po izbiri - molznico, prodam. « 633-165_99es KUNCE mesnate pasme, MADA-GASKARSKE OVNAČE, mladiče jsamce), ugodno prodam. « 45-532 Prodam TEUCO SIMENTALKO brejo 9 mesecev In KRAVO, drugo tele, 9 mesecev brejo. « 64-213 7041 Prodam KRAVO po teletu Cegelnica 1, Naklo_7043 Prodam KRAVO FRIZUKO v 8. mesecu brejosti, vajena paše. « 061/627-713_7044 Polovico MESA mladega bikca, prodam. « 723-642 707o 8 tednov staro TELIČKO za nadaljno rejo, prodam. « 51-047 7071 PUJSKE za odojke ali nadaljno rejo. prodam. Stenovec, Verje 47, Medvode. » 061-621-207_7091 KOZE mlekarice tudi s kozličkom, prodam. « 632-614_7095 2 BIKCA SIMENTALCA do 14 dni starega, kupim. « 622-572 Toee 6 tednov starega nemškega OVČARJA z rodovnikom, prodam. • 46-173 7094 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE KOŽUH roj. Malovrh se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zamanovi, g. župniku in kapucinom. Žalujoči: hčerke Minka, Slavka, Lojzka, K »ti in sin Rodi V SPOMIN če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. 27. marca je minilo leto, odkar nas je zapustila draga mami ANGELCA AČIMOVIĆ Hvala vsem, ki se je Se spominjate, prižigate svečke na njenem preranem grobu. Hvala vam. VSI NJENI Kranj, 27. marca 1994 V SPOMIN Dne 24. marca 1994 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric in tast JANKO POGAČNIK Zg. Besnica Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi Kranj, Zg. Besnica, Nemil je, PodBlica, Lajie, Žirovnica, 25. marca 1994 Ovadbe proti odgovornim iz Stare Fužine in Gorij "Cestninarji" gredo na sodišče? Upoštevaje zakon o cestah so v krajevnih skupnostih Stara Fužina in Gorje nezakonito pobirali cestnino na cestah v dolino Voje, Blata-Vogar ter v dolino Radovne. Ideja o cestnini se je porodila v svetu krajevne skupnosti Stara Fužina v Bohinju, so ugotovili kriminalisti. Menda so imeli za to celo besedni pristanek gozdarjev in radovljiških občinarjev. S cestnino so želeli priti do denarja za asfaltirane kategorizirane gozdne ceste oziroma - kot so napačno trdili sami - nekategorizirane lokalne ceste. "Zakon o cestah sicer dopušča pobiranje cestnine, vendar nedvoumno ne za take ceste in ie manj v pristojnosti krajevne skupnosti," pravi Pavo Ivanko-vič, vodja gospodarskega oddelka v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj. Čeprav na radovljiški občini niso dobili pisnega dovoljenja za pobiranje cestnine, so se v Stari Fužini zanjo odloČili. 7. 1'ulija lani so o tem seznanili tudi trajane na zboru krajanov. Za osebna vozila so določili cestnino v znesku 400 tolarjev, za motorje 100, vikendaši naj bi plačali letno "vstopnico" v višini 4000 tolarjev, domačini iz Stare Fužine 1000, ostali Bo- hinjci pa 1500 tolarjev. Za pobiranje cestnine so izbrali ljudi, z njimi sklenili pogodbe o delu. S cestnino so tako zbrali 1,588.000 tolarjev, nekaj tega denarja je šlo pobiralcem, nekaj za druge stroške. Zgledu iz Stare Fužine so brž sledili še v Gorjah. Cestnino so zaračunavali na regionalni cesti Krnica-Gorje-Radovna. Del denarja od cestnine so nameravali porabiti za asfaltiranje, del pa za odškodnino lastnikom zemljišč. Za obisk Radovne so morali vozniki odšteti 300 tolarjev, če so se tja podali na piknik, pa 1000 tolarjev. Denar so polagali na posebej za to odprto hranilno knjižico. Zbrali naj bi vsega 112.500 tolarjev. "Regionalna cesta proti Redovni je v upravljanju republiške uprave za cesto, za njeno vzdrževanje skrbi Cestno podjetje Kranj. Tudi v tem primeru torej krajevna skupnosti nikakor ni pristojna za pobiranje cestnine," pravi Pavo Ivanko-vič. Republiški prometni inšpektor je 6. avgusta lani Cestnemu podjetju Kranj izdal odločbo, naj odstrani ovire (mizo) na cesti, vendar ta ukrep krajanov ni zadržal. Proti pobiranju cestnine so protestirali tudi v Triglavskem narodnem parku, katerega ime so Gorjani zlorabili. Glede na to, da je preiskavo zahteval javni tožilec m da gre za očitno kršitev zakona, bodo odgovorni ljudje iz obeh krajevnih skupnosti gotovo morali pred sodnika. Za kaznivo dejanje zlorabe pooblastil je zagrožena celo večletna zaporna kazen. Kakorkoli se že bo zadeva pravno razpletla, nikakor ne gre prezreti tudi vrste moralnih vprašanj, ki jih je odprlo nezakonito krajevno pobiranje cestnine; se res lahko vsak po svoje igra zakonodajalca in policaja, kako bo zvračilom nezakonito pobranega denarja oškodovancem, kaj bi se lahko razvilo, če kateri dd voznikov "vstopnice" ne bi hotel kupiti... • H. Jelovčan Aprilski Glasov izlet ! Avtobusa sta že polna! j Gorenjski glas se zahvaljuje vsem, ki ste nam izkazali zaupanje s prijavo za Glasov | aprilski izlet čez slovensko južno mejo. Za dvodnevni izlet 15. m 16. aprila v Rabac prijav j ne sprejemoma več, ker sta avtobusa ie polna. Vendar: zanesljivo v najlepšem pomladnem mesecu bomo spet rajžali in o vsem Vas bomo pravočasno obvestili, nekaj sedežev pa snto nameniU gorenjskim družinam, kjer je Gorenjski glas reden gost hišnega nabiralnika ževei kot 40 let Na pravočasno prijavo za Glasov izlet želimo spomniti tudi vse, ki Vam je seda I na Gtasovem avtobusu prinesla udeležba na kateri od gorenjskih prireditev, kjer je bu Gorenjskiglas sopokrovitelj! Vsem, kJ ste se za aprilski Glasov izlet prijavili, bomo seveda poslali še posebno pismo s podrobnostmi o Izletu. Krvodajalska akcija Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Kranja in Sladkega vrha 1. aprila 1994. Informacije po tel.: 061/1261-200, int. 222. • L.C. Seminar za kinologe Novovustanovljeno Kinološko društvo Kranjska Gora bo danes, v torek, ob 17. uri v Porentovem domu v Kranjski Gori organiziralo saminar za vse svoje člane in prijatelje kinologije. Predavali bodo znani strokovnjaki. Vstopnina je 200 SIT, za šolsko mladino zastonj. Na seminarju boste dobili tudi vse informacije o tečajih šolanja psov. • L.C. Pohod k Svetem Andreju Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Žabni-ca vabi jutri, v sredo, 30. marca, na pohod k Sv. Andreju. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pri Zajcu v Sp. Bitnjah. Prosijo vse, ki imajo možnost priti z osebnimi avtomobili, da to storijo, da se bodo lahko vsi pohodniki pripeljali v Škofjo Loko. Pohod bo vodila Marjeta Pečnik. • L.C. KRIMIIVAL Nesrečno snidenje kolesarjev Gorenja vas - V petek, 25. marca, malo pred osmo zjutraj se je 70-letna Ljudmila Šinkovec s Hotavelj s kolesom peljala po lokalni cesti v Gorenji vasi proti pokopališču. Vozila je po levi strani, ko je nasproti s kolesom pripeljal 61-letni Vekoslav Ferlan iz Gorenje vasi. Kolesarja sta trčila, oba padla, pri čemer pa se je šinkovčeva huje ranila. Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah pet prometnih nezgod, v katerih je bilo ranjenih pet ljudi. Dve nezgodi sta bili v kranjski, po ena pa v jeseniški, škofjeloški in tržiški občini. Glavni vzrok je še vedno prevelika hitrost, ki je botrovala štirim nezgodam. Gorenjski prometni policisti so prejšnji teden dobili nov radar za merjenje hitrosti. Zdaj imajo dva, ki bosta ob cestah dežurala po šestnajst ur na dan ter tako morda pre prečila kakšno nezgodo več. M?SŠ££52v$ti& Mladoletnika v vlogi policistov do šestih popoldne nadzoro- vali promet po cesti od Kranja vzhod do Bleda. Sodelovalo je pet cestnih patrulj in posadka v helikopterju. V dveh urah so policisti zaznali 23 kršitev cestnoprometnih predpisov. Proti kršiteljem bodo napisali šest predlogov sodnikom za prekrške, sedem so jih že denarno kaznovali, trem so napisali plačilne naloge, sedem voznikov pa so opozorili. • H. J. Jesenice - Svojevrstno šalo sta si pred dnevi privoščila mladoletnika J. Z. in N. H. z Jesenic, ki sta se zvečer na C. maršala Tita "prelevila" v policista. Fanta sta pred stanovanjsko stolpnico ustavila rahlo opitega Jeseničana in ga aretirala. Možak je posumil, da sta malce premlada za policista in ie zahteval, naj se mu predstavita. Eden mu je res pokazal osebno izkaznico, nakar je mož potegnil iz listnice tudi svojo. Fanta sta ga "zasliševala", zakaj je preveč popil, kdo mu je dal pijačo, za nameček sta mu še zagrozila, da ga bosta odpeljala na policijsko postajo, če ga bosta zunaj zalotila še po deseti uri. Med "zasliševanjem" je prišel mimo drug Jeseničan, ki ga je zanimalo, za kaj gre, "policista" sta tudi od njega zahtevala, da se legitimira. Ta pa je zadevo prijavil pravim policistom. Proti J. Z. in N. H. bodo napisali kazensko ovadbo. * H. J. Svetovni dan voda Brdo pri Kranju, 28. marca - Svetovni dan voda, ki ga Je na priporočilo sklepnega dokumenta Konference OZN o okolju in razvoju razglasila Generalna skupščina združenih narodov pred dvema letoma, smo letos prvič praznovali tudi v Sloveniji. Osrednja proslavaje bila 21. marca na obali sečoveljskih solin, na Brdu pri Kranju pa je bilo 24. In 25. marca delovno srečanje z naslovom Donavski strateški akcijski program. Na Brdu so razpravljali o predlaganih šestih najbolj pomembnih prednostnih nalogah, ki lahko vplivajo na kvaliteto In količino vode v porečju Donave in sicer o kvaliteti pitne vode, pravilni izbiri vodnih virov za namakanje, ribogojnice in rekreacijske namene, o rečnih ekosistem i h, nadzoru škodljivih vplivov na donavsko delto in Črno morje, regionalnih sistemih nadzorovanja onesnaženj in programih gospodarjenja z vodo. Delovno srečanje je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. • A. Ž. -Foto: J. Pelko Skakal po avtomobilih Kranj - 21-letni T. D. iz Kranja je ovaden kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. Dogodek, zaradi katerega bo fant moral pred sodnika, sega v začetek marca. Zjutraj, med 5.45 in 6.10, je T. D. na Planini poškodoval več osebnih avtomobilov. Skakal je po strehah vozil, trgal zunanja ogledala, skratka, s svojo objestnostjo je napravil za najmanj 150 tisočakov škode. Možje postave so ga izsledili po odtisih obuval. Zanimivo pri tej zgodbi je tudi to, da so nekateri ljudje njegovo divjanje opazovali skozi okna, vendar pa kot priče niso hoteli sodelovati v postopku. T. D. je bil med "podvigom" kar lepo okajen, v krvi so mu izmerili 1,75 grama alkohola na kilogram, v urinu pa še precej več. • H. J. že**. su?ve*»- SHA Pf*LAO* PRAl/OO, da £e»a su?-v£*/ska PbMcAO«. DA? NO! £\ACASToVKA DB NE C©-/ PREPOZNO OPAZIL PEŠCA V mraku in megli so pešci bolj ogroženi. Oblecite svetlejša oblačila in ne pozabite na kresničko. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Razstava inštrumentov J Begunje - V galeriji AvseOJjj bodo danes, v torek, ob 18-odprli samostojno razstav Ignaca Zaletelja, vrhunske? mojstra, izdelovalca kitar, h drugih brenkal. Na otvoflt*-razstave bodo nastopili B°r Drobež, kitara, Tomaž PengjJ kitara in lutnja, in OrkejiJ Mandolina. Razstava bo oflp ta do nedelje, 3. aprila. V°*j^lj< razstave bosta še dva |lask\jj! večera. Jutri, v sredo, ob 18- ® bosta v večeru klasične kotaj nastopila Tomaž Rajteru* '"j Grega Avsenik; v četrtek, marca, ob 18. uri pa bo v vetfi narodnozabavne glasbe nastop Slovenski kvintet. Razstav spremlja tudi fotorazstava J8^ la Jakovčiča o nastajanju &°> strovih inštrumentov. Napadel policista Jesenice - Eden od poličk;' tov, ki sta 2L marca na V» maršala Tita ustavila .tj* ttika osebnega avtomobil0* je še vedno v bolniški Ko sta namreč polici8 od voznika zahtevala do* kumente, se je vme$J* njegov brat, 30-letni M .*j z Jesenic. Začel je vpj nanju, ko sta policista w jala, naj se legitimira, pa J" spet ni poslušal. Nenadofl' i je s steklenico v roki sko0* J proti enemu od poheistoj { da bi ga z njo udarit M<* ruvanjem je vroče krv^ policista večkrat brcnU * trebuh in ga ugriznil meče. Na prizorišče J* prihitela okrepitev. PoUflJ ti so M. Z. spravili.» "marko", kjer pa j« £ naprej tako opletal z mi, daje poškodoval avto. Tudi na policvjjj postaji se zlepa ni toolr umiriti. Proti M.Zbodopolg! ti podali kazensko ovadi** • H. J. Šolarka okradla kozmetičarko tr Jesenice - Mlajša mladog ca N. V učenka osnovne (i, Toneta Cufarja na leserac^^ utemeljeno osumljena ka^r^i ( ga dejanja tatvine. S solr\Jo^ je prišla v kozmetični ^ Revivre. Dekleta so se s $ metičarko zapletla v P°£stjis nato pa je N. V. i?k0J?tUlj* odsotnost lastnice in iz f*. ♦ na mizi vzela 18.000 tolarji H. J. Kradla je ženska j Radovljica - Na radovU^ U cijski postaji so odkrili tat« « $ 25.000 mark iz stanovanj*** na Poljšid pri Gorjah. f Denar, pretežno »f/J^! izginil 16. februarja raea zjutraj in drugo P°Pold,netvi06 ; vega dejanja velike Xi\«.\e . utemeljeno osumljena * j0f itviiJ« R. R. upokojenka z Bl*£jjl cisti so jo 25. marca posprc ^ fi preiskovalnemu sodniku, ^ odločil, da se bo lahko z»* jala s prostosti. Po dveh mesecih od imela R. R. samo še P* j0 C ] ( mZmM A Ct mark' večino denarja je lt-|N-J l mmli m /