DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Liubliana VII, Zadružni'dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in eocijalne namene delavstva teT nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—, V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 89.	Sobota, 7. novembra 1931.	Leto vi.
Za 40 urni tednik.
Dobri uspehi tudi v neprekinjenem obratovanju ob skrajšanju delovnega časa.
IGB. Vrhovni odbori treh največjih strokovnih organizacij na svetu, splošna nemška strokovna zveza, britska strokovna zveza in ameriška strokovna zveza so ponovno nastopile za uvedbo 40 urnega delovnega tedna, kakor je to zahtevo že strokovna internacionala na svoji konferenci sklenila. Te strokovne zveze so poudarile to zahtevo v trenutku največje krize in nezaposlenosti. Povedale so te tri zveze zahtevo deset milijonov organiziranih delavcev za del Evrope in Amerike, zahtevo, ki se ji danes ne upa nihče ugovarjati. Če naj delajo vsi, ki bi radi delali in so delazmožni ter konsumi-rajo, tedaj se mora ob sedanji množini produkcije modernega gospodarstva in tehnike delovni čas skrajšati! Zakaj če delovni čas ne bo skrajšan, se bo ob sedanji gospodarski in konkurenčni svobodi neizmerno več produciralo, kakor je mogoče konsumi-rati (porabiti). Nezdravo razmerje med produkcijsko in konsumno silo bo vedno večje in mora končno napraviti iz sveta to, kar je deloma že danes: družbo neizmernih materialnih in duševnih dobrot, v kateri velika večina ljudi telesno in duševno trpi veliko pomanjkanje!
Nujna rešitev se pa neprestano odriva in podjetniki se izgovarjajo, da dejansko stanje, to je v obratih, »vendar ni tako enostavno, kakor mislijo to socialistični in drugi teore-tičarji, ki z dejanskimi življenskimi razmerami nimajo nič opraviti.«
Toda ravno praksa je že v več primerih dokazala, da se delovni čas brez škode in v vsestransko korist lahko skrajša. To dejstvo je potrjeno, čeprav bi podjetniki — kakor se je to v Nemčiji zgodilo — svoje tovariše, ki so pripravljeni izvesti take poizkuse, potaknili le najraje v ječe!^
Da se more skrajšani delovni čas v neprekinjenih obratih izvesti brez škode, da, celo v izrecno korist de-lavstva in podjetij, dokazuje iznova poizkus v ameriškem veleobratu. Veletvrdka Michigann, ki izdeluje živila iz žita, je uvedla 1. decembra 1930, zlasti v svrho omiljenja nezaposlenosti v svojih obratih, kjer je bil do tedaj trišihtni delovni čas po osem ur, štiri šihte po šest ur in je zaradi tega zaposlila eno petino vec delavcev kakor prej.
Predsednik družbe je vse okol-ščine tega ukrepa do podrobnosti raziskal in pojasnil. V svojem poročilu navaja prednosti te odredbe, ki so se večinoma pokazale šele po uvedbi šesturnega delavnika, takole:
Več prostega časa, ki se porablja za obdelovanje vrtov in za osebno in društveno izobrazbo. Vzpodbuda k izobrazbi za dosego vodilnih služb, ker nastane zaradi prehoda o<i tri-šihtnega na štirišihtno delo večja potreba po nadzornem osobju. Manjša utrujenost, zaradi tega izvršuje delavstvo več dela. Matere, ki morajo skrbeti za otroke, lahko zaslužijo svoj kruh, pa imajo vendar še dovolj časa, da skrbe za rodbino. Manjša potrata časa, ker se vrši delo v neprekinjenih šihtih mnogo intenzivneje. Znižanje stroškov za prehrano, ker se vrše lahko vsi obedi doma. Večja prilika za delo, ker se z usluž-benjem novih delavcev delovni trg razbremeni in s tem dvigne konsum in izboljša splošno gospodarstvo. »Skoro bi ne nehal naštevati,« pravi
Kdo bo predfednik Španske republike!
Člen ustave o volitvi predsednika sprejet.
Španska konstituanta je sprejela člen ustave o volitvi predsednika republike. Kandidat za predsedništvo mora biti najmanj 40 let star; ne sme pripadati duhovniškemu ali vojaškemu stanu ali rodbini vladajoče dinastije.
Španska vlada je sklenila priporočati za predsednika republike
prejšnjega predsednika vlade Alcalo Zamoro. Zamora je odstopil, ker se mu je zdel verski zakon prestrog, sedaj pa je obljubil, da v tem oziru ne bo predlagal izpreminjevalnih predlogov, marveč hoče ostati v tem vprašanju strogo nevtralen. Predsednik bo voljen za dobo šestih let.
Indijska konferenca.
Indijcem mineva potrpljenje.
Angleška volilna borba je konferenco »okrogle mize« zavlekla. Za indijsko konferenco se nihče ne zanima. Gandhi pričakuje, da se boj-kotno gibanje v Indiji proti Angliji obnovi, če se konferenca v kratkem ne zaključi z uspehom.
Spričo nesoglasja je zvezni ustavni odbor izdelal nov ustavni načrt za Indijo, ki določa gorenjo (200 članov) in spodnjo zbornico (300 članov). Kneževine bi imele v spodnji zbornici 100, v zgornji pa 80 glasov. Člane zgornje zbornice naj bi volile kneževine in provincialni parlamenti; člani spodnje zbornice pa bi bili voljeni po splošni volilni pravici.
Glavna težkoča konference pa niso toliko ustavne določbe, kakor dejstvo, da mohamedanci ne pristanejo prej na ustavo, preden se ne uredi občinsko vprašanje. Gandhi in Sapru se upirata samoupravi turških občin.
Jugoslavija in oboroževalno premirje.
Premirje se ne nanaša na izvršitev ladijskega programa.
Vlada je sprejela na znanje poročilo o resoluciji Društva narodov z dne 29. septembra 1931 glede enoletnega premirja v oboroževanju ter se bo vzdržala do 31. oktobra 1932 vsakršnega povečanja oboroževanja. Smatra pa, da se v smislu komisijskega poročila premirje ne nanaša na normalno izvršitev njenega ladijskega programa. S konstrukcijami, predvidenimi za dobo, o kateri je tu govora, in ki so zelo skromne, ne bi storile nikake derogacije od sprejetega premirja.
Vodstvo angleške delavske stranke.
Delavska frakcija v angleškem j parlamentu je. izvolila za svojega I predsednika Lansburyja. Henderson ! ostane predsednik celotne stranke.
Nevarnost novega puta v Avstriji!
Delavstvo je pripravljeno.
V nedeljo je bila zaključena na Dunaju državna konferenca republikanskega »Schutzbunda«. Predsednik dr. Deutsch je povedal v svojem govoru:
»Vsak dan slišimo o novih pripravah puča. Zdi se mi, da obstoja velika nevarnost. To ni čudno, če pomislimo, kako sramotno so se vedle oblasti proti pučistom z dne 13. septembra. Pučisti niso izgubili poguma zaradi ponesrečbe, ker so jim meščanske stranke in vlada pomagale iz šlamastike. Glavno je, da se je pučistom pustilo orožje. Prav mogoče je, da bodo to orožje kmalu rabili. Voditelji pučistov govore tako, da se sami spravljajo v položaj, iz katerega bodo mogli le z nasilstvom. Poznamo priprave pučistov, poznamo tiste, ki jim dajejo denar, kakor
Nesramnost nemških hakenkrajderjev.
Fašisti groze z napadi na delavske voditelje.
Nemški fašisti groze z atentati proti socialističnim in strokovnim voditeljem, ker je delavstvo največja ovira črnim nakanam fašizma. Tak atentat je poizkusil v Trieru sodnik Sidon na socialističnega voditelja strokovnih organizacij Jakoba. Sidon je z revolverjem streljal skozi okno v Jakobovo stanovanje, ki pa na srečo ni bil niti ranjen. Sidon sicer ni član fašističnih organizacij, pač pa se suče v njih krogu.
tudi njih zveze z inozemstvom, vemo tudi mnogo podrobnosti iz njih načrtov. Z ozirom na poznanje teh priprav svarimo resno vse odgovorne oblasti. Sodrugom pa ni treba nič drugega reči, kakor: »Čas je resen, bodite pripravljeni!«
predsednik, »vrline, zakaj vsak dan mi javlja vodstvo nove koristi tega ukrepa.«
»Kaj pa je s podjetjem in kaj pravijo delničarji,« nadaljuje predsednik »k tem ukrepom?« »Število koristi za ^ podjetje je skoraj prav tako veliko in odločilno, kakor za delavce!« Te prednosti so bile naslednje: Pri posameznih produkcijskih enotah se opravi več dela na dan. Izločeni so odmori za uživanje hrane, s katerimi se potrati rpnogo časa in zapravi denarja v kantinah. V stroje založeni denar se bolje obrestuje, ker se rabijo bolj racionalno. Boljša organizacija dela, znižanje splošnih obratnih stroškov (v obratu znašajo prihranki 10 centov pri 100 funtih, pri vodstvu in v pisarnah pa 25 centov).
Mezdni problem je bil rešen takole: »Naša družba je natančno preiskala, kako velika mora biti delavčeva
mezda, da ohrani isto kupno zmožnost, ki jo je imel pred dvema letoma, ko so bile cene še mnogo višje. Ugotovili smo, da, če se zviša temeljna mezdna postavka za 12 in pol odstotkov, da ostane še ob šestumem delavniku in šestih dneh v tednu kupna sila skoro enaka, kakor je bila leta 1928. Sklenili smo torej, da naj dobi delavec najmanj 4 dolarje (okoli 225 dinarjev) na dan, kar odgovarja mezdi, ki smo jo plačali za osemurni delavnik.«
»Mene,« pravi predsednik dalje, »mnogokrat vprašujejo, kakšno škodo smo ugotovili pri šesturnem delavniku. Do danes še nismo ugotovili nikakršne škode. Vsi udeleženci so z novim sistemom zadovoljni.«
Imenovana tvrdka bo obdržala ta sistem tudi dalje, čeprav ga je uvedla le zaradi tega, da bi omilila nezaposlenost!
O zniževanju stanarine.
Energična akcija je potrebna.
Zanimivo je, da so v časopisju izšla oficiozna priznanja, da so stanarine povprečno previsoke, ali z drugimi besedami oderuške za socialni položaj. Izšel je celo apel, da naj hišni posestniki zahtevajo ob četrtletnem najemninskem roku le enomesečno najemnino, ker sedaj pred zimo uradniki in slabo plačani delavci težko plačajo četrtletno najemnino. To je priznanje dejstva, ki ga mi poudarjamo že nekaj let, a ni našlo doslej v ušesih ljudi, ki imajo odločitev v rokah, posluha. Ljubljanski dnevnik je celo navedel tri hišne posestnike, ki so prostovoljno neznatno znižali najemnino. Če pomislimo, da je v Ljubljani okoli 3000 hišnih posestnikov, odstotek »uvidevnih« hišnih posestnikov ni velik.
Take vesti krožijo po časopisju. Pozitivnega koraka v tem oziru se pa doslej še ni storilo.
Ljubljansko društvo hišnih posestnikov, ki je v tem oziru precej odgovorno, da so se najemnine zvišale ter glede zniževanja stanarin še ni dobilo nikakršnih direktnih navodil, zaradi tega tudi v tem pogledu ne podvzame nobenih korakov in bi bilo tudi smešno, če bi društvo iz lastne iniciative hotelo odjesti svojim članom lepe dobičke.
V vprašanju zniževanja stanarin se torej doslej ni storilo nobenega pozitivnega koraka.
Tajna volilna pravica na Ogrskem?
V pravnem ministrstvu na Ogrskem pripravljajo nov volilni red. Sedaj ima zbornica 245 poslancev. Po novem načrtu naj bi jih imela 190. Uvedena bi bila tajna volilna pravica. Zakon tudi določa, da naj bi se razpisale nove volitve z nnredbo, če parlament ne bi sprejel te reforme.
Gospodarski pakt lit-vina pred DruStvom narodov.
Predlogov je že dovolj.
Meseca maja je ruska vlada predložila evropskemu odboru Društva narodov načrt, po katerem naj bi se sklenilo gospodarsko premirje. O tem predlogu je razpravljala posebna komisija te dni pod predsedstvom italijanskega delegata de Michelisa. Seje se je udeležilo 18 evropskih držav in razen tega še nekaj izven-evropskih držav. Rusko vlado je zastopal londonski poslanik Sokolni-kov. Zedinjene države, Avstralija in Kanada, ki so bile vabljene, se seje niso udeležile.
Sokolnikov je na seji še enkrat pojasnil ruski načrt, ki ga hoče v debati še temeljiteje utemeljevati. Izjavil je, da Rusija ne namerava ustaviti plačil za nabavljeno blago. Nujnost načrta je pa nujna ravno zaradi poostritve gospodarske krize. Ruski predlog naj bi se torej pospešeno obravnaval.
Rudarski generalni tajnik Cook umrl.
Na operaciji
je dne 2. novembra glavni tajnik angleške rudarske zveze Artur James Cook umrl. Cook je bil rojen leta 1884. Kot rudar je delal 21 let. Tajnik rudarske zveze je postal leta 1924. Pri operaciji mu je bila odrezana noga.
Doma in po svetu.
Jugoslovanski Škofje proti brez-boštvu. Te dni se je vršila konferenca jugoslovanskih rimsko-katoliških škofov v Sarajevu, na kateri se je razpravljalo o ukrepih proti brezbo-štvu, ki se baje tudi v Jugoslaviji silno širi. Izdana je bila okrožnica, katero je podpisalo 20 škofov in v kateri se zlasti opozarja na kvarne posledice naturalizma. Potom časopisov, knjig in revij kakor tudi predavanj, se skuša človeštvo moralno pokvariti. Zlasti slabo vpliva na mladino pojav takozvane »naktkulture«, dalje gledališča, kino itd. V okrožnici se dalje povdarja tudi pomen mladinske vzgoje in ugotavlja, da se ne sme staršem kratiti pravice vzgajanja otrok v smislu katoliških naukov. V drugem delu se okrožnica bavi še s socijalnim svetovnim položajem, ter poziva vernike, da proučavajo soci-jalna vprašanja vse v smislu Kristusovih naukov... Da vera propada niso po našem skromnem mnenju vzrok okolnosti, ki jih navaja okrožnica, vzroke je treba iskati drugje. Eden glavnih vzrokov je zadržanje katoliške cerkve v času svetovne vojne. Kar se pa tiče socijalnega položaja, pa se temu ne bo odpomoglo ne z jokom papeža, kakor tudi ne z lepimi okrožnicami; temveč z dejanji, pri čemur bi se zlasti lahko postavili za vzgled škofje, če bi razdelili del svojih ogromnih posestev med uboge. S takimi dejanji pa seveda tudi škofje nočejo izpolnjevati Kristusovih naukov.
Most pri Pančevu dovršen. Veliki most čez Donavo pri Pančevu je dograjen. Most je dolg 1260 metrov in 11 metrov širok ter se po potrebi še lahko razširi do 20 Vs metra. Popolnoma končan bo šele drugo leto ter se izroči prometu leta 1933. Ta most je bil potreben za zvezo med Beogradom in Pančevim.
Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Feller--jeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za v naprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Klsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina. • •
Socialistična internacionala je imela te dni sejo v Parizu, na kateri je poročal dr. Oton Bauer o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v Avstriji.
Avstrijski In madžarski fašisti na delu za restavriranje Habsburžanov. Francoski socijalistični list »Populaire« je razkril nov puč, ki so ga nameravali izvesti avstrijski in madžarski fašisti za zopetno vpostavi-tev Habsburžanov. V načrtu je bilo, da določenega dne uprizorijo puč tako na Madžarskem kot v Avstriji. Madžarski honved-ski minister Gombos, ki na) bi bil bodoči diktator na Madžarskem, je imel baje dogovor že tudi z vodjerrf nemških fašistov Hitlerjem, glasom katerega bi bili puč podprli tudi nemški Hitlerjevci. Za slučaj, da
bi se bila akcija posrečila, so nameravali združiti Avstrijo in Madžarsko v skupno državo pod žezlom Habsburžanov. Ker se je namera pučistov po zaslugi socialističnega tiska izjalovila, so baje fašisti ta načrt za nekaj časa odložili.
Dunajska občina mora zmanjšati proračun, ne bo pa nehala tudi v bodočem letu graditi stanovanjske hiše. Praktična socialistična občina ve, da s tem lajša stanovanjsko bedo in obenem zagotovi občini stalne dohodke, dočim so drugi dohodki izpre-menljivi in odvisni od gospodarskega stanja meščanstva.
Avstrijski kmetje v Alpah revol-tirajo. Pravijo, da je želodec najhujši revolucijonar. Ta pregovor se potrjuje danes pri gorskih kmetih zlasti v vzhodnem Tirolu. Tamkajšnjim malim kmetom, ki bivajo po višjih legah, preti glad ter pomanjkanje vsled tega, ker so imeli slabo žetev, posebno pa zato, ker je cena živini strašno padla. Klavna živina se prodaja po 20 do 60 grošev kg. Neki kmetič je prejel za poldrugo leto starega junčka, ki je tehtal 180 kg, 35 šilingov = 280 Din, kar niti toliko ni kolikor stane par čevljev. Na drugi strani je kmetom edini poljski pridelek — krompir, ki pa je letos večinoma segnil. Tretja panoga gospodarstva pa je les, katerega kmetje vobče ne morejo prodati. Kmetje so popolnoma obupani in zahtevajo od vlade nujne pomoči, odrekajo plačevanje davkov in drugih dajatev in neki kmet je na shodu izjavil, da bodo eventuelni rubeži plačani s krvjo! Poljedelski minister dr. Dollfuss je razjarjene kmete v Kufsteinu komaj pomiril, da je mogel govoriti. V Wind. Matreiju se je vršil občni zbor ta-mošnje kmetijske družbe in je moral cel odbor z enim klerikalnim poslancem skupaj, iskati najboljši izhod iz dvorane, skozi okno, ker so kmetje navalili na govorniško mizo. Poslanec je sicer obljubil, da bo prelomil s svojim krščansko socijalnim poslanskim klubom, pa je bilo že prepozno.
Bančni direktorji v Avstriji pri' dejo končno vendarle na zatožno klop. Dolgo so se vladni krogi v Avstriji obotavljali, da bi nastopili proti poneverjalcem pri bankah, ki so zakrivili polome mogočnih denarnih zavodov, zlasti — »Kreditanstalta« od katere je odvisna skoraj vsa avstrijska industrija. Primanjkljaj znaša 140 milijonov šilingov, katerega bo
morala država plačati, ako noče, da propade vse gospodarstvo, dasi je to privatni denarni zavod. Dognano je že, da ni vse izgube pripisovati gospodarski krizi, ampak, da so mnogoštevilni direktorji, ki so imeli sicer milijonske plače, slabo gospodarili ter naravnost milijonske vsote za-špekulirali. Dasi je že več mesecev minilo, odkar je »Kreditanstalt« skrahirala, se vendar ni doslej prizadetim še niti en las skrivil. Socijalistični poslanci so od vlade zahtevali neprenehoma, naj se izvede preiskava in naj se krivci kaznujejo. Končno se je justični minister odločil ter predložil zakon, ki bo imel tudi za-rotno veljavo in po katerem se bo lahko proti vsem onim osebam postopalo, ki poneverijo preko 250 šilingov tujega denarja. Baje pride tudi g. Rothschild sam v kajho.
Hitler se še ponuja centrumu. Ponovno je fašist Hitler zaprosil pri nemškem centrurmi, da bi fašistom odprli vrata v vlado. Centrum, kakor je konservativen, se vendar zaveda, da bi bila to nevarna igra in odklanja Hitlerjevo sodelovanje. Konservativci imenujejo nemški fašizem: nezmiselni konglomerat.
Novo poljsko zakonsko pravo. Na Poljskem izpreminjajo državljanski zakon. Med izpremembami je važen predlog glede zakonskega prava. Nova določba bo uveljavljala popolno enakost zakoncev tako v medsebojnem razmerju kakor tudi v razmerju do otrok. Zakon bo uvedel civilno poroko neglede na verstvo, vendar bo priznavan tudi zakon, ki je bil sklenjen pred uradno osebo kateregakoli priznanega veroizpovedanja, enako kakor civilni. Zakon se sklepa za vse življenje, vendar je dopustna tudi ločitev v posebnih primerih. Na zahtevo obeh zakoncev, ki sta dopolnila 25. leto in nimata nedoraslih otrok, sme sodišče izreči ločitev za eno leto, ne da bi zakonca navedla vzroke za ločitev.
Obiinske volitve na Angleškem.
Pri angleških občinskih volitvah so konservativci zopet dosegli uspeh. Volitev se je izvršila v okoli 300 občinah. Angleži imajo torej neko čudno konservativno mrzlico, ki jih bo že minila, ko začne vlada izvajati svoj program. Konservativci so dobili 1055 odbornikov, delavska stranka 257, liberalci 58, neodvisni 15.
ffe Zakaj so tako nizke cene v fk
/ tekstilnem bazarju /
TVORNICA
CIKORIJE
te
Naša prava Kolinska cikorija.
Leon Blum o angleških volitvah.
Vodja francoskih socijalistov, Leon Blum, je napisal v pariškem socialističnem glasilu »Populairu« o neuspehu angleške delavske stranke sledeče: Naši angleški sodrugi v delavski stranki bi bili s pomočjo liberalcev, dokler so bili na vladi, lahko uvedli pravični volilni zakon. Oni so se s sedanjim volilnim zakonom okoristili leta 1929. Upali so, da jim bo tudi sedaj koristil. Vendar so morali drago plačati napako svojega bivšega vodje Macdonalda. Konservativci, ki niso dobili niti še enkrat toliko glasov kakor laburisti, so dobili devetkrat toliko mandatov kakor slednji. Laburisti so dobili šele na sto in štirideset tisoč glasov en mandat, konservativci pa že na dvajset tisoč.
Umobolen starec ie skušal izvršiti atentat na Brianda. Kakor poročajo listi iz Pariza, je hotel dne 5. t. m. neki 70 letni starček priti do Brianda, vsled česar so ga aretirali. Baje je hotel izvršiti atentat, pri nadaljnjem zasliševanju pa se je izkazalo, da je umobolen.
Italija začne z gradbo velikanske električne centrale v dolini Borbere. Na pritisk Mussolinija mora Italija graditi električno centralo s stroški 150 milijonov lir. Ta centrala bo dajala 86 milijonov KW ur letno in se jo bo v glavnem izkoriščalo za železniški obrat na progah Turin—Genova, Genova—Livorno, Parma—Spe-cia. Pri gradbi bo zaposlenih 6000 delavcev skozi pet let. Omenjena
NEGOVANJE LEPOTE
na medicinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
11
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
Enoinštirideseti.
Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji.
A dalje nikakor več ne gre, ribja kolera. Ne vem, kako naj vpletem kamele? — je končala Marjutka s presekanim glasom.
V senci so bile sinje kroglice poročnikovih oči. Samo v belini je z vijoličastim odsevom vlažno docvetal veseli žar mangala, ko je odgovoril:
— Da . .. izborno! Mnogo ekspresije, čuvstva! Razumeš? Vidi se, da je napisano iz duše — poročnikovo telo se je pri tem močno streslo, in kakor da se mu je bilo zareklo, je hitro dodal: — samo ne bodi huda: verzi so slabi. Neobdelani, nepravilni.
Marjutka je žalostno spustila listek na kolena. Molčeč je gledala v jurtin strop. Zmajala je s pleči.	i
— Rekla sem, da so čuvstveni. V meni joče vse, ko pišem. A da ni obdelano tako, govore povsod, natančno tako, kakor ti: »Vaši verzi so neobdelani. Ni jih mogoče natisniti.« Ali kako jih •naj obdelam? Kakšna je tu zvijača? Vi ste inteli-gent, morda znate?
V razburjenju je Marjutka celo govorila poročniku »vi«.
Poročnik je molčal.
— Težko je odgovoriti. Verzi so, veš, umetnost. A vsaka umetnost zahteva, da se je učiš. Ona ima svoja pravila in zakone, Glej, na primer — če bi inženjer ne znal vseh pravil, kako posta-
viti most, ga ali sploh ne bo naredil, ali če ga bi naredil, most ne bo za rabo.
— Most je most. Radi njega se je treba učiti aritmetike in druge inženjerske zvijače. A pesmi so v meni zakopane. Recimo: talent?
— No, seveda? Talent se pa razvija z učenjem. Inženjer je zato tudi inženjer, a ne doktor, ker je v njem nagon za gradbe. A če se ne bi učil — bi še hudiča ne znal.
— Da? . .. Poglej no, takšna je ta stvar, ribja kolera!? No, počakaj, ko nehamo vojskovati, se hočem na vsak način vpisati v šolo, da se naučim pisati pesmi. Saj so, kaj, take šole?
— Mislim, da so — je zamišljeno odgovoril poročnik.
— Na vsak način se vpišem. Zagrizle so se pesmi v moje življenje. Duša tako govori in želi, da bi jih natisnili v knjižici in povsod postavili podpis: »Pesmi Marije Basove«.
Mangal je ugasnil. V mraku je renčal veter in se zaletaval v jurtine stene.
— Slišiš, kadet — je rekla Marjutka naenkrat. Roke te bole, kaj?
— Ne posebno! Samo onemele so!
— Veš kaj!? Prisezi mi, da ne pobegneš. Pa te razvežem.
— Kam naj pobegnem? V peščeno stepo? Da bi me raztrgali šakali? Sam svoj sovražnik še nisem.
— Ne, prisezi mi. Govori, kakor ti bom narekovala: »Prisegam pri bednem proletariatu, ki
se bori za svoje pravice, pred rdečim vojakom, Marijo Basovo, da ne bom pobegnil.«
Poročnik je ponovil prisego.
Napeti vozel čumbura se je jel razpletati in je osvobodil poročnikove pesti.
Poročnik je z naslado zmigal s prsti.
— No, sedaj pa zaspi — je zazdehala Marjutka.
— Sedaj, če mi pobegneš, si lump poslednje sorte. Evo ti klobučevinaste odeje! Odeni se!
— Hvala. Imam kožušček. Lahko noč, Marija ...
1— Filatovna — je svoje ime z dostojanstvom spopolnila in se pokrila s klobučevinasto odejo.
Jevsjukov je hitel, da bi podal štabu frontna poročila o sebi.
Bilo je potrebno, da nekoliko dni ostanejo v auli, da se segrejejo in da se nasitijo. Čez teden dni, je sklenil, da se lahko dvignejo na pohod ob obrežju v Aralsko naselbino in od tam v Kaza-linsk.
Iz razgovorov prišedših Kirgizov je komisar drugi dan izvedel, da je jesenska burja štiri vrste od tod vrgla na obrežje ribiški čolnič. Kirgizi so mu odgovorili, da je čoln popolnoma poraben. Leži tam na obrežju, a ribiči so najbrže utonili.
Komisar je šel pogledat.
Čoln je bil res malone nov, iz rumenega, močnega hrasta. Burja ga ni poškodovala. Samo jadro je raztrgala in izdrla krmilo.
centrala bo imela baje največji vodni jez v Evropi.
Alfonz XIII. — veleizdajalec. Preiskovalni odsek španske ustavotvor-ne narodne skupščine, ki je bil določen, da ugotovi osebe, ki so sodelovale pri vpostavitvi diktature, je kon čal svoje delo in obtožil 20 oseb, od katerih pa jih bodo le 14 preganjali radi političnih prestopkov. Bivšega kralja Alfonza XIII. pa je obtožil veleizdaje, — V razlogih navaja preiskovalni odsek, da je bil nastop generala Prima de Rivere naperjen zoper ustavo in da so obtoženi bili člani direktorija diktature, s čimer so zagrešili protiustavno dejanje. Nadalje so tudi kršili ustavo z uveljavljenjem državnih proračunov in pobiranjem davkov, ki niso bili odobreni, oz. sklenjeni parlamentarnim potom, kakor je bilo predpisano v stari španski ustavi.
Protest proti metodam amerikan-ske policije. Iz Washingtona poročajo, da je tamošnja preiskovalna oblast prišla na sled velikemu policijskemu škandalu. Na podlagi preiskav se washingtonsko policijo obtožuje, da se poslužuje strahovitih metod proti aretiranim, ki se jih z nečloveškimi mukami ter trpinčenjem sili, da bi priznali, česar se jih dolži. Preiskovalna oblast zahteva kaznovanje za mnoge visoke policijske oficirje.
Dobra konjunktura madžarskega krvnika. Odkar je na Madžarskem proglašeno obsedno stanje, se pridno obeša in krvnik Kozarek ne čuti krize. Nedavno tega je izvršil justifi-kacijo, pa se mu že zopet obeta nov plen. V Oroshazi prideta kmalu na vrsto dva kmeta radi poskušenega atentata na železnico, v Veliki Kani-ži pa pride nekoliko !kmetov pred izjemno sodišče, ker so streljali na cigane ter jih nekaj ubili.
Edisonova zapuščina. Edison je glasom nekaterih časopisnih vesti, zapustil 12 milijonov dolarjev, kar znaša 672 milijonov dinarjev, kar pa ni mnogo v primeri z bogastvom, katerega so si nakopičili posamezni kapitalisti z iznajdbami Edisona.
Alkohol v možganih. Na nedavnem zborovanju Ameriškega kemi-kalnega društva v Buffalu je bilo po-ročano o eksistenci alkohola v možganih, jetrih in krvi ljudi, ki nikoli ne pijejo alkoh. pijač. Količina alkohola, najdena, je silno majhna in najde se tudi pri psih in prašičih. — Dr. Gettler je poročal, da so pregledali možgane 15 minut po smrti in našli so alkohol, kri pa so vzeli živim individijem. Kri, ki je stala 24 ur v refrigeratorju, je še vedno imela alkohol. Povprečna količina alkohola, najdena v človeških možganih, je ■0004 odst., v jetrih .00256, v krvi •004, v pasjih možganih .0003, jetrih •0007, v krvi .0013, v prašičjih možgani!) 00007 odstotkov.
Telefonski razgovor. Tri preiskave v New Yorku so odkrile, da ima povprečen pogovor po telefonu 737 besed. Beseda »yes« (da) je največkrat rabljena, nato pTidejo »I agree, I hear you, I understand«. Včasih je bila beseda »hello« zelo priljubljena, ampak danes je že opuščena. Povprečen pogovor v Chicagu med sedmo in deveto uro zvečer je med fantom in dekletom, ki se domenita, da gresta v gledališče.
Ljubljana.
Zopet umor v Ljubljani. V Ljubljani je bil zopet izvršen zavratni umor Pod Rožnikom v samotni dolinici »Worishofen«. Umorjen je bil italijanski državljan Anton Juh, ki je pribežal v Ljubljano, češ, da je bil zapleten v neki atentat na italijansko stražnico. Slovenci v Italiji pa so mnenja, da je bil denuncijant, ker je bil naklonjen fašizmu ter da je bilo v Rakitniku aretiranih več oseb na njegovo ovadbo. Juh je bil ustreljen od zadaj v glavo z revolverjem italijanskega izvora. Jako verjetno je, čeprav ti podatki še niso ugotovljeni, da je nad Juhom izvršil nekdo osebno maščevanje, pa bodisi s fašistične ali nacionalistične strani.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Mariborska Inšpekcija dela zopet pred so diSčem.
Delovni red, ki je proti zakonu, je neveljaven.
Ponovno smo že imeli priliko poročati o sodnih procesih, v katerih so delodajalci hoteli oškodovati delavce z določili delovnih redov, ki jih je potrdil prejšnji inšpektor bivše mariborske Inšpekcije dela, inž. Ivo Šorli, Poudarili smo že davno, da ti delovni redi, ki nasprotujejo določilom občega državljanskega zakona in zakona o zaščiti delavstva, nimajo nobene veljave, pa naj še tako dolgo visijo po tovarni in četudi so jih delavci podpisali. Sedaj je v tem smislu že ponovno razsodilo tudi sodišče.
Ostra kritika sodišča v Marenbergu.
Pretekli teden smo dobili v roke zopet takšno sodbo, ki se je pečala z delovnim redom tvrdke »Granito-lom« v Breznem, katerega je tudi potrdila mariborska Inšpekcija dela. Delavec Vražič Martin, kamnosek v Ribnici na Pohorju, je tožil tvrdko »Granitolom« Anton Res in drug v Ribnici na Pohorju na plačilo 50 odstotnega poviška za opravljeno nadurno delo. Tožena tvrdka »Granitolom« pa je zahtevku ugovarjala, češ, da je njen kamnolom izpostavljen vremenskim neprilikam in vsled tega
sezijsko podjetje,
v katerem delavcem ne gre nadurno plačilo. Inšpekcija dela v Mariboru je baje potrdila ta delovni red, glasom katerega bi moral delavec pri izplačilu mezde tekom 14 dni ugovarjati, če ni dobil izplačanih nadur.
Sodišče pa je te ugovore zavrnilo in obsodilo toženo tvrdko na plačilo celega vtoževanega zneska in pravdnih stroškov. Sodišče je predvsem ugotovilo, da je toženkino podjetje »Granitolom« industrijsko, a ne sezijsko, ker je že glasom delovnega reda določen delovni čas za zimo in poletje, in torej ni obrat sezijski, kakor ga označuje od Inšpekcije dela potrjeni delovni red.
11 urnega delavnika zakon absolutno ne predvideva.
Sodišče pa končno v razlogih še dodaja:
»Delovni red je sicer res potrjen od Inšpekcije dela XIII v Mariboru, vendar tako potrdilo ne more izpreminjati striktnih določb zakona, ki jih je izpremeniti le z novim zakonom. Mimogrede bodi tudi omenjeno, kako more Inšpekcija dela potrditi celo 11 urni delavnik (od 6,30 do 17.30), katerega zakon sploh absolutno ne predvideva?«
Treba je manjšati brezposelnost.
Gornja sodba okrajnega sodišča v Marenbergu pa je končno tudi odloč-n° P0.v^a”*a socijalno stran 8-ume-ga delavnika, ki je ravno danes najbolj aktualen in bi ga vsled tega morala upoštevati vsaka oblast, kakor tudi podjetniki. Sodišče je namreč v gornjih razlogih utemeljilo sodbo tudi s sledečim:
»Toženkino podjetje (»Granitolom«) tudi nikakor ne bi bilo oškodovano, ako bi zaposlilo delavce le 8 ur dnevno, pri čemur bi lahko mesto opravljenih nadur nastavilo druge^ delavce in bi bila s tem zmanjšana tudi brezposelnost.«
1 ožečega delavca je zastopal odvetnik dr. Avg. Reisman iz Maribora, med tem ko se je tvrdka »Granitolom« to pot zastopala sama.
Opozarjamo na gornjo sodbo okrajnega sodišča v Marenbergu, ki ima redno številko C I 359/31, g. bana Dravske banovine, da pusti končno revidirati po vseh podjetjih delovne rede, ki so v nasprotju z zakoni in s tem prepreči nepotrebne tožbe in stroške tako delodajalcem, kot delojemalcem. Posebno pa so potrebni revizije vsi delovni redi, ki jih je potrdil bivši inšpektor dela v Mariboru, ing. Ivo Šorli.
Manufaktura, kožuhovina, tren-skoti, Ilubertus-plašči, usnjene suknje, pletenine L. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. Plačilne olajšave.
Višje dež. sodiSie o g. Rud. Tumpeju.
Pritožba g. Tumpeja proti s. Jelenu zavrnjena — odškodnina znižana od Din 2.400.— na Din 650.—. — Gosp. Tumpej dal povod s svojim pismom.
V znani tiskovni tožbi predsednika mariborskih narodnih železničarjev, g. Rudolfa Tumpeja proti uredniku »Ujedinjenega železničarja«, s. Adolfu Jelenu radi znanega Tumpe-jevega pisma o nakupu Austro—Fiat avtomobilov, je prišla te dni sodba II. instance, višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Proti mariborski sodbi sta se namreč pritožila sodr. Adolf Jelen in tožitelj Rudolf Tum-pej.
G. Tumpeju se je namreč zdela kazen prenizka in tudi materijelna odškodnina, čeprav mu je mariborsko sodišče prisodilo na materijelni odškodnini znesek Din 2.400.—.
Višje deželno sodišče v Ljubljani pa je kot prizivno sodišče priziv g. Tumpeja v celoti zavrnilo kot popolnoma neutemeljen in brezpredmeten.
Pač pa je prizivno sodišče ugodilo pritožbi s. Adolfa Jelena v toliko, da je znižalo plačilo materijel-ne odškodnine od zneska Din 2.400 na golih Din 650.
Glede ostale kazni je Višje deželno sodišče izreklo, da ista ni prenizka, »zlasti: ko je upoštevati, da je zasebni tožilec Rudolf Tumpej dal s svojim pismom (o nakupu Austro— Fiat avtomobila, op. uredništva) sam povod k inkriminiranemu dejanju. Z ugotovitvijo obtoženčevemu (Jelenovemu) prizivu radi odločbe o materijelni odškodnini, je postal priziv zas. tožilca (R. Tumpeja) v tej točki brezpredmeten.
Priziv zas. tožilca (Rudolfa Tumpeja) se je torej zavrnil kot očividno neosnovan.
Zasebni tožilec (Rudolf Tumpej) trpi stroške svojega priziva«,
S tem je torej končnoveljavno rešena zadeva pisma Rudolfa Tumpeja odborniku Nabavljalne zadruge državnih železničarjev v Ljubljani o nakupu »Austro—Fiat« avtomobila. Mi smo z rešitvijo zadovoljni!
Maribor.
Vsak ima v banki denar. Zadnji čas se množijo slučaji, da podjetniki ne izplačujejo delavcem zaslužene mezde z izgovorom, da imajo denar v banki, pa ga ne dobijo ven. Dognali smo, da bi se radi odkrižali plačevanja delavskih mezd s tem izgovorom takšni ljudje, ki še banke od znotraj niti videli niso, kamoli, da bi imeli tam vložen svoj denar. Dandanes bi se rad že vsak izgovarjal, da ima denar v banki, če noče plačevati svojih dolgov. Delavec, ki živi iz roke v usta, seveda s takimi jalovimi izgovori ne more nasititi žene in otrok in še sam lačen garati podjetniku, ki bi se rad okoriščal še z obrestmi na račun itak mizemo plačanih delavcev. Opozarjamo delavce, da se v nobenem slučaju ne puste odpravljati s takšnimi izgovori, ker za mezde banke vložnikom redno izplačujejo denar, če ga res imajo tam. Ako vam podjetnik odklanja plačilo s takim izgovorom, vam je prosta pot na sodišče, ki bo gospoda že podučilo. Potem se bo tudi takoj izkazalo, koliko denarja ima dotični gospod vloženega v banki.
Cela kopica tožb radi nadur je bila te dni rešena pri okrajnem sodišču v Mariboru. Tožitelji-delavci so dobili že izplačane prav lepe tisočake za 50% povišek nadurnega dela, posebno po tekstilnih tovarnah. Samo tekstilna tovarna Ivana Brauna je plačala en dan več tisoč dinarjev na nadurah. Ravno tako tudi druge tekstilne tovarne v Mariboru. Eno podjetje je plačalo celo preko 10.000.— Din za nadure v eni seriji tožb. Delavce je zastopal dr. Reisman, tožene tovarnarje pa odvetnika dr. Juvan in dr. Lipola. — Delavci so lahko tega začasnega uspeha veseli, tem bolj, ker jim bo ta denar, na katerega že niso več mislili med delom, posebno sedaj pred zimo prav prišel. Toda istočasno moramo delavce resno svariti, da bi s tem že pozabilo na dolžnosti, ki jih jim nalagajo ti procesi
preVAodi
V’ueT
Vate *pi
lmena- 1	us,a
\oku^n'e.	0\ane.^a'
V razs<°P^°. OUOUOOA
Wue logredovšoVo
\vrai,P^edn8. 0dporno 1 p0vecav^ )	Q
Cena:	Majhne steklenice Din 10.—,
srednje steklenice Din 26.—, velike steklenice Din 62.—. Dobiva se ppvsod.
za nadure. Doseženi dinarji nas še ne smejo zadovoljiti. Pravi uspeh tega delavskega gibanja za nadurno delo mora ležati v tem, da se bodo delavci po vseh tovarnah končno že organizirali v svojih strokovnih organizacijah in se v njih podučili vsaj o tem, kako jih ščiti zakon o zaščiti delavstva ter se potem teh določil tudi držali in jih z vsemi močmi branili po geslu »eden za vse, vsi za enega«. Ne smete pozabiti, da bo podjetnik pritrgal zaslužek enemu, jutri drugemu, — danes meni, jutri tebi, ako bo videl, da nima pred seboj organizirane mase delavstva. Pred vsem pa morate čitati svoj delavski list. Ako ga ne moreš plačevati sam, se združita dva, trije in si naročite »Delavsko politiko«, ki Vas bo vedno o vsem potrebnem podučila in Vam svetovala kot najboljši prijatelj. Potem tudi ne bo več treba tožb za nadure.
Samomor železniškega uradnika. V četrtek, dne 5. t. tn„ se je v bližini postaje Pragersko vlegel na železniško progo blagajnik železniške postaje na Pragerskem Matevž Polanec in tako pričakoval jutranji vlak, ki pripelje iz Maribora. Strojevodja zaradi megle ni opazil samomorilca in je vozil mirno dalje. Kolesa so Polančevo truplo grozno razmesarila, tako da je smrt nastopila takoj. Polanec je bil že nekaj dni baje zelo potrt. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, pa še ni znano.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 7. novembra ob 20. uri: »Cirkuška princesa«.
Nedelja, 8. novembra ob 20. uri: »Zemlja smehljaja.«
Sobota ui nedelja v mariborskem gledališču. »Cirkuška princesa«, Kalmanova zabavna in inelodijozna opereta, ki je bila njena letošnja ponovitev sprejeta z velikim odobravanjem, se bo uprizorila v soboto, 7. novembra ob 20. uri. — V nedeljo, 8. novembra, se bo ponovila Lebarjeva divna opereta »Zemlja smehljaja«, ki je brezdvom-ho najboljša operetna uprizoritev poslednjih mariborskih sezon in je bila doslej vsaka njena uprizoritev razprodana do poslednjega kotička.
Riziko dela. Pri delu se ie ponesrečil ključavničar Rudolf Falež. Prišel je namreč z levo roko v stroj, ki mu je zmečkal prste.
Sprememba voznega reda na progi Maribor—Selnica. Z današnjim dnem se spremeni vozni red proge Maribor—Selnica v toliko, da odhaja avtobus zjutraj ob 6J5 iz glavnega kolodvora in ob 6.30 iz Glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 7.20. Opoldne odhod ob 12. iz glavnega kolodvora in ob 12.15 iz Glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 1.3. uri. — Popoldne odhaja avtobus ob 17.45 iz glavnega kolodvora in ob 18. uri iz Glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 18.45. Navedeni vozni čas je veljaven za delavnike, nedelje in praznike.
Hišna preiskava. V prostorih »Delavske politike« in »Volksstim-me«, na Ruški cesti 5, se je minuli četrtek popoldne vršila hišna preiskava.
poznal sem, da se baje razširjajo neki letaki z mojim podpisom, s katerimi se i>riporoča volilna abstinenca. Izjavljam, da nisem v nikaki zvezi s temi letaki ia da nisem nikogar odvračal od volilne udeležbe. Eržen Viktor.
Vsled ureditve cestišča Ruške ceste ostane ista med Kralja Petra trgom in Crtomirovo ulico od 5. nov. t. 1. do nadaljnega za vozovni promet zaprta.
Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, drobnarije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, kozmetike. Najnižje cene!
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6.
Celje.
Nedeljski počitek in celjski brivci. Do-
sedaj je bilo v Celju uzuelno, da so bile brivnice v poletnem času v nedeljah dopoldne odprte z ozirom na precejšen tujski promet. Pozimi so pa imele uveden popolni nedeljski počitek. Večina mojstrov je tudi letos, čim je nastopila jesen, zopet uvedla nedeljski počitek. Temu staremu običaju j® pa postala nezvesta četvorica ali petorica brivskih mojstrov, ki so že imeli predzadnji dve nedelji odprte brivnice. V očigled tej konkurenci so tudi ostali 'brivski mojstri, boječ se za svoje stranke, začeli razmišljati, da bi tudi oni sledili vzgledu svojih, ne preveč solidarnih, tovarišev. Iz razgovorov, ki so jih imeli med seboj, je bilo doznati, da bo večina brivnic že prihodnjo nedeljo odprta. Kdor pozna celjski teren, mora vedeti, da so se za princip nedeljskega počitka vršile v Celju že jako ljute borbe med podružnico Saveza privatnih nameštenika in med celjskimi trgovci, ki so istotako hoteli slediti vzgledu nekaterih okoliških trgovcev, ki so odpirali trgovine tudi ob. nedeljah. Za pokret nameščencev in delavcev v Celju, ki je dosegel nedeljski počitek šele po ljutih borbah, je ta princip svetinja, katere ne bo pustil kar takole omadeževati. Z ozirom na nevarnost odprave nedeljskega počitka so se pretekli pondeljek sestali delegati vseh naših delavskih strokovnih organizacij, skupaj z nameščenci in brivskimi pomočniki, ki so to vprašanje temeljito preštudirali ter sklenili z vsemi sredstvi .postaviti se v bran. Zaenkrat je seja sklenila izdati na vse brivske šefe okrožnico, v kateri se jim sporoči, da bodo strokovne organizacije priporočale svojim članom, naj zahajajo le v one brivnice, ki imajo uveden nedeljski počitek. Če bo in v koliko bo ta okrožnica zalegla in kako
se bodo stvari razvijale naprej, bomo prihodnjič poročali.
Sprememba občinskih davščin v občini Ceije. Z odlokom finančnega ministrstva in glasom dopisa banske uprave celjska mestna občina v poslovnem letu 1932 ne sme več pobirati najemninskega vinarja, vodarine in kanalske pristojbine. Vodarina se bo odslej pobirala od porabe vode in zato so bili v hiše montirani te dni vodomeri.
Življenje in umiranje v Celju. V Celju je umrlo v preteklem mesecu 41 ljudi, rojenih je bilo 52 ter poročenih 13 parov.
Petje na grobovih. Kakor običajno, je tudi letos zapela Svoboda na pokopališčih par pesmi. Ob 3. uri so zapeli pevci na okoliškem pokopališču dve pesmi, in sicer: Mirno spavaj in Nagrobna koračnico. Ob 4. uri popoldne so pa na mestnem pokopališču zaprli isti dve pesmi. Pod vodstvom g. Preglja se »Svoboda« res lepo razvija.
Pobesnel vol. Franc Šimenc s Klanca pri Doberni je vpregal vola v voz. Nenadoma je vol pobesnel ter zabodel nič hudo slutečega Šimenca. Prizadejal mu je znatno rano na stegnu. Pomoč mu je nudila celjska bolnica.
Ribnica na Pohorju.
Razglas industrijalca inž, Lenarčiča o nadurah.
Inž. Milan Lenarčič, veleposestnik v Josipdolu in lastnik industrijskega podjetja granitnega kamnoloma v Ribnici na Pohorju, je izdal 9. oktobra t. 1. delavstvu sledeči razglas:
»Delavstvu se obznanja, do bode podjetje predvidoma prisiljeno po-služiti se njemu pristoječe pravice ter obračunavati splačilo v znesku, ki odpade na 8-urni delovni čas brez pribitka za več kot 8-ur-no delo.
Josipdol, dne 9. okt. 1931.
Inž. Milan Lenarčič, veleposestvo Josipdol, granitni kamnolomi Ribnica na Pohorju.«
Tivnr obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah j
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
ZA DEČKE:................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240'— do 750'—; Din 200'— do 330*—;
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.........................
Din 130'— do 150-—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET..........................
Din 110*— do 270'—;
RAGLAN:..................................................
Din 650*—;
HLAČE:...................................................
Din 90'— do 180'—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
In Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t
Pazite na zaščitni znak in tvor niško cenot Pazite se ored ponaredbami!
Vrsta Tek. štev.
Pazite
na gornjo ceno
Sicer je slovenščina tega »razglasa« nacionalnega podjetnika tako čudovita, da navaden zemljan težko razlušči jedro. Posebno Lenarčičevi delavci ne vedo, kaj jim je hotel g. Lenarčič s tem »obznanilom« povedati. Zdi se pa, da je hotel tudi g. inž. Milan Lenarčič s tem razglasom razveljaviti prisilno določilo § 10 zakona o zaščiti delavstva, ki določa, da se mora plačati s 50%-n.im poviškom nadurno delo v industrijskih podjetjih, kot je Lenarčičev granitni kamnolom. Te moči in pravice pa seveda g. Lenarčič zaenkrat še nima in lahko on »splačilo« o nadurnem delu obračunava kakor ga je mila volja, delavci pa si bodo poiskali plačilo 50% -nega pribitka za nadurno delo pri sodišču, če ga bo g. Lenarčič samo »obračunaval«, ne pa tudi izplačal. Toliko pravočasno v vednost g. inž. Lenarčiču z ozirom na njegovo »obznanilo« z dne 9. oktobra 1931.
Brezno.
Tožbe za nadure proti »Granitolomu«.
'Zadnjič smo poročali, da je okrajno sodišče v Marenbergu obsodilo industrijsko podjetje »Granitolom« Res in Drug na plačilo 50% poviška za nadurno delo nekemu delavcu, katerega je odpustilo iz službe. Proti tej sodbi se je podjetje »Granitolom« pritožilo po advokatu dr. Politeu iz Zagreba na okrožno sodišče v Mariboru. Med tem pa je vložilo proti »Grartitolomu« tožbe za nadure še več drugih delavcev in je bilo podjetje »Granitolom« že zopet v enem slučaju obsojeno na plačilo 50% poviška. V teku pa je še par tožb delavcev proti »Granitolomu« za nadure in se bo razprava vr šila še ta mesec. O poteku bomo poročali. Vse delavce zastopa odvetnik dr. Reisman iž Maribora. Zanimivo je, da sta lastnika tega podjetja g. Res iz Zagreba in g. Za-pečnik, žel. uradnik v Breznem.
Razno.
Bivša cesarska gledališča na Dunaju se naj zapro — tudi graško univerzo imajo v načrtu. Kaj bi neki rekel pokojni avstrijski kajzer Franc Jožef, ko bi vedel, kako neusmiljeno podirajo razne institucije, ki so nosile »K. K.« — K. K. Hofoper, K. K. Burgtheater, K. K. Universitat. — Vse to se danes maja v svojih temeljih. Namreč, stara graška univerza ni več varna pred zaprtjem. Tudi ministrstva nameravajo, radi štednje, vsa strpati v eno palačo, kar sicer ne bi bilo največje zlo. Starim dunajskim purgarjem to nikakor ne gre v glavo, da bi se slavna dvorna gledališča moglo zapreti. Tudi Gradčani so zelo razburjeni za svojo univerzo, ki ima veliko preteklost ter zgodovino največjih pretepov za nacionalizem v stari Avstriji.
Jama se je podrla na raziskovalce. Pri Kapfenbergu se nahaja jama, kakršnih je mnogo v gorovju. Pred kratkim se je podala v jamo večja družba raziskovalcev. V trenutku, ko je družba prispela v njo, se je podrla stena ter zaprla raziskovalcem izhod. Ker raziskovalcev ni bilo tekom noči domov, se je napotila ekspedicija na lice mesta. Toda zasuti so se do drugega jutra sami rešili.
Poroke nazadujejo v Nemčiji. Na
Pruskem! v Nemčiji je bilo v zadnjem četrtletju 99.346 p-crek lani, letos pa jih je bilo v minulem četrtletju 91.001. To je mnogo. Zniževanje mezd in nezaposlenost bo to število še bistveno izprentenilo, kar je naravno, ker danes rodbine od zraka ! še ne morejo živet5.
Pristopajte k zadrugi
.Manili inf
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 175 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren« tih.
• /■% * • < v	.	>sV' ■••V	4	>
,	v.-.-:	.	.-.	v.v	.v.v.-.-••*••••• .v-.;. 0.y,-	y-	.<y.
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
3
3
21
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O, Z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
nalomite svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Mote obratujemo pd 67/
proti trimesečni odpovedi.
H
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcll Izdala la nrejule Viktor Eržen v Mariboru