RACIONALIZACIJE V PODJETJIH KOVINSKE INDUSTRIJE
Montaža kinoprojektorja v »Iskri« v Kranjn
V Imdustaiji traktorjev in izračunali, da i—ra dedavec etrojev v Zemunu deluje or- na delovnem mestu y eni iz-garjizacijsko analitični sektor,  meni 458 krait sesti in vstati.
ki ima v svojem sestavu tudi tehnično ainalizo. Po zaslugi proučevanja dela, kiga oprav-Ijajo trije analdtik.i, so dozdaj poleg drugega dosegli tudi na-slednje rezultate:
1.  Pri proučevanju izdelave fasadnih  odrov so opazili,  da bi lahko del odpadkov izkori-stili za izdelavo podstavkov za vijake.  Tako  so  izkoristili  za nad milijcin. dinarjev materi-ala, ki bd Sel sicer v staro že-lezo. Izdelali so nad 300 tisoč podstavkov.
2.  Spojnice za fasadne odre sestavljajo z zavarjenjem. Po zavaritvi    jih    čistijo    ročno. Vsaka delavka je lahko s pik> očistila na uro 80 kosov. Ana-litik  pa  je predlagal,  naj  bi spojnlc ne Čiistili ix>čno,  tem-več v bobnu, s čimer se lahko očistd   2400   kosov   na   uro.   S tem se delovna produktivnost povrča za 2900 %.
3.  Pri stroju, s katerim ka-lu|>ijo peeek v livnici, je bilo potrebno E9 gibov, od katerih je moč 25 odpraviti, tako da se  to delo lahko opravi  s 34 gibi. Tako so v eni izrneni in samo pri enem stroju prihra-nili   4250   gi.bov   in   skrajšali pot, ki jo pri tem opravi de-lavec, za 1360 metrov. Delov-na produktivnost se je s tem povečala za 42 %.
4.  Pri  izdelavi  stemih glav sa strušnico so e snemanjem
Z rekonstrukcijo nekega orod-ja se je to število znatno zmanjšalo, Stevilo izdel&nih kosov pa se je povečalo.
V  podj'etju Iskra v Kranju
pix>učujejo delo v okviru teh-nološkega oddeJka. Lani so proučili in iaboljšali nad 20 del. Za nekatera dela so pre-uredili delovna mesta, ali pa izboljšali proces proizvodnje. ZačeLi so poskusno preureje-vati dedovna mesta. Pri tem so posvečali več pozarnosti učinku proučevanega dela, ka-kor pa ekonomskemu učinku, pa so vendarle prihranili 500 tisoč dinarjev na leto. Sred-stva, ki so jih za to porabili, jim bodo v enem letu povr-njena.
V   nKHitažnem   oddelku   so izboljšali 12 operacij, produk-tivnost pa  se je povečala za 19 %, kar predkavlja  900 de-lovnih   ur  prihranka   na  leto.
Z izboljšanje ureditve mon-tažne linije za sestavljanje re-leja telefonskih central so omogočili, da se je zmanjšala krivulja premiikan.ia materiala za 34 %, s čimer so prihranili 29 % 6asa, skupna proizvcdnia pa se je povečala za 39 %. K temu je najvei prispevala do-datna naprava na napravi za na-vijanje.
Razen tega sb štsndaidvzira-li nekatera rodna orodja in deJe- opreme dedovnih mest. Protottp mize ta stola, ki offio-goSa, da delavec pri delu lah-ko sttoji ali sedi, bo pokazal, koliko se bo povečala delovna produktivnost z ostvaritvijo boijših delovnih pogojev.