SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) L1V (48) Štev. (N°) 50-51 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 21 de diciembre - 21. decembra 1995 Angelska kolednica Nebeškega Sina spremljamo v hlev človeških rev: uboga živina Mu tovarišija, Jožef in Marija, devica, Boga Porodnica. Bogu je pogodu, da pod hleva svodom — Devica pred porodom, devica po porodu, devica vekovita — Svit rodi od Svita, Devica, Boga Porodnica. Čudežno Rojstvo v Betlehemu: Presveto Trojstvo Mariji v objemu! Bog iz vseh vekov, Bin Človekov, Device, Boga Porodnice! Mebeško Dete, Luč iz raja, na zemljo prihaja dopolnit Obete, °drešit človeško naravo, da Kači stre glavo Devica, Boga Porodnica. Bvetu snet ukletbo Bve in Adama. D, Ljubezen Sama, M Jo križal svet bo! Božji mir nosi, ^Urtj Sina prosi Devica, Boga Porodnica. Dvijmo z vsemi spevi Rojstvo žrtve Najvišje! A tiho zdaj... vse tiše... 2aspi naj na prsih Devi, Zasanja o Odrešitvi Po prvi podojitvi evice, Boga Porodnice. Pribijmo zvezdo nad jamo, Pokličimo ovčarje, ralje in poglavarje P°zdravit Božanstvo Samo, JMasli položeno. D °zdravit Presveto Ženo, < ** m Nov televizijski kanal v Sloveniji Bara Konec - 1961 evico, Boga Porodnico! dr. Tine Debeljak Mariji, 1954 TV3 bo televizija z jasno vizijo oblikovati konkurenčni komercialni TV-program in postati najbolj gledana televizija na Slovenskem. Njena ciljna skupina so družina in družinski člani kot posamezniki, poslanstvo pa posredovanje vrednot, ki oblikujejo pozitivno naravnano osebnost. S temi beseami je Ivo Beck, direktor TV3, uvodoma predstavil novo zasebno televizijo, ki bo začela odajati program na sveti večer 24. decembra. Družabniki (mariborska in koprska škofija, Gospodarski forum pri SKD, Krekova banka in Krekova družba, Ognjišče in Založba Mladinska knjiga) so zbrali blizu devet milijonov nemških mark kapitala. 18 ur programa na dan bodo oddajali preko oddajnikov Krvavec, Nanos in Pohorje, s čemer bodo omogočili, da bo njihove programe spremljalo 70—80% gledalcev v Sloveniji, TV3 pa bo mogoče spremljati tudi preko večjih kabelskih sistemov. Sedež TV3 je v Zavodu svetega Stanislava. S tem novim prodorom verskega gledanja na svet je gotovo slovenska Cerkev uspešno napravila velik korak, ki se ji bo v letih zelo obrestoval, slovenskemu narodu pa koristil. PETERLE NAPADA VLADO Predsednik SKD Lojze Peterle je na tiskovni konferenci stranke kritično govoril o zadnjih vladnih potezah v mednarodni politiki, gospodarstvu in koaliciji. Meni, da so razlogi SKD za predčasne volitve vsak dan močnejši, vlado pa bi bilo treba zamenjati, ker ne more narediti nič več pomembnega za Slovenijo, ampak le beži pred odgovornostjo in zavaja javnost. Peterle je še poudaril, da se izteka čas, ko zadoščajo le majhni kozmetični popravki, kot sta to zamenjavi Tajnikarja ali Thalerja. Marka skače Nemška marka je na slovenskem trgu zelo poskočila. Uradni kurz velja 87 tola- Svobodna Slovenija želi vsem svojim sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji, blagoslovljen božič ter sreče v novem letu 1996. O vračanju gozdov V zadnjem času se znova veliko govori in piše o vračanju premoženja Cerkvi ter podržavljenih gozdov predvsem nekdanjim veleposestnikom oziroma tujcem, ki so zaradi denacionalizacijskih interesov na hitro pridobili slovensko državljanstvo. Nekateri poslanci vztrajajo pri zakonu, ki bi začasno ali delno (za tri leta) zadržal vračanje premoženja, drugi bi spremenili zakon o denacionalizaciji, tretji pa menijo, da vse to meče slabo luč na denacionalizacijo, ki se je spolitizirala. Nekateri pravijo, da pri vsej zadevi ne gre za vračanje gozdov, ampak za politiko. Slovenija ima danes 1.091.201 hektarjev gozdov, od tega je 686.000 hektarjev zasebnih. Če bo vrnjeno vseh 180.000 hektarjev upravičencem, bo tako državi ostalo približno 240.000 hektarjev vseh gozdov ali 22 odstotkov. Hkrati pa je stekel enako pomemben proces, v katerem se je začelo nekdanjim lastnikom vračati tisto premoženje, ki jim je rjev, sedaj plačujejo zanjo nad 90, predvidevajo pa porast na sto in več tolarjev za eno marko. Skok je delno posledica sklepa Banke Slovenije, ki je omejil prodajo tujih valut v menjalnicah. Odslej bodo lahko v njih prodali samo toliko valut, kolikor jih bodo odkupili v istem tednu. Morda kaže ta skok nezaupanje tujih držav do Slovenije, ne toliko zaradi njenega gospodarskega ravnanja, kakor do njenega politično negotovega stanja. bilo odvzeto po drugi svetovni vojni z ukrepi agrarne reforme in na podlagi podobnih predpisov. V gozdarstvu naj bi ta proces po prvotnih ocenah gozdnih gospodarstev zajel okoli 180.000 hektarjev nekdanjih gozdov ljubljanske nadškofije. Doslej je bilo vloženih 20.777 zahtevkov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev, pri čemer so pristojni občinski organi rešili le 8.088 ali 40 odstotkov, od tega je bilo v 6.375 primerih zahtevam ugodeno. Med denacionalizacijskimi upravičenci za gozdove v Sloveniji je okrog 250 takšnih, ki so tujci oziroma živijo v tujini in bodo dobili vrnjenih skupaj 13.500 hektarjev gozdov; denimo potomcev Auerspergov (kočevsko območje) in Windischgraetzev (Primorska), vsega skupaj okrog 30.000 hektarjev ali 20 odstotkov denacionaliziranih gozdov. Problem vračanja gozdov Cerkvi pa je drug problem, ki je izrazito političen ali idejni. Veliko govorijo, koliko gozdov bi dobila Cerkev nazaj in tako postala največji kapitalist na Slovenskem. V resnici bi — če bi dobila vse gozdove nazaj — Cerkev bila v posesti le 3% vseh gozdov. Dejansko je protivljenje vračanju Cerkvi umerjeno v cerkveno šolstvo, kajti gozdove Cerkev v glavnem potrebuje za vzdrževanje svojih šol, pa še to ne bi zadostovalo. Novi demokrati" se namreč boje cerkvenega vpliva na mladino in tako jutrišnjega dne; današnje možgane imajo — tako mislijo — že od prej v svoji idejni posesti. •ySMXP/s>MSs>>X.^ Zgodilo se ge v Sloveniji Krekova družba solastnica Dela Na zadnji letošnji dražbi delnic (v vrednosti 20 milijard tolarjev) sta od 160 podjetij samo Drogerija Ljubljana in časopis Delo presegla izklicno ceno. Odslej je solastnik Dela Krekova družba za upravljanje certifikatov, ki je za 143,5 milijona tolarjev (4% več od izklicne cene) kupile petino delnic Dela. Predsedenik družbe Milan Gerič pravi, da je družba naredila dober kup. V Krekovo družbo, ki je dvojček Krekove banke, ima vložene svoje certifikate večina Slovencev v Argentini in po svetu. Kučan ne pove nič Parlamentarna komisija, ki se ukvarja s preiskavo politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacijo, obsodbe in izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu (JBTZ), je 11. decembra kot preiskovanca zaslišala slovenskega predsednika Milana Kučana, v času procesa predsednika CK ZKS, ki je uvodoma na kratko orisal okoliščine iz konca 80. let ter ob tem ponovno zanikal vsakršno odgovornost za proces proti četverici. Kučan, ki je tokrat pred komisijo nastopil že drugič, vendar prvič v vlogi preiskovanca, je med drugim povedal, da je „takratna slovenska politika ves čas ukrepala v skladu z zakoni in v intresu slovenskega naroda". Poudaril je, da se na noben način ne čuti odgovornega za aretacije in proces proti četverici, ki naj bi domnevno predstavljal začetek obračuna takratne slovenske oblasti s politično opozicijo, da pa se čuti odgovornega za ravnanje slovenske oblasti v nevarnostih, ki so grozile Slovencem oz. ogrožale obstoj in prihodnost slovenskega naroda v tistem času. „Moje odločitve Slovencem niso prinesle škode," je dejal Kučan. Druge priče, predvsem Janša, pa trdijo, da ta proces ni bil nič drugega kot dokaz, da je slovenska partija zmožna opraviti sama s svojimi idejnimi nasprotniki. Gotovo pa je, da pod komunistično diktaturo ni bilo mogoče, da ne bi za tak proces partija vsaj vedela, če že ne ga sama uprizorila. Kot pravi Janša, Kučan za svoje trditve ni predložil nobenega dokumenta v dokaz. V Trstu so zaskrbljeni Nova zaostritev odnosov med Italijo in Slovenijo povzroča velike skrbi Slovencem v Italiji, saj negativne odnose med državama praviloma najprej občuti prebivalstvo, še posebej pa jih občutijo pripadniki obeh narodnostnih manjšin, je napisala Slovenska skupnost v Italiji. Slovenci v Italiji morajo biti še dodatno zaskrbljeni tudi zato, ker bi bilo iz najnovejših izjav italijanskega premiera Dinija mogoče sklepati, da osrednje italijanske oblasti prezirajo odprte probleme slovenske narodnostne skupnosti. Prav počasi v Evropo V Bruslju so se 11. decembra na neformalnem pogovoru sestali diplomatski predstavniki držav, ki že imajo sklenjen sporazum o pridruženem članstvu z EZ in povabili tudi Slovenijo, ki omenjenega sporazuma še ni podpisala, vendar je že parafiran. Ena od tem pogovora veleposlanikov srednje- in vzhodnoevropskih držav je bil okvirni termin za začetek po- gajanj o polnopravnem članstvu, govorili pa so tudi o sodelovanju na medvladni konferenci EZ o reviziji maastrichtskega sporazuma ter o strukturnem dialogu z Zvezo. Premier Janez Drnovšek je v pismu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Santerju, ki ga je vodja slovenske misije pri EZ v Bruslju Boris Cizelj izročil na Evropski komisiji, poudaril, da je Slovenija izpolnila pogoje za podpis sporazuma o pridruženem članstvu s petnajsterico. Premier Drnovšek v pismu zahteva razjasnitev tega vprašanja in pojasnilo, kaj je treba storiti, da bi prišlo do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu. Vračati Cerkvi, da ali ne Poslanci Državnega zbora so 13. decembra največ časa namenili obširnim ter polemičnim razpravam ob obravnavi spornega zakonskega predloga poslancev Slovenske nacionalne stranke (SNS) o začetni in delni zamrznitvi vračanja cerkvenega premoženja. Polemične razprave v nadaljevanju hitrega postopka je sprožilo predvsem dopolnilo poslanskih skupin LDS, ZLSD in SNS, s katerim bi za tri leta zadržali izvajanje denacionalizacijskih postopkov za vse nekdanje veleposlanike, ko se za enega upravičenca zahteva vrnitev nad 200 hektarjev zemljišč in gozdov. Kultura je sirota Minister za kulturo RS Sergij Pelhan je ob koncu leta ocenil uspehe resorja, ki ga vodi, na področju knjige, glasbe, gledališke in filmske dejavnosti, kulture manjšin, ljubiteljske in alternativne kulture, poudarjene pa so tudi bojazni ministrstva ob zadnjem predlogu državnega proračuna za leto 1996, v katerem se kulturi namenjen delež nominalno zmanjšuje za 6 odstotkov v primerjavi s prvim predlogom na 13 milijard 300 milijonov tolarjev. Končno zunaj Jugoslavije? Podpis mirovnega sporazuma o BiH je izredno pomemben. Slovenija je ob tem dogodku imela takšno vlogo, kot smo si jo želeli, je po slovesnosti ob podpisu sporazuma v Parizu dejal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Slovenija namreč v Parizu ni bila obravnavana v paketu z republikami nekdanje Jugoslavije, ki so podpisovale mirovni sporazum. Pariška konferenca je jasno pokazala, da so bili odveč strahovi, da bi mednarodna skupnost želela Slovenijo „vrniti" v jugoslovanske okvire oz. jo spraviti v isti koš z drugimi republikami iz nekdanje skupne države. Slovenski finančni minister Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije France Arhar in Mojmir Mrak, ki se s konzorcijem komercialnih bank pogajajo o razdelitvi dolgov nekdanje Jugoslavije, so dogovor o rešitvi tega projekta tokrat predstavili v Dtiseldorfu. Kot je poročal Radio Slovenija, se zdi, da so nemški upniki dali zeleno luč za predlog, po katerem naj bi Slovenija prevzela 18 odstotkov skupnega dolga nekdanje Jugoslavije. Dokumenti obsegajo prek 80 strani, pripravili pa so jih na podlagi načelnega soglasja o prevzemu 18 odstotkov dolga nekdanje Jugoslavije do komercialnih bank, doseženega na pogajanjih letos v New Yorku. (po STA) I jr m Tone Mizeri iz življenja v :: ; Bliža se konec leta, vendar država ne najde miru. Nenehno se pojavlja kak či-nitelj, ki razburi in pretrese javnost, da znova začudeno pogleda in mnogokrat ne verjame, da je res, kar se dogaja. NEKAJ SMRDI Ni dvoma, da oblast, ali želja po njej, spreminja človeka in ga pokvarja. To seveda velja za ves svet. Saj domala ni države, kjer ne bi kak dogodek korupcije opozoril na dejstvo, da je človeška narava pač „pa-dla narava". Pa fiaj bo na Holandskem, v Italiji, Nemčiji ali na Japonskem. Res pa je, da je latinska Amerika posebej „blagoslovljena" glede te zadeve. Dogodki v Braziliji in zlasti zadnje novice iz Mehike zgovorno pričajo, kako daleč lahko pride človek, kadar ga premaga želja po oblasti in bogastvu. Tudi Argentina ni izvzeta temu in nenehno se pojavljajo obtožbe korupcije, v katero je zapleten ta ali oni član vlade ali kake stranke. Te dni smo doživeli primer, ko sta dva visoka funkcionarja bila zapletena v sodne postopke. Gre za dva bivša guvernerja. Njuna primera sicer nista enaka, nekaj potez v tej zadevi pa je podobnih. Gre za Massaccesija, ki je bivši guverner province Rio Negro in sedanji izvoljeni senator v parlamentu ter za Saadija, bivšega guver-nerga province Catamarca, ki se tudi poteguje za senatorsko mesto, ki pa ne more razčistiti svojega položaja. Massaccesi ima sodni postopek, ker je svojčas, ko je bil guverner province .naplenil" del državnega denarja v krajevni podružnici Državne banke, da je z njim plačal provincijskim uslužbencem. Ta postopek je bil ilegalen in sodnica, ki vodi sodbo, je te dni zahtevala pripor bivšega guvernerja. Ta se je skrival, dokler ni sodnica ukaz preklicala. Primer Saadija je drugačen. Pri njem gre za prilastitev javne imovine v osebno korist, in to v več postopkih. Sodba tudi teče naprej in tudi on se je skrival, baje v sami kongresni palači. A Saadi še ni potrjen za senatorja, ker ga provincijska skupščina noče potrditi, čeprav bi mu po novi ustavi mesto pripadalo. V Saadijevem primeru se zaplet še poveča, ker vlada pritiska na vse konce, da bi ga potrdili za senatorja, kljub temu da je sam Menem svojčas zaradi škandala okoli umora mladoletne Marije Soledad Morales podpisal dekret intervencije province in ga odstavil kot guvernerja in tja poslal zveznega komisarja. Ob vsem tem je najbolj zanimivo, da se javno razpravlja o tem, kako vlada pritiska na sodnike, kako se skuša doseči sporazum med skupino radikalov in skupino pero-nistov (Saadi je peronist, Massaccesi radikal), da bi oba skupno rešili iz zagate. Pakazalo se je tudi, kako je radikalna stranka še razdeljena. Skupina, ki je svoj čas podpisala pakt iz Olivosa, je sedaj skušala pomagati Massaccesiju in doseči nov sporazum z vlado; sedanje vodstvo pa, s Te-rragnom na čelu meni, da stranka nikakor ne more podpreti Massaccesija, ker je to pač sodna zadeva in sodna oblast mora nemoteno opraviti svoje delo. Da je mera zapletov polna, se je tudi razvedelo, da je omenjena sodnica (Maria del Carmen Garcia) imela v kongresu v teku predlog politične sodbe in da so radikali na pobudo Massaccesija ta postopek ustavili. Bivši guverner je predvideval, da bo šla „usluga za uslugo" in sodnica ne bo tako ostro nastopala proti njemu. Pač se je zmotil; včasih tisti „daj-dam" ne deluje ko1 bi nekdo pričakoval. V vsej tej zadevi pa je v nekaterih kru gih oblasti padel v nemilost celo sam pod' predsednik države Carlos Ruckauf, ki j1 javno zahteval oster sodni postopek prot obema bivšima guvernerjema. To ni bilo pc volji tistim, ki smatrajo da strankarska so lidarnost presega uradne meje. Celo s« predlagali, naj bi Ruckauf postal peronis tični kandidat za župansko mesto prestol’ nice: pod izgovorom, da bi za seboj mog' potegniti mnogo neodvisnih glasov in po ronizem rešiti novega poraza v mest« Buenos Aires, ga te skupine hočejo izrini« s podpredsedniškega mesta in zmanjša« njegov vpliv in oblast. ZAMERE IN ZAPLETI Sploh se na političnem področju doga-jajo novi premiki. Država in družba prestajata postopek raznih sprememb. Čistijo se ideje in novi pojavi kažejo, da se nahajamo pred važnimi spremembami v argentinski politiki. Jasno je, da se v Argentini „bipaf' tidizem" nahaja v krizi. Kljub ogromnem«1 številu strank, sta si vsa ta leta dejansko delila oblast peronizem in radikalizem’ Nobena „tretja sila" ni mogla kaj dolg0 obstati, pa naj je bil to stari poizkus Jede ralistov", pojav prenovljenega liberalizma: ali pa zadnji in prav tako ohromeči poizkus« ki ga je izvedel bivši polkovnik Aldo Rie° Pač pa je bolj zanimiv pojav Solidarne fronte. Nedvomno je trenutno to formaci' ja, ki ne le da zaseda „tretje mesto", mar-več celo tekmuje z radikali za drugo mesto-j A vse je še v povojih. Osebni interesi iR | ideološke težave lahko tudi ta poizkus fo' jalovijo, a lahko prav tako novi formacij1 dajo zagon, da se dokončno ustali v argentinski družbi. Mnogo je političnih osebnosti, ki trenutno plovejo med vodovjem. Med temi je zlasti omeniti tri: Bordon, Ortega in Beli2; Borddn, kljub temu, da je bil predsednišk' kandidat Fronte, ni trdno zasidran v njej-Zlasti levičarski sektorji mu oponašajo p«1' bliževanje „liberalnim" krogom in „sodn lavcem sedanjega režima". S tem se seveda nanašajo na Beliza in Ortega. Beliz, biv*11 Menemov notranji minister, se je dejansk0 že poslovil od županske kandidature meS' ta Buenos Aires. Odkar se je sestal z B°f' donom, nima v vladi nikake zaslombe l(j celo del mestnega peron izma, ki ga je dosM podpiral, se mu sedaj umika in odtujuj4, Ortega, bivši tukumanski guverner, naln tava na nenehne težave, ker njegove sanfi o predsedniški kandidaturi za leto 19$ vedno bolj hlape. Jasno pa je, da je prišlo d° | nekega nepodpisanega pakta med IA&& mom in Duhaldejem. Guverner proving Buenos Aires ima pač trdno v rokah vajh stranke in njegova podpora je Menemu p°’ trebna; v zahvalo pa prejema predsednik0' blagoslov za lastno kandidaturo za nasl^’ stvo. Tako se piše zgodovina. V takih okoliščinah se bližamo božiču«111 praznikom. Argentinska družba je sih versko kaotična, a z globokimi krščanskih koreninami. Saj je celo Ortega pričel svc*J° predsedniško kampanjo v provinci Bucu°s Aires z mašo v lujanski baziliki. Ljudj0^ radi zatekajo k Mariji, da tam iščejo pomh V teh praznikih se tudi misel vsaj politične srenje ozira na jaslice. Daj Bog^°. bi novorojeno Dete drnilo srca tistih, ^ imajo v rokah usodo države. Da bi bolj15 kali narodov blagor kot pa osebno oblast & korist. >&XW&A.'sX.->>>&XfryS//ss>Vs>X#A\##>^ SGbOg^feCi Scp©d][Li0®S0QsQ2og0 O©9000 ravnatelj Marko Bajuk v Buenos Airesu Kadar zadehtijo lipe po naših vrtovih, je to znamenje, da odhaja cvetoča pomlad ■n prihaja vroče poletje. Tudi naše šole zapremo do jeseni. Živahno je bilo v soboto, 18. novembra v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Za letos smo zaključili pouk na Slovenskem srednješolskem tečaju Ravnatelj Marko Bajuk. Najprej so razredniki dijakom razdelili spričevala. Profesorji, dijaki in njihovi starši smo se nato pri sveti maši zahvalili Bogu za Blagoslov med šolskim letom. Sv. mašo je daroval degat slovenskih dušnih pastirjev Jože Škerbec, ki je bil profesor verouka na tečaju. Po maši so povabljeni gostje, profesorski zbor, starši in dijaki odšli v dvorano Slovenske hiše na zaključno akademijo, kapeli smo argentinsko in slovensko himno 'n stoje sprejeli zastave, ki so jih prinesli v dvorano lanski nagrajenci. Arhitekt Jure Lombergar je povezoval posamezne točke Pr°grama. Pozdravil je goste: predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Loboda, de-'°gata slovenskih dušnih pastirjev Jožeta Skerbca, odpravnika poslov veleposlaništva ^publike Slovenije prof. Matjaža Puca in gospo Veselko, referenta za šolstvo Franca ^itriha in voditeljice osnovnošolskih tečajev. Dosedanja ravnateljica prof. Metka Kiizerit se je nato v svojem govoru spom-n'la, da tečaj praznuje 35-letnico ustanovile. Omenila je pomembno delo, ki ga tečaj vrši med dijaško mladino. Zahvalila se je dr. Marku Kremžarju, ustanovitelju tečaja >n rednemu profesorju vseh 35 let. Poslovila Se je od letošnjih abiturientov. Želela jim je velik sreče v življenju in jih prosila, naj se budijo za rast v krščanstvu in slovenstvu, vrednotah, ki so jim jih bili posredovali na tečaju. Zdravo tekmovanje je spodbudno in tudi nagrade najboljšim učencem so bile vedno naša tradicija. Tako so bili tudi letos ttagrajeni najboljši dijaki. Razredniki so jim čestitali in jim dali lep knjižni dar, peto-šolkam pa še srebrnike. Letošnji nagrajenci s° sledeči: 1. letnik Sašika Kovačič, 2. letnik Marija Elena Črnak, 3. letnik Andreja Končič, 4. letnik Veronika Codec in Martin Sušnik, 5. letnik A Ana Marija Petelin, B Marjana Jelenc in Karla Skvarča. Lanski Uagrajenci so predali zastave letošnjim; nosili jih bodo v naslednjem šolskem letu 1996. Ganjeni petošolci, RAST XXIV, so nato prejeli spričevala in diplome o končanem Srednješolskem tečaju. Spričevala jim je razdelil razrednik Frido Beznik, diplome pa ravnateljica Metka Mizerit. Letošnji abitu-rienti so sledeči: Ingrid Ahlin, Adrijana Albreht, Andrejka Barle, Marjan Boltežar, Andrejka Dobovšek, Romina Gelb, Rotija Grbec, Pavla Grbec, Sonja Hribar, Andrej Hrovat, Monika Indihar, Veronika Indihar, Darko Javoršek, Marjana Jelenc, Marta Krajnik, Saši Lazar, Jožko Mehle, Gregor Modic, Tatjana Panaino, Ana Marija Petelin, Gizela Potočnik, Sonja Petkovšek, Martin Puc, Marija Rauh, Luka Skale, Karla Skvarča, Pavel Sparhakl, Lucijana Štefe, Marjela Urbanč, Miha Verster, Simon Vrečar. Tudi letošnji petošolci so pripravili svoj almanah z naslovom „Zdoma in doma". V njem so na svoj način opisali petdesetletnico zdomstva svojih starih staršev, težka leta revolucije, poboj domobrancev, življenje v taboriščih, odhod v Argentino, vži-vljanje v nov svet, ustvarjanje novega doma in slovenske skupnosti. Svoje članke so pripravili po pripovedovanju starih staršev in svojega pogleda na sodobno življenje. Almanah so abiturienti ponesli v Slovenijo, kjer so ga podarili sorodnikom in raznim dobrotnikom, ki so jih sprejeli na njihovem potovanju. V imenu odbora staršev je spregovorila Janika Jesenovec. Zahvalila se je profesorjem za njihov trud pri pouku, starše pa je prosila, da bi še bolj zavzeto sodelovali. Da bomo prihodnje leto točni in ne bomo nikoli v zadregi, kdaj moramo oditi od doma, je odbor staršev podaril profesorjem lepe stenske ure, okrašene s slovenskimi motivi. Naslednja točka so bile recitacije 1. in 5. letnika. Pripravil jih je Frido Beznik. Prvošolci so podali Aškerčevo „Sreča" in Papeževo „Naš rod". Pogumno so nastopili. Tudi petošolci so recitirali delo Antona Aškerca in sicer „Poslednji Celjan". Zelo so se vživeli v dokaj zahtevno besedilo. Udeleženci so nastopajoče nagradili s ploskanjem, ki je bilo zasluženo, saj sta oba razreda lepo opravila svoj nastop. Marjana Jelenc se je nato v imenu petošolcev poslovila od profesorjev in tečaja z naslednjimi besedami: „Že tretjič v našem kratkem življenju zaključujemo šolsko dobo. Prva je bila najkrajša: doba otroškega vrtca. Potem smo končali osnovno šolo, prekrasna in nepozabna šolska leta smo pustili takrat za seboj. Sedaj se pa poslavljamo kot RAST XXIV. Mnogo izkušenj, razgovorov, učne ure, skrivnosti, razgrajanja, bremena, ki jih mora ponavadi vsaka skupina preboleti, smo pustili v prostorih tečaja. Začenjamo dobo, v kateri se bomo morali boriti za uveljavljanje svojega mnenja, pravic, s katerimi bomo odgovorni za vsa svoja dejanja, da bi te nove dolžnosti čim boljše opravili, smo se vsa ta leta pojili s krščanskimi vrednotami in ideali. To težko nalogo ne bomo mogli sami opraviti. K rasti so nam pomagali naši starši, ki se neutrudno borijo, da bi mi bili čim bolj srečni, zdravi in vredni. Njim ste zelo veliko pomagali vi, naši kmalu bivši profesorji, ki neutrudno žrtvujete proste ure in dneve, da bi mi kaj več znali, ne samo vsebine predmetov, ampak tudi o življenjskih ciljih. Tudi za nas, ki sestavljamo RAST XXIV, je silno važno, da lahko dozorevamo kot skupina in kot posamezne osebe. Zato moram reči: hvala vsem, ki pomagate, da rastemo v ljubezni do Boga in domovine, ki nam posredujete vrednote; hvala, ker nam stojite ob strani, hvala, ker se zanimate za našo bodočnost. Hvala Bogu, ker vas je postavil na našo življenjsko pot, hvala Njemu, ker nam je dal življenje v slovenskih družinah, da lahko vse to doživljamo; hvala Njemu, ker nam je dal možnost razvijati se, napredovati in vztrajati. Prišel je trenutek, da si sežemo v roke v srčnem pričakovanju, da to ne bo naš razhod, ampak obveza za naša skupna prizadevanja v bodočnosti. Bog vas živi!" S tem smo zaključili resni del prireditve. Sledila je humoristična „prcdaja ključa učenosti". Andrejka Dobovšek in Karla Skvarča sta prinesli veliki ključ učenosti in nam razložili, v kakšni zadregi so se znašli, ker niso vedeli, kateri od obeh paralelk naj hrani ključ. Sicer ga ni nihče potreboval, ker so oni dovolj učeni, vendar so hoteli izpolniti svoje poslanstvo. Salamonsko so rešili težavo, naredili so dva popolnoma enaka ključa in ju zvesto hranili za uboge četrtošolce, katerim ga sedaj milostno predajo. Valerija Burja in Martin Sušnik sta sprejela ključ učenosti in petošolce pošteno ^krtačila, ker se niso vedli, kakor se spodobi tistim, ki so najvišji letnik in si domišljajo, da so najbolj učeni. Veliki ključ učenosti pa sedaj skrbno varuje RAST XXV." Arhitekt Jure Vombergar je še napovedal počitniško nalogo. „To je za drugo leto", so se tolažili dijaki, medtem ko so bivši petošolci navdušeno ploskali. Novoizvoljena ravnateljica tečaja, prof. Neda Vesel Dolenc, je pozdravila vse navzoče in povedala, da bo tečaj nadaljeval svoje delo za dosego začrtanih ciljev. Želela je vsem dijakom vesele počitnice do prihodnjega leta. V jedilnici so starši petošolcev in odbor staršev pripravili prigrizek. Še dolgo v noč so se dijaki, njihovi starši in profesorji pogovarjali ob skrbni postrežbi naših dobrih mamic, ki so letos pripravile abiturientom posebno presenečenje. Vsi so nosili slovenske šopke, da bi se vedno spominjali svojega slovenskega rodu. KOALICIJA RAZPADA „Proračun za prihodnje leto bomo dosegli z koalicijo ali brez nje", je na vprašanje o usklajevanju državnega proračuna 15. decembra odgovoril premier in predsednik vladne stranke LDS Janez Drnovšek, ko je pojasnjeval aktualna notranja- in zunanjepolitična dogajanja. „Ko gre za zmanjšanje proračuna, so vedno težave. Poleg težav z ministri teh dveh strank, ki ste jih navedli, so tudi težave z ministri moje stranke, tudi ti niso navdušeni za zmanjšanje," je pojasnil premier vprašanje, kako potekajo usklajevanja med vladnimi strankami glede zmanjšanja proračuna za okrog 12%, s čimer se drugi dve koalicijski partnerki, SKD in ZLSD, ne strinjata. Božidar fink Ml IN SLOVENIJA oj Polstoletna komunistična diktatura je slovenskemu ljudstvu hotela zadušiti misel na nadnaravno, ga odvračati od življenja po v°ti in mu zamrzniti Cerkev. Ni tajiti, da je 13 politika deloma uspevala, vendar moči tisočletne tradicije in prizadevnosti cerkvenih struktur ni premogla. Pri zadnjem ljudskem štetju se je k pripadnosti katoli-c'zrnu neobvezno opredelilo 72 odstotkov, a po ocenah Svetega sedeža je teh celo 84 °ristotkov. Na vprašanje ni odgovorilo 20 °dstotkov, med brezverce pa se jih je Prištelo le za 4 odstotke. Statistični podatki R®žejo, da je rednih udeležencev nedeljske Utaše v splošnem merilu 18 odstotkov; v P°sameznih predelih je seveda to razmerje Veliko ugodnejše. Stanje sicer v absolutnem ’Uerilu ni razveseljivo, če ga primerjamo z JtuRdanjim. V primerjavi z drugimi deže-atr'i, ki niso bile žrtve brezbožnega nasilja jri ki se nekatere celo ponašajo, da so zelo katoliškc> pa so podatki Slovenije opo-Suubijajoči. Vplivi Cerkve se vse bolj krepijo mladino in v intelektualnih krogih, rastoča in nastajajoča javna občila pa vse močneje obnavljajo svoboden polet duha. Če bi hoteli vrednotiti moralno stanje slovenskega okolja, bi se morali vprašati, kakšna merila bi za to prihajala v poštev. Treba bi bilo razpolagati s statističnimi podatki o kriminaliteti in drugimi kazalci. Vtis je, da svet vrednot v absolutnem smislu nima dovolj moči, ker je življenje zajelo hlepenje po materialnem ugodju in utilitaristična presoja o pravilnosti ravnanj. Vendar pa je družbeno sožitje le še dovolj uravnavano po civilizacijskih normah javnega reda in uprave. Spomnimo na dovolj razvit čut za ekologijo in prometno varnost. Kljub močnim omejitvam policijske samovolje in hudim pomanjkljivostim pravosodnega sistema, kar vse zmanjšuje strah pred kazenskimi sankcijami, družbeno sožitje ni omajano. Na področju zasebne morale je težko najti trdne pokazovalce. Spomnimo le na razmeroma nizko stopnjo mamilarstva in še posebej samo nekaj desetin prizadetih po sindromu oslabljene naravne imunosti (SIDA). Večje breme je alkoholizem, ki je naša stara bolezen. Uzakonjen je splav, tako kot tudi v Avstriji in Italiji, s to razliko, da ima v Sloveniji navidezno ustavno podlago. Pravimo navidezno, ker je določilo 55. člena ustave mogoče razlagati tudi tako, da je vsem zagotovljena pravica do potomstva, da se ne omejuje število dovoljenih otrok in da se tudi ne obremenjujejo tisti, ki se odločijo, da nimajo otrok. To bo lahko predmet obvezne razlage ustavnega sodišča, katero bo moralo vsekakor upoštevati tudi določbo, da je človekovo življenje nedotakljivo. Kulturno stanje v Sloveniji je civilizacijsko na evropski stopnji. Nepismenosti ni, razen pri nedavnih priseljencih. Šolski sistem je dobro razvit, vsebinsko pa je še zelo nezadovoljiv. Pri pouku ni mesta za človeške, narodne, domovinske in duhovne vrednote, tako da šola posreduje veliko znanja, a ne oblikuje osebnosti. Tudi vsebina zgodovinskega pouka še ni prečiščena. V osnovne šole se bo počasi uvedel pouk o religiji in etiki, v srednje morda o religijah in kulturi, dejansko s posebnim poudarkom na katoliški veri. A to bo le izbirni predmet in se ne bo obravnaval konfesionalno. To-lažljivo je vsaj, da bo predmet že sprejet v zadnje tri razrede osnovnošolske devetletke in je to morda korak k nadaljnjemu uvajanju. Sicer je pa tudi razveseljivo, da župnijske veroučne skupine zajemajo od polovice do dveh tretjin vseh osnovnošolskih otrok. Kulturno življenje je dovolj bogato po vsej deželi, ne samo v mestnih središčih. Številni so pevski zbori in glasbeni ansambli, umetniške galerije in gledališke skupine, tako da je uživanje duhovnih vrednot lahko dostopno. V Ljubljani, Mariboru in drugih središčih se tudi v poletni sezoni vrstijo mednarodne prireditve, festivali in simpoziji z vrhunskimi osebnostmi, kot so bile npr. letos Rostropovič, Penderecki in Carreras. Cankarjev dom v Ljubljani je v petnajstih letih dal prostora 13.000 kulturnim in kongresnim prireditvam, katerih se je udeležilo več kot pet milijonov obiskovalcev. Vse to je sad slovenskega genija, ki se je moral prej uveljavljati uklenjen v partijski program, dostikrat pa se je izživljal na duhovnih področjih prav zato, da je tako uhajal iz spon, ki so ga oblastveno utesnjevale. V svobodi je zdaj polet veselejši; vse zgrajeno in izoblikovano pa je naša skupna dediščina, katere smo lahko tako ali drugače deležni. GOSPOLK)VEGA ROJSIY,4 ŽEPI VSEM ROJAKOM želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem v Argentini SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU ,,Noč se spušča v Betlehem, vsi ljudje počivajo. Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja." Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet rodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 1996. Božjega varstva, miru, sreče in uspehov v letu 1996 želi vsem članom in prijateljem Vesele in blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto želi vsem članom, prijateljem in znancem DOM - SAN JUSTO Na božični dan po slovenski maši lepo vabi k praznovanju slovenskega božiča Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi BAJDA s.r.l. parketi Laguna 383 - 1407 Capital Federal - Tel./Fax 671-2494; Mendoza Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu čestita vsej slovenski skupnosti ob božičnem prazniku in ob peti obletnici odločitve za samostojno državo ter želi vsem dobro v prihodnjem letu 1996! Matjaž Puc odpravnik poslov veleposlaništva suva y©g im mir ljy za reveže, skrbim za cerkev, ali, ali, sto je življenje na vasi, rada bi živela v tJ!stu' po tja Alonso noče, "ni muerto" (niti „ evh K sreči je tukaj suha klima, zunaj je , Poldne gotovo štirideset stopinj, v za-Ho 'n mračnih prostorih pa je prijet- *°tn: je -'n P°n°di se ohladi. — Čakaj, — solata 0 Pr>pravljena, kruh tudi in pijača in pojavil temen moški srednjih let. Alonso je vstal, odšla sta do nekake na vse vetrove odprte delavnice na vrtu, tam je poiskal neko orodje in mu ga izročil. „Danes bomo tudi imeli vodo, sem edini, ki jo ima napeljano iz vaškega vodovoda. Vode je malo, največ uporabljamo kapnic; predno jo Mabel postavi v hladilnik, ji vedno doda nekaj kapljic klora, sicer, kdo pa pije samo vodo!" Gredice ob hiši so bile suhe, med rožami je rasel velik paradižnik in bučke so plezale po tleh. A večina prostornega vrta je bila prazna. Ob meji je raslo figovo drevo, divja pomaranča, polna velikih rumenih sadežev, v ozadju je stal ogromen ombu in pasle so se sosedove kokoši, ki jih nihče ni preganjal. Prišli so sosedovi otroci, ki so se radi povabili na sandije. Mabel je iz garaže prinesla ogromno sandijo, jo narezala na velike kose in otroci so jedli, da jim je sok tekel po bradi in obleki, pa tudi odrasli so segli po svežem sadežu. „Jutri zjutraj pa bomo zgodaj odrinili na posestvo," je rekel Alonso. Razveselili so se, še celo Mabel bo šla z njimi, kakor drugače malokdaj gre. V začetku sta se pogosto prepirala zaradi tega. „Pa kaj naj tam delam," se je upirala, „elektrike ni, ne morem ne klicati in ne šivati," vrt je ni zanimal, niti Breht ga ni več gojil in največ so zelenjavo kupovali. Krave po večini niso bile molzne, če pa je katera imela mleko, je ona že ne bi pomolzla, to je opravil Breht. Pobrala je jajca, se dolgočasila... res, prodajali so občasno mlade pujske, zaklali kozlička in Alonso je kože odpeljal v usnjarno. Skratka, bila je "mestna kmetica", tele-vizijaski aparat je bil pokvarjen, pa tudi malo programov je zašlo tako daleč. Učila je otroke verouk, večkrat je ob jutrih tekla do trga in si na e-dinem telefonu naročila pogovor in sporočili so ji, kdaj je prišla na vrsto. Sanjala je o materi in sestrah v mestu, se veselila redkih obiskov, njenih in tujih in mislila na selitev. Po zajtrku so se naložili na poltovornjak in jo mahnili na deželo. Saj je bilo le trinajst kilometrov proč, a tam je bilo zelo neobljudeno. Ravninski svet, po svoje podoben pampi, je bil zvečina zaraščen. Alonso je naredil široko pot s ceste do posestva. Okoli zidane hišice se je pasla jata kokoši. Veliko je bilo piščančkov. Prišel je Breht, močan in zagorel, z Alonsom sta šla s konji po sandije. Darko je stekel za hiši in tam našel strojček za koruzo. Veliko ji je nadrobil, kokoši so jaskale okoli njega in se prepirale zanjo. Nazadnje so se približali celo prašiči in Darko je mlel, da je bilo veselje. Malo ob strani so se pasle krave, nekatere "cebu" pasme, bila jih je cela čreda. Še naprej so se pasli kozliči, pa posejana koruza je bila tudi tam in nekaj kop, kjer so žgali oglje. Za ograjo je bil "monte", zaraščen svet in od tam se je slišala električna žaga. Ob hiši je še vedno bil zagrajen prostor za vrt, a tam je rasla ena sama solatica in Mabel ji je osmukala listje. Andrejo je popadel smeh, hitro se je skrila za hišni vogel, takrat pa je že Alonso vabil Darka na konje in fant je presrečen jahal po posestvu. Sandije so bile naložene in že so govorili o odhodu. Andreji je bilo zelo žal, rada bi ostala do večera. „Vi ste bili na čakri, kajne?" jo je vprašal Breht. „Bila sem, bila," je vesela zatrdila in se spominjala, kakšen vrt si je možak tam uredil. Ni spraševala, kdaj bodo sem spet prišli, saj se tudi Lola ni zanimala za posestvo. Zvečer pa so imeli obisk. Iz bližnje agrarne šole, pravzaprav prave kolonije se je pripeljal Beto z družino. Veselo so se pozdravili, dobro se je poznal tudi z Andrejo, pristopila je žena Nanci, mlada služkinja, dva fantička in v vozičku je ležala najmlajša. „Stric Alonso", bil je sin najmlajše Mabeline sestre, „bomo pripravili "asado", imamo vse s seboj." Najprej je popravil televizijo in fantička sta gledala film, sam pa je pripovedoval o profesorski službi obeh zakoncev in spraševal o Andrejini hčerki, ki mu je bila vedno všeč. — Pozno so se odpravili domov, z obljubo, da „jutri" pridejo. „Glej, glej," je za njim vzklikala Mabel, „kakšna pozornost, kdo bi si mislil! Vidiš, služkinja pa ne zna ne pisati, ne brati!" „Zdaj pa hitro spat!" so rekli, takrat pa je zahupalo pred vrati. V hišo so vdrli znanci. „Videli smo luč, pa smo vas prišli pozdravit!". Lepo so se posedli, Andreja pa je skrivaj izginila v spalnico, kjer je Darko že spal. Drugo jutro so vstali vsi poniglavi. „To pa so vizite, obesil bi jih!", se je repenčil Alonso, „menda potem ves dan prespe. Beto naredi dober "asado", samo malokdaj se mu ljubi, Nanci pa speče kruh v okrogli peči na prostem." Tudi tam je vode primanjkovalo. S kapnico so kuhali in prali, en sam vodnjak pitne vode pa je vsa kolonija skrbno pazila. Bilo je več stanovanjskih hiš in šola. Stavbe so bile stare in zanemarjene. Nekje zadaj so se pasli konji in so mukale krave. Dnevi so jim minevali v pogovorih, posebno Lola se je s sestro ves čas spominjala otroških let in zavoda, kjer sta hodili v šolo. Prehodili so pueblo podolgem in počez, si ogledali prašno "plažo", trg s kipom neznanega moža. Pravtako so si ogledali Los Huries in uživali vaški mir in tišino. „Tudi naslikana ne bi hotela tukaj živeti," je trdila Lola, „a za oddih je odlično. Tukaj pozabiš na vse mestne nevšečnosti." Približal se je božič, Mabel je na kamnu postavila jaslice, vazo je napolnila z zelenjem in spravila se je na peko. Seveda ni poznala potice, ali spekla je razne kolače in kolačke. Odpeljali so se v La Bandero in tam nakupili vse potrebno. Alonso je zaklal kozlička, Breht pa ni hotel na praznovanje, ker da takrat največ kradejo. Na sveti večer so se zgodaj odpeljali v Los Huries. Alonso je pripravil lep avto in kakor nikoli niso zaklepali hiše, je bila garaža vedno zaklenjena. Andreja je s trudom zaprla ogromna vrtna vrata. „Saj, saj," je kimal Alonso, „zgodilo se je, da je Breht nekoč ujel "črnega", ko je prav odiral kozlička, in se je tako ujezil, da bi ga najraje ubil, ampak v pueblu nihče ne krade." K polnočnici je vabil skromen zvonček. Tudi jaslice so bile skromne, vendar se je nabralo precej ljudi. Župnik je goreče molil in verniki so peli, kakor je pač kdo znal. Tudi so zapeli "Noche de paz" (Sveta noč), kar je Andreja zapazila, da tečejo Mabeliti solze po licih. Presunilo jo je. Prijela jo je za roko in skupaj sta peli in solze so ji polzele vse do konca maše. Po maši je duhovnik pred cerkvijo vsakemu voščil praznike. Bilo je temno in vročo, redke luči so osvetljevale prazne ceste: Darko, vsedi se k meni!" je vabil Alonso, „ženske pa naj se stlačijo zadaj." „Povedala mu bom, zares!" je polglasno šepetala Mabel, „vse predolgo sem molčala. Bosta že videli, to je vse po njegovi krivdi!" Pri mizi se je Alonso vsedel k Darku in ga vabil naj le je. „Jaz mu dam premalo, ni res!", se je oglasila žena. „Mabelita," je za-(Nad. na 8. str.) Vsi trudni in prašni so izstopili in glej, km jih je že čakala nasmejana Mabel, pa tudi Alonso. Objeli so se zadovoljni, da se spet vidijo, pa da se je končala dolga vožnja. „Le kaj vama je na misel prišlo, da sta se preselila tako daleč!" se je začudena Andreja ozirala okoli sebe. „Kar trikrat smo prestopali, ta vaš "Viento Norte" (severni veter) je primerna klada! Še vsa sreča, da je Bil Darko priden vso pot in Lola je dremala, sama pa sem se več kot naveličala monotone pokrajine. Brati se mi ni dalo in tako sem štela postaje, opazovala ptiče ob cesti, Pomislite, še celo čapljo sem videla! In, končno smo prišli do La Bandera. Tam sem kolo predramila in letala je po postaji, kje bomo dobili drug avtobus. Saj, do Los Huries se je še našel, tam pa spet „kufre dol" 'n na tretjega, ki spredaj niti celega stekla ni imel. In zdaj smo tukaj!" „Oddahni se," se je smejal Alonso, „saj smo že doma in senca te čaka, pa Tito in Sančo in morda še kaj drugega." Prečkali so prašno cesto, v celem pue-biu ni bilo ene asfaltirane in tudi ne pločnika. Ustavili so se pred odprtimi vrtnimi vrati in Sančo se je pognal izpod mize na 8aleriji in prijateljsko zalajal. Tudi maček Tito je bil tam in čeprav napol divji, je vendar ležal na klopi. Škilil je proti kuhinji, kamor ni smel, in čakal na kosilo. Alonso £ z vzdihom odložil prtljago na galeriji, Mabel pa je hitela odpirati zamrežena vrata 'n kazala v majhno spalnico z dvema pos-teljama. „Mislila sem, da bosta tukaj spala Darko in Andreja, tebe, Lola, pa čaka zofa v dnevni sobi. Oj, kako je lepo, da ste prišli, sploh ne veste, kako sem vesela!" Darko se je utrujen ulegel na posteljo in kkoj zaspal. „Saj bo "asado" hitro pripraven," ga je tolažil Alonso. Iz ogromne le-. ženice je vzel velik kos mesa, zakuril v "asado" se peče..." „Kaj pa kače," je zaskrbelo Lolo. „Že dolgo nisem nobene videla," jo je pomirjevala sestra, „sicer pa, če leze počasi čez pot, je strupena, če pa hitro, ni nevarna. Bolj nevarna je "vinchuca". Pa ta živi navadno v lesenih kočah kje pod streho, pri nas je ni. Seveda, na prostem že moraš pogledati pod noge, posebno če te zanese v "monte", v zaraščen svet, tam, kjer Alonsovi delavci sekajo drevje in grmičje. Zunaj, na obdelanem svetu, so kače redkost, okoli hišice ima Breht vse polno kokoši, pse, prašiče, kozličke, pasejo se krave, tudi nekaj konj je tam. Zdaj zore sandije in koruza, tam žgejo oglje. A, pa saj se spomnite Brehta s Čakre! Tam sta se z Alonsom sprla in Breht je šel k bratu na vas, ali hitro se je naveličal ljudi in ko sta se z Alonsom srečala v "vaškem centru", sta se pobotala. Pripotoval je sem, "na sever", kot pravi in zdaj je tukaj. Ne spraviš ga med ljudi, niti za praznike noče v pueblo." Po kosilu so malo posedli, potem pa so popotniki utrujeni pospali. Spočiti in okopani so se spet vsi zbrali na galeriji. Še vedno je bilo vroče, ali tam je bila senca, spet je pod mizo dremal Sančo, Tita pa je Darko vzel v naročje in maček se je zadovoljen stisnil k fantu in predel. Darko ga je gladil in obenem ogledoval okolico. Hiša je stala na koncu vasi, le tu pa tam je prišel kdo mimo. Pozdravili so se. Mimo je pripeljala vaška brizgalna in zmočila cesto. „Vidite," se je oglasil Alonso, „to pa je vam na čast. Sem v občinskem odboru in povedal sem, da čakam goste." Vroča zemlja je hitro posrkala vlago, mirno je pripeljalo več poltovornjakov, ljudje so se vračali z dela domov in vsak je dvignil roko v pozdrav. Pri odprtih vratih se je Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel. 0944-24978 (Bariloche). ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122-1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194 PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840. Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo 1 ECAJO N° 3545-82 Prij’etne počitnice vam nudi Hosteria Alpina v Villa Gessel Calle 307, št. 609, esq. Alameda 206, Villa Gessel. Rezerve Tel. 0-255-68066, ali v Buenos Airesu Zlata Propiedades 791-6785/9697. Pristavska mladina vabi na silvestrovanje, ki ga bomo začeli z večerjo ob 22. uri, nadaljevali z nizom smešnih prizorov in s plesom ob zvokih orkestra SANS SOUCI prav tja v jutro Novega leta 1996. VAS PRIČAKUJEMO! SILVESTROVANJE v Slovenskem domu v San Martinu 32. decembra 1995 Ob 22. uri večerja ob spremljavi orkestra. Vsi lepo vabljeni! Mik SLOVENCI V ARGENTINI novice Rojstvo: Rojena je bila Ona Celia Dimnik, hčerka Marka in Perle roj. Miles. V soboto, 16. decembra, se je rodil Peter Avguštin Ravarotto, sin prof. Germana in prof. Pavlinke roj. Voršič. Čestitamo! Krsta: V nedeljo, 10. decembra je bila krščena v cerkvi Svete Družine v Berazate- ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 476-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel. 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dineria y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmienlo 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repdblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.- mmsts&t Oddih guiju Rocfo Ines Vitrih, hčerka Danija in Valerije roj. Moore. Botra sta bila Marko Vitrih in Klavdija Ferro. V soboto, 16. decembra, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Marija Natalija Urbančič, hčerka Ivota in arh. Klavdije-Rant. Botra sta Marjan Urbančič in ga. Mirta Rant Ayerbe, krstil pa je prof. France Bergant. Čestitamo! Umrli so: 12. decembra je umrl v Pliberku na Koroškem župnik in svetovni popotnik Vinko Zaletel. V San Martinu je umrl 17. decembra Karel Žigart (58). Naj počivata v miru! (nad. s 7. str.) prosila Andreja, „ti veš, da ga še preveč strežeš!" Mabel je stopila k jaslicam, prižgala svečke, potem pa je tiho, pa vedno bolj glasno začela: „Se spominjaš, Alonso, vedno si me silil k zdravniku, ker ni bilo otrok! Se spominjaš — in šla sem — in bila sem popolnoma zdrava, a zdravnik je želel, da prideš tudi ti! A kje, kako boš ti šel k zdravniku! Saj nisi noč! Ampak od takrat naprej nisi več govoril, ne o otrokih, ne o zdravnikih! Končalo se je s tem, za vedno. In otrok ni bilo in jih ne bo!" Ozrla se je. „Ostala sva sama. In vendar imaš rad otroke! In sama šivam tujim, ker svojih nimava! In vse, kar sva si s trudom priborila, bo prišlo v tuje roke!" Niti Marcela, Betkova sestra in njuna ljubljenka, ni hotela o kraju nič slišati! „Saj se bova preselila v mesto, morda v La Bandero, ki ima trgovine in banke, nekaj že! Vse bova tukaj prodala in tam ti bo lepše!" ,,Ga slišiš!" je ogorčena vzklikala, „prodali bomo in stvar bo rešena! Starejša kot sem, težje ga prenašam!" Lola je jezna vstala, porinila stol in se odpravila spat. „Pojdiva, Darko, jutri bo božič!", je opomnila Andreja in fanta odpeljala v spalnico. Darko je pri priči zaspal, ona pa ni mogla. Ni mogla pozabiti Ma-belinih besed. Naenkrat je neznosno zasmrdelo pod oknom. Planila je s postelje, kljub temi je opazila senco, ki se je bližala sosedovemu kokošnjaku. — Dihur — je pomislila. Takrat pa je v veliki spalnici zagorela luč in dihur se je umaknil. „Jutri se vrnemo," je pri zajtrku oznanila Lola. „Zaradi mene!" je bridko potožila sestra. „Zaradi nas vseh, v januarju te čaka mama." Darko si je ogledoval jaslice. „Mama, zapojva Sveta noč," in sta zapela slovensko, ne samo to, ampak še več drugih božičnih in mislila na domače jaslice, ki ju čakajo, na božično mašo in Andrejine misli so hiteli še vse dlje... Drugo jutro se je "Severni veter" ustavil pred hišo. Objeli so se, šofer je zažvižgal in pognal. Darko se je naslonil na mamino ramo in zadremal... Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUC1DA Concesion N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 PETEK, 22. decembra: SKD: Informativni sestanek v Slov. hiši ob 20. uri. SOBOTA, 23. decembra: SKAS: dr. Anton Stres, Slovenija v prehodnem obdobju, ob 20 v Slovenski hiši. NEDELJA, 24. decembra: Božični večer; slovenska polnočnica ob 23. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. PONEDELJEK, 25. decembra: V Našem domu v San Justo božičnica po maši. PONEDELJEK, 31. decembra: Pristavska mladina vabi na silvestrovanje ob 22. uri. Slovenski dom v San Martinu: ob 22. uri silvestrovanje. V San Justu silvestrovanje ob 22. uri. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. (j Čeke na ime „Eslovenia Libre" Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires Od peti obletnici plebiscita za slovensko državno samostojnost SKD vabijo člane in prijatelje na informativni sestanek, ki bo v petek, 22. decembra ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. SKD Območje Argentina in Južna Amerika t „Zgodi se Tvoja volja." Prekaljen v trpljenju, okrepčan z zakramenti sv. vere, nas je 14. decembra zapustil in začel novo življenje naš dragi mož, oče, brat, stric in svak, gospod Jože Vidmar Pokopali smo ga na berazateško pokopališče 15. decembra 1995. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali duhovno in telesno trpljenje zadnje dneve njegovega življenja, posebno sosedi Tanji in teti Manici. Bog plačaj župniku Jožetu Guštinu za delitev sv. zakramentov med boleznijo, za pogrebno sveto mašo, besede upanja, vodstvo pogreba in molitve; župniku vikarju Franciju Urbaniji za obiske, somaševanje in molitve v njegovi župni cerkvi; delegatu Jožetu Škerbcu za molitev in duhovno misel ob krsti; verskemu občestvu kapele sv. Frančiške za tedensko prinašanje sv. evharistije. Iskrena hvala vsem, ki so se s kropljenjem in molitvijo ob krsti poslovili od pokojnika in ga spremljali na božjo njivo. Prisotnost vseh prijateljev v Berazateguiju nam je v veliko tolažbo in zadoščenje, saj je izraz ljubezni in poklon njegovemu delu. Bog plačaj! Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Žalujoči: žena Brigita Cvetko, sinova Andrej in Tine, brat France, sestri Mariji in Jožica in ostalo sorodstvo Buenos Aires, Veliki Buenos Aires, Argentina; Novo mesto, Slovenija.