Leto XXI.	U0*ZJZ	B Bf^P številka 16.
^TruuVjKI LIjI sss
w S	mu	mF	w	^^m	mmm^^ •
BO din, za '»teta 45 din,	Rokopisov	ne	vraCamo.	—
mesečno 15 din. Tedenska v	ic	m_ Račun pri poštni hranil-
Plača in8 toži se jub j ant CSSOPIS ZB fl^OVI f>Oc IfV C* US ffff O, Ot>fl In CfenaMlŠtVO nici v Ljubljani št. 11.953.
ftliain vsak ponedeljek, ******* sredo In petek
Ljubljana, petek 15. julija 1938
Cena
posamezni 4>EA številki din ■
Občni zbor zveze trg.
Vsa združenja	včlanjena	v	pop
Sprememba pravil — Program Zveze za prihodnost
Po velikem iti uspešnem kon-(j res u trgovcev Jugoslavije v Ljubljani naravno ni mogel posvetiti občni zbor Zveze splošnim gospodarskim vprašanjem te pozornosti kakor druga leta. To nalogo je opravil kongres v zadostni meri in ker je komaj mesec dni od kongresa, tudi občni zbor Zveze teli stvari ni mogel ponavljati. Zalo je bilo le naravno, da je občni zbor Zveze posvetil svojo pozornost predvsem notranji utrditvi zveze, da osrednjo organizacijo slovenskega trgovstva notranje tako okrepi, da bo moglo trgovstvo v resnici preiti iz defenzive v ofenzivo. In ta cilj je občni zbor v Logatcu tudi dosegel. Spremenil je pravila Zveze in poskrbel, da Im imela Zveza živ kontakt s podeželskim trgovstvom, da pa vodstvo zveze ne bo okoino, temveč ekspeditivno in hitro delalo. Zato ni več na čelu Zveze pied-sedstvo, ki je štelo celili 42 članov temveč le še znatno manjši glavni odbor, ki izvoli iz svoje srede ožji odbor, ki pa je tako zmanjšan, da je v resnici prava eksekutiva.
Še drugo važno spremembo je sklenil občni zbor, pa čeprav je navidezno ta sprememba le malenkostna. Potne stroške članom glavnega in ožjega odbora ne bodo plačevala več združenja, temveč Zveza. S tem je omogočeno, da se morejo udeleževati sej tudi delegati najmanjših združenj, kar doslej zaradi silno skromnih sredstev zlasti manjših združenj ni bilo mogoče. Predlog celjskega združenja se je izkazal torej kot sila dober, ker je z njegovo izved ho zajamčen živahen kontakt med Zvezo in podeželskim trgovstvom.
Tako se je Zveza z novimi pravili usposobila za še intenzivnejše in uspešnejše delo. Da pa je za takšno delo tudi v resnici • zrela in sposobna, je dokazal duh, ki je vladal na zborovanju. Vse delegate je družila le ena želja, da se sprejmejo le najboljši sklepi brez vsakih postranskih ali drugih misli, Za osebne boje ni v Zvezi več nobenega mesta. Odloča le stvaren argument! Zato pa so bili tudi vsi sklepi solidarni, zato je pokazalo vse zborovanje tako visok nivo, da dela vsem delegatom čast. Veselje je biti na takšnih zborih, kakor je bil zadnji občni zbor Zveze v Logatcu, ker je bil zbor dela, iskrenega tovariškega duha ter trdne stanovske zavednosti. A tudi zbor gospodarskih delavcev, ki se zavedajo svojih pravic in ki so vedno pripravljeni, da se za svoje pravice tudi bore. Na tej podlagi je moral biti občni zbor Zveze popoln uspeh — in to je tudi bil. Zato pa bodo slovenski trgovci se-^aj s še večjo vnemo delali, da uresničijo njih zahteve in da začne v Jugoslaviji izvajati nova gospodarska politika. To je y (,asu povečanega navala tujcev >n tujega kapitala še zlasti potreb-,1f). Ne sme se več dogajati, da hodo interesi domačih nacionalnih ljudi zapostavljeni za interesi tujcev in tujega kapitala!
Bodoči program Zveze je pred-
sednik Stane Vidmar jasno za-rtal in slovensko trgovstvo je sprejelo ta program za svoj in bo zanj tudi delalo z vso svojo po-
žrtvovalnostjo. Za našo osrednjo bojno organizacijo, za Zvezo trg. združenj se je začela v Logatcu nova doba.
Seja predsedstva
Iz raznih razlogov je bilo potrebno, da se je sklicala seja predsedstva hkrati z občnim zborom. Prihranjen je bil s tem članom čas, združenjem pa denar.
Seja predsedstva Zveze se je začela ob devetih dopoldne v Sokolskem domu v Logatcu. Sejo je otvoril predsednik Stane Vidmar, konstatiral njeno sklepčnost ter po drugih uvodnih formalnostih prešel takoj na dnevni red. Pred-sedstveno poročilo je podal le na kratko, ker bo itak obširno poročal na občnem zboru Zveze. Omenil je le, da je kongres trgovstva Jugoslavije v Ljubljani krasno
uspel, da se je končal tudi s finančnim suficitom, kar je zasluga požrtvovalnosti ljubljanskih trgovcev. Nujna je postala sprememba pravil zaradi predloga združenja v Celju. Sledilo je poročilo blagajnika Fabianija o računskem zaključku za 1. 1987. ter proračun za l. 1988. Obe poročili je seja odobrila.
Nato je predsednik Vidmar podrobno poročal o spremembi pra vil. Ker je to že postalo potrebno, je sam temeljito predelal pravila, da bi se odpravile še nekatere pomanjkljivosti, ki so ostale v pravilih. Jedro spremembe pa je
v tem, da se namesto mnogo prevelikega predsedstva izvoli glavni odbor, ki izvoli iz svoje srede ožji odbor ali eksekutivo. V tej so bili dosedaj samo člani ljubljanskega združenja in iz ljubljanske okolice. To pa ni dobro, ker je bil zaradi lega kontakt s podeželskim trgovstvom premajhen.
Po daljši debati, katere so se udeležili gg. Fazarinc, Čeh, Senčar, Kobe, Kocjančič, Škrbec, 1?a-tej in drugi, je bilo soglasno sklenjeno, da se pravila spremene.
Nato je predsednik Vidmar prebral svoj novi osnutek pravil, ter je bila po vsaki točki debata. Na koncu so delegati sprejeli predlagano spremembo pravil tudi v podrobnostih soglasno. (0 spremembi poročamo obširneje v poročilu o predkonferenci). Ko so se še rešila važna personalija, je predsednik Vidmar zaključil sejo
Pred konferenca
se
se
V smislu tradicije Zveze je bila pred občnim zborom p red konferenca, da imajo delegati možnost prosto povedati svoje mnenje o vseh točkah. Predkonferenra je bila izredno dobro obiskana in so bila na njej zastopana skoraj vsa združenja.
Predkonferenco je otvoril predsednik Vidmar, imenoval je zapisnikarja in overovatelje zapisnika, pozdravil vse navzoče, zlasti pa oba zastopnika Zbornice za TOI, predsednika trgovskega odseka Albina Smrkolja in tajnika dr. Ivana Plossa. (Oba so pozdravili zborovalci z glasnimi vzkliki.)
Nato je prešel predsednik Vidmar takoj na glavno točko dnevnega reda
na spremembo pravil.
Sprememba je postala potrebna, ker se je že dolgo čutila potreba po novih pravilih, in sicer zaradi pomanjkljivosti pravil in 2. da se da Zvezi večja elastičnost ter da podeželskemu trgovstvu v Zvezi večje zastopstvo.
Pobudo za spremembo pravil pa sta dalj združenji v Celju in Litiji. Prvo s svojo zahtevo, da plačuje potne stroške delegatov Zveza in	ne	združenja,	drugo	pa,
da se ustanovi poseben	odsek	de-
tajlnih trgovcev. Zaradi prve zahteve bi se znatno povečal prora-un Zveze in to je tudi vzrok, da se obravnava sprememba pravil prej ko proračun, ker ije od te spremembe odvisna tudi višina proračuna. Glede ustanovitve posebnega odseka detajlnih trgovcev pa treba reči. da je 90% vseh v Zvezi včlanjenih trgovcev detaj-tistov in	da	zato tak poseben	odsek tudi	ni	potreben.
Predsednik Vidmar je nato podrobno poročal, kaj je sklenila glede spremembe pravil seja pred. sedstva, nakar je poročaj točko za točko o novih pravilih.
Razvila se je k posameznim toč kam zelo živahna debata, zlasti obširna glede števila članstva ožjega odbora. Ze na seji predsedstva se je izvolil poseben od-
bor, ki so ga tvorili gg. Celi, Fazarinc, Kočevar in Kostanjšek, da določi število članov in jih razdeli po okrožjih. Odbor je svoje delo tudi dovršit ter je na predkonferenci poročal o predlogu odbora predsednik mariborskega okoliškega združenja g. Kostanjšek.
O predlogu se je razvila zelo
dolgotrajna debata, ki jo je končal podpredsednik Zveze Oli s svojim predlogom, da ima ožji odbor poleg predsedstva še 8 članov, od katerih morajo biti po 4 iz bivše mariborske in ljubljanske oblasti.
Po izčrpni debati je bila končno soglasno sprejeta naslednja izpre-tnemba pravil.
Predlog predkonference glede spremembe
Členu 5. črka e) se doda nov stavek, ki se glasi: Prav tako so člani dolžni pošiljati Zvezi prepis zapisnika vsake seje uprave Združenja.
člen 7.: Organi zveze so:
1.
<2,
8.
4.
5.
skupščina,
glavni odbor,	,
izvršilni ali ožji odbor, predsedstvo,
posebni osrednji odseki in odbori.
Člen 12. odst. 1. črka b) se spremeni v toliko, da se rok za slav-ljanje samostojnih predlogov za redno skupščino skrajša od 18 dni na 8 dni, za izredne skupščine pa od 10 na tri dni,
Glavni odbor
Člen 13.
odstavki 1,2, 3, 4 ostanejo neizpre-menjeni, le naziv predsedstvo se spremeni v naziv glavni odbor. Glavni odbor sestoji iz predsedstva in po enega zastopnika vsakega združenja, ki naj ho po možnosti predsednik združenja. Te zastopnike kakor tudi njih namestnike določijo uprave združenj.
K stavku: tajnik je nameščenec Zveze se doda »in ni član nobenega odbora in tudi ne predsedstva in prisostvuje sejam in sestankom, v kolikor to odredi predsednik.
V delokrog glavnega odbora
spadajo vse zadeve, ki po teh pravilih niso pridržane izrečno zvezni skupščini ali kakemu drugemu organu. Predvsem pa spada v delokrog glavnega odbora:
a) da odobruje poročila ožjega
odbora in daje navodila za nadaljnje delo ožjega odbora;
b) pregled in dokončna redakcija letnega obračuna kot predlog zvezni skupščini;
c) sestava predlogov za zvezno skupščino glede reorganizacije Zveze, spremembe pravil, upora be zveznega premoženja, osnovanja gospodarskih, socialnih ali kulturnih ustanov in podjetij ter sploh predlogov, ki streme za okrepitvijo in dvigom trgovskega stan u;
č) sklepa o sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami za dosego ciljev, ki so stavljeni v čl. L, 2. in 3. zveznih pravil;
d) da pooblasti ožji odbor za izvrševanje sklepov glavnega odbora in skupščine in da v primeru potrebe pooblasti ožji odbor tudi za sklepanje o zadevah, ki niso posebej naštete v čl. 5. (delokrog ožjega odbora) in so sicer pridržane glavnemu odboru;
e) razpravlja in sklepa o pred logih ožjega odbora in združenj \ kolikor sklepanje o njih ni pridržano drugim organom.
Odstavka 6. in 7. odpadeta.
Nadaljnji odstavki ostanejo, le naziv predsedstvo se spremeni naziv glavni odbor.
Glavni odbor rešuje posle svojega področja na sejah, ki jih skli cuje predsednik odnosno podpred sednika, če sta zadržana pa naj starejša člana glavnega odbora, po potrebi. Prepis zapisnika se mora poslati vsem članom zveze. Stro ške sej glavnega odbora krije
Zveza po lestvici, ki jo določi glavni odbor.
Člen 14. smiselno ostane.
Člen 15. se spremeni kot sledi:
Ožji odbor:
Ožji odbor tvorijo: predsednik, oba podpredsednika, blagajnik, in še 8 članov, ki jih izvoli glavni odbor iz svoje srede in od katerih morajo biti 4 iz bivše mariborske, 4 pa iz bivše ljubljanske oblasti.
V delokrog ožjega odbora spada zlasti:
a) izvrševanje sklepov glavnega odbora in skupščine;
b) upravljanje zveznega premoženja v smislu sklepov in odredb skupščine in glavnega odbora;
c) skrb za redno in točno pobiranje letne doklade;
č) zbiranje vseh podatkov o gospodarstvu, o socialnem, kulturnem in humanitarnem delovanju združenj, sestavljanje statističnih izkazov in točno obveščanje združenj o vseh važnejših pojavih v trgovini in gospodarstvu sploh;
d) podpiranje združenj v organizacijskem delu in pri vseh obče koristnih snovanjih in podvigih, z nasveti, pojasnili, poukom, intervencijami itd.;
e) vodstvo zveznega urada, nameščanje in odpuščanje osebja, vse v okviru proračunskih možnosti in v interesu dobrega in točnega opravljanja nalog zveze;
f) reševanje vseh tekočih zadev, kolikor ne spadajo v delokrog glavnega odbora ali niso prepuščeno naravnost predsedstvu.
Seje ožjega odbora so po po-rebi vsak mesec in jih sklicuje predsednik, ali v zastopanju predsednika, če je zadržan, podpredsednik.
Na sejah ožjega odbora se sklepa z navadno večino glasov. V primeru enakosti glasov odloča predsednik.
Seja je sklepčna, če je na seji navzočih poleg predsedujočega še vsaj 5 članov ožjega odbora.
0 sejah se vodi zapisnik, ki ga morajo podpisati predsednik, zapisnikar in dva overovatelja, ki jih od seje do seje določi predsednik. Frepis zapisnika se mora dostaviti vsem združenjem. Člani ožjega odbora poslujejo brezplačno, vendar jim povrne zvezna blagajna stroške za potovanja in oskrbo po lestvici, ki jo odobri glavni odbor zveze.
Člen IG. Predsedstvo zveze tvorijo:
a) predsednik,
b) dva podpredsednika,
c) blagajnik.
Če je predsednik Zveze iz Ljubljane, mora biti prvi podpredsednik iz bivše mariborske oblasti. Če je predsednik iz bivše mariborske oblasti, mora biti prvi podpredsednik kot poslovodeči iz Ljubljane.
Vse člane predsedstva izvoli občni zbor Zveze za dobo treh let. Člen 17. Nadzorni odbor ostane. Člen 18. (bivši 17.) odpade beseda »pupilarnk.
Člen 19. (prejšnji 18).
Člen 20. (prejšnji člen 19.) s®
E premeni takole: Osrednje stro-ovnc sekcije (odseke) sestavljajo zastopniki strokovnih sekcij pri združenjih. Odseki si na prvem (sestanku izvolijo svoje načelnike jin ostale funkcionarje po potrebi. !če je število pripadnikov kake [stroke, ki se žele združiti .... Na [koncu tega prvega odstavka se Še [doda »pri zvezi«.
Pri naslednjem odstavku ostane Isamo prvi stavek, nadaljnji odpade, prav tako ves tretji odstavek.
Na koncu tega člena se doda:
»Delo vseh članov osrednjih 'sekcij je brezplačno. Stroške za udeležbo na sejali pa lahko povrnejo sekcije ali združenja.«
Clen 21. je prejšnji 20. Odbori;
Drugi stavek tega člena se iz-premeni takole: »...pa tudi iz vrst trgovstva vobče, stavljajo svoje predloge in mišljenja zveznemu predsedstvu, ki jih predloži v svr-ho sklepanja kompetentnim organom zveze.«
Vse drugo ostane neizpreme-njeno.
Sprejet je bil še naslednji predlog:
Skupščina pooblašča zvezno predsedstvo, da izvede v smislu
gornjih sprememb vse potrebne popravke in redakcijo pravil in oskrbi njih potrditev po oblastih.
Računski zaključek in proračun
Najprej je podal blagajnik Fabiani računski zaključek in proračun, kakor ga je že odobrila predsedstvena seja. Ker pa je bila med tem sprejela sprememba pravil, da bo Zveza in ne več združenje plačevala potne stroške delegatov; bi se moral proračun znatno povišati. V debati pa se je izkazalo, da bi to bilo za 1. 1938. le težko izvedljivo, ker so vsi proračuni združenj za 1. 1938. že bili sprejeti na občnih zborih. Ker pa je na drugi strani minulo že več
ko pol leta in so sedaj počitnice, poleg tega pa je treba čakati še na potrditev sprememb pravil, je predkonferenca soglasno sklenila, da se predlaga občnemu zboru Stari proračun in da ostanejo prispevki združenj nespremenjeni, s prvim januarjem pa se uveljavi novi proračun, kar naj tudi že združenja pri sestavi novih svojih proračunov upoštevajo. Ta sklep je mogla konferenca storiti tem laže, ker je s kongresom dobila zadosten prihranek, da bo mogla kriti svoje potrebe tudi brez zvišanja proračuna.
Z velikim zadoščenjem so sprejeli delegati tudi sporočilo blagajnika Fabianija in predsednika Vidmarja, da se je finančno stanje Zveze znatno zboljšalo. Tudi so vsa združenja poravnavala v celoti svojo članarino.
Sprejet je bil nato predlog nadzorstva in pa predlog ljubljanskega združenja, da se upoštevajo za
1.	1937. pri določitvi članarine ljubljanskega združenja dajatve, ki jih je to združenje imelo za Zvezo.
Nato je sledila cela vrsta predlogov posameznih združenj. O teh
predlogih pa bomo poročali v prihodnji tedenski številki.
Po rešitvi vsega dnevnega reda se je izvolil odbor za resolucije, v katerega so bili izvoljeni zastopniki vseh združenj, ki so poslali predloge, tajnik Zbornice dr. Pless in urednik »Trgovskega lista«.
Odbor je takoj šel na delo in sestavil resolucije na podlagi predlogov združenj in delegatov.
Zvečer je priredilo logaško združenje v Sokolskem domu nad vse posrečen zabavni večer, o katerem smo že poročali v ponedelj-ski številki. Tu naj ponovno ponovimo zahvalo vseh delegatov za lepo gostoljublje, ki so ga izkazali Logatčani.
Slavnostni	občni
V nedeljo ob 9. dopoldne se je začel v dvorani Sokolskega doma v Logatcu občni zbor Zveze. Otvo-ril ga je predsednik Vidmar, kon-statiral, da je bil občni zbor pravočasno in pravilno sklican in da jje sklepčen, saj je na občnem zboru od vseh 29 združenj zastopanih 27 s 77 delegati. Združenji v Slov. Konjicah in Dol. Lendavi pa sta svojo odsotnost opravičili.
Imenuje za zapisnikarja tajnika g. Skazo iz Maribora in tajnika g. Smuča iz Ljubljane, za overova-telje zapisnika pa gg. Logarja, Ve-rovška in Kreka.
Predlaga, da se pošlje Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostna brzojavka, kar je sprejel občni zbor z glasnim odobravanjem. Predlaga nadalje, da se odpošljeta pozdravni brzojavki Splošni zvezi bolgarskih trgovcev v Sofiji in Centralnemu predstavništvu v
Beogradu. (Glasno odobravanje.)
Občni zbor je pozdravil s posebnim pismom predsednik Zbprnice Ivan Jelačin, ki pa se kongresa zaradi zrahljanega zdravja ne more udeležiti. — Nadalje je pozdravil občni zbor župan Logatca Gabriel Oblak, ki je službeno zadržan, da bo mogel priti na občni zbor šele kasneje.
Pozdravlja zastopnika bana sre-skega načelnika dr. Malešiča (živio klici) ter zastopnika Zbornice za TOI, predsednika trgovinskega odseka Albina Smrkolja (živio) ter tajnika dr. Plessa (živio-klici).
Pozdravlja nadalje zastopnika Društva veletrgovcev in industrij-cev g. Lavriča (odobravanje) ter zastopnike tiska.
V imenu gostov se je kot prvi zahvalil sreski načelnik Malešič Zahvaljuje se za pozdrave v imenu g. bana in v svojem imenu ter
kliče iskreno: dobrodošli! Odveč bi bilo, če bi poudarjal veliko važnost trgovstva za državo ter za dvig njene gospodarske moči, Vaš procvit je tudi procvit države. Zato so tudi cilji skupni in za dosego teh ciljev je potrebno eno: iskreno sodelovanje. V tem smislu pozdravlja občni zbor in mu želi najlepše uspehe. (Ploskanje.)
Predsednik trg. odseka zbornice Albin Smrkolj se zahvaljuje in pozdravlja občni zbor v imenu Zbornice ter predsednika Jelačina, ki se občnega zbora ni mogel udeležiti zaradi zrahljanega zdravja, kakor se je že omenilo.
Zbornica ima iste naloge kakor Zveza. Zato je naša želja in dolžnost, da delamo v slogi, da se medsebojno podpiramo in potem bodo doseženi tudi veliki uspehi. Želi občnemu zboru čim lepše uspehe. (Ploskanje.)
Poročilo predsednika Vidmarja
Naša letošnja skupščina pada v čas, ko nismo niti popolnoma likvidirali kongresnega dela, saj zborujemo točno mesec dni po kongresu.
Ker sem na III. kongresu trgovcev Jugoslavije v svojem glavnem referatu itak omenil vsa najvažnejša vprašanja in je bil referat v celoti objavljen v »Trgovskem listu« in v kongresni knjigi, smatram za nepotrebno in odveč, da bi v današnjem svojem poročilu ponavljal vse te zadeve in jih znova obdeloval.
Od takrat se žal še ni nič spremenilo. Današnja skupščina lahko le ponovno in s polnim poudarkom konstatira, da jc našega potrpljenja konec, da nas tudi kratkoročne obljube ne morejo več zadovoljiti. Mi hočemo dejstva, mi zahtevamo rešitev naših glavnih zahtev, ker je to ne samo naša pravica, marveč je to tudi v interes« zdravega razvoja našega gospodarstva, je to v interesu naroda in države. Mi smo dovolj jasno in točno dokazali, da so vse naše zahteve ne samo upravičene, marveč tudi brez škode za druge stanove izvedljive, nekatere pa celo nujne v interesu naše gospodarske svobode, v interesu gospodarske neodvisnosti in tudi v interesu državne obrambe.
Ce so torej te zadeve takšne, je pač več kot čudno, da se stvari ne premaknejo z mrtve točke, da ni kakor ni in ni mogoče dočakati tolikokrat obljubljenih rešitev. Potem, ko smo o vseh teh vprašanjih slišali že izjave gospoda predsednika vlade in g. ministra trgovine, moramo končno vendar enkrat javno, jasno in glasno vprašati, kdo je tisti skriti in zagrizeni so
vražnik in nasprotnik narodnega trgovstva, ki preprečuje rešitev vseh teh zadev, kdo je tisti, ki nam meče neprestano polena pod noge in nas ovira v našem pozitivnem in splošno koristnem delu.
Želimo, da se jasno pokaže enkrat, kdo je za nas in kdo je proti nam.
Zveza je konsolidirana
Ko sem lansko leto proti svoji volji prevzel mesto zveznega predsednika, nisem mislil, da bo prvo leto že tako razgibano, da bom takoj postavljen pred toliko in tako velikih nalog. Smatral sem za svojo prvo nalogo, konsolidirati razmere v naši organizaciji, odstraniti vsa trenja, izravnati nesoglasja in dvigniti ugled naše Zveze.
Priznam, da sem v tem stremljenju naletel na marsikatero težavo, po drugi strani pa z veseljem priznam, da sem videl tudi mnogo, mnogo lepega, mnogo zavednosti, veliko smisla za skupnost, veliko iskrenosti in dobre volje. In kakor se je kazalo spočetka marsikaj neizvedljivo, tako je s časom postalo vse to lažje in izvedljivo, ker je za vse takšne zadeve najboljše zdravilo »delo«. Zveza je delala, delala intenzivno, pa je delo samo prepričalo vse o potrebi skupnosti, sloge in enotnosti. In res je danes veliko zadoščenje, da lahko ponovim konstatacijo, ki sem jo podal že na kongresu, da so danes združeni Zvezi trgovskih združenj prav vsi trgovci Slovenije brez izjeme. Tako je Zveza danes resnični in pravi predstavnik vsega sloveti skega trgovstva, in naloga zveznega vodstva mora biti, da bo vse
delo Zveze tudi vedno čist, ne-potvorjen in veren izraz hotenja in stremljenja slovenskega trgovstva. (Odobravanje.)
Zvezno predsedstvo, ki je po svoji sestavi nekakšna reprezentanca vseh združenj, je v pretek lem letu na 7. plenarnih sejah obravnavalo vsa važna vprašanja, ba-vilo se je podrobno z vsemi problemi, ki zadevajo trgovino, obravnavalo pa je poleg tega tudi vsa organizacijska vprašanja in notranje zvezne zadeve.
Kakor je bilo delo na sejali zveznega predsedstva v prvi vrsti usmerjeno na gospodarska vpra šanja našega področja in se je mo ralo predvsem posvetiti zahtevam in potrebam slovenskega trgovca vendar ni zanemarjalo tudi sode lovanja z ostalimi zvezami v okvi ru Centralnega predstavništva Zvezni predsednik, ki se je ude ležil vseh sej CP, je dobival vedno s strani članov našega predsed siva navodila in pobude za delo CP, pa mi je bilo na ta način mo goče poživljajoče vplivati na delo ne samo CP samega, nego tud ostalih bratskih Zvez, ki so dobile tem potom mnogo pobud in mnogo interesantnega gradiva.
0 vseh sejah CP pa sem izčrpno poročal predsedstvu na sejali Kako živahno je bilo delo Zveze najbolje ilustrirajo nekatere ste vilke. V preteklem let" je Zveza razposlala 89 okrožnic najrazlič nejše vsebine. Rešeno je bilo 1199 spisov, pri tem pa niso še upošte vani administrativni posli odsekov to je Osrednjega lesnega odseka odseka drogislov in odseka knji garjev.
Toda to še ni vse. Zadeve sploš ne narave, pa tudi zadeve posa
meznih združenj so zahtevale iz-edno mnogo osebnih intervencij,
bodisi posamičnih, bodisi v depu-tacijah in to pri skoro vseh oblastih in korporacijah v Ljubljani. Vse prošnje, tako združenj kakor posameznikov, je Zveza takoj upoštevala. Konstatirati moramo, da so intervencije, v kolikor so v zadevah dokončno odločala naša oblastva v Ljubljani, v splošnem uspele in je razmeroma malo intervencij bilo neuspešnih.
Intervencije pri centralnih ob-lastvih v Beogradu smo pa opravljali po CP. Tam je z uspehi pač težje, zlasti še, če upoštevamo, da gre pri takih intervencijah po večini za večje in težje zadeve. Pri vsem tem delu pa Zveza ni prezrla nobenega važnejšega pojava gospodarskem življenju, budno ije spremljala vsa dogajanja, ki zadevajo naš trgovski stan, sodelovala je z izpreminjevalnimi predlogi pri delu na načrtih zakonov, uredb, naredb, pravilnikov itd. Udeleževali smo se po svojih zastopnikih vseh važnejših anket, konferenc in posvetovanj, opozar jali smo oblasti na gotove nezdrave pojave in skušali preprečiti vse, kar bi škodovalo interesom narodnega trgovstva.
V preteklem poslovnem letu je sklicala Zveza sestanek članov vseli davčnih odborov, na katerem je bilo sklenjeno, da se prirede po združenjih predavanja o davčnih vprašanjih Tako so bila ta predavanja (18 po številu) v januarju in februarju t. 1., kot predavatelja
pa je Zveza delegirala poleg zveznega predsednika še zveznega tajnika in pa tajnika ljubljanskega trg. združenja tov. Šmuca, kateremu se za pomoč iskreno zahvaljujem.
V dobi občnih zborov je Zveza skušala zadostiti zahtevi združenj, da bo zastopana na vseh občnih zborih. Delegati Zveze so podali na zborovanjih svoja poročila, obenem pa so imeli priliko spoznati razmere in težave trgovcev posameznih okrajev in podrobneje spoznati lokalna vprašanja. Vse tekoče zadeve je reševala ekseku-tiva, ki se je sestajala pogosto, kakor so pač potrebe in delo odrejali.
Delo odsekov
Strokovne zadeve posameznih panog pa so obravnavali odseki. Zadeve lesne stroke je obravnaval in reševal Osrednji lesni odsek, ki ga je vodil podpredsednik Škrbec. Ta odsek je doslej najmočnejši, saj šteje 862 lesnih trgovcev Slovenije. G. Škrbec je tudi zastopal našo lesno trgovino v vsedržavnih odborih. Pri tej priliki naj bo omenjeno, da je bil likvidiran Centralni odbor za lesno gospodarstvo, v katerem itak niso bile vse organizacije lesne stroke. Ustanovila pa se je Stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije s sedežen« v Zagrebu. V njej so včlanjene sedaj vse organizacije lesne stroke.
Drugi dogodek, ki je važen za naše lesne trgovce, je ustanovitev Strokovnega odbora za les in gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Ta odbor ima širši in ožji odbor in je posvetovalni organ resornih ministrstev in drugih državnih oblasti. Ugodne posledice tega odbora se že kažejo. Mi imamo zastopnika v širšem odboru, važno pa je za nas, da dobimo zastopnika tudi v ožjem odboru, kjer se v resnici razpravljajo vse zadeve lesne stroke.
Čeprav številčno manjSt, ni bil
manj agilen odsek drogistov, ki mu predseduje g. Bogomir Šinkovec. Odsek je imel zaenkrat svoj sedež v Kranju.
Izredno delaven pa je odsek knjigarjev, ki se razvija pod vodstvom g. Pribošiča živahno in uspešno. Ta odsek je tudi član Zveze knjigarnarjev kraljevine Jugoslavije, ki ima sedež v Beogradu, pa je značilno, da je bil pred kratkim izvoljen za predsednika te Zveze baš predsednik naših knjigarnarjev g. Pribosič. K tej izvolitvi mu prav iskreno čestitamo, saj je dokaz in priznanje njegovih izrednih sposobnosti in delavnosti.
Uublianskl kongres bil popoln uspeh
Kakor vidite, je redno delo Zveze zavzelo že takšen obseg, da ga jedva zmagujemo. Toda letos smo dobili k temu Še zelo lep in obilen nameček. CP je predlagalo in sklenilo, da ponudi organizacijo letošnjega trgovskega kongresa nam. Ponudbo smo sprejeli.
Na seji predsedstva sem takrat povedal, kako si zamišljam organizacijo in izvedbo kongresa, poročal sem o približnem proračunu stroškov in obljubil, da bomo storili vse, da zvezna blagajna ne bo preveč trpela radi kongresa.
Danes, ko smo skoro popolnoma likvidirali vsa kongresna dela, lahko rečem, da je bila organizacija kongresa skoro brezhibna, da je potekel kongres v vzornem redu in harmoniji, da je bil vtis naše kongresne, manifestacije globok in da je kongresni odbor v polni meri izpolnil svojo nalogo. Kar pa zadeva finančno stran, pa z veseljem ugotavljam, da organizacija kongresa zvezne blagajne sploh ni obremenila. Kongresni odbor je zbral vsa potrebna sredstva za organizacijo in izvedbo kongresa sam, prinaša pa Zvezi od
zbranih sredstev svoj prihranek, ki je za naše razmere prav impozanten in nepričakovan. Pii tein pa moram konstatirati, da smo kongres organizirali v vsakem pogledu velikopotezno in dostojno naši organizaciji, da smo skušali nuditi gostom kar največ mogoče in da smo brate Bolgare oskrbeli brezplačno s stanovanji, jim nudili brezplačno obiske koncertov, opere itd. in nosili vse Stroške za njih izlet v Bohinj in na Bled.
Zveza je goste pozdravila na pozdravnem večeru in na zaključnem banketu. Storili in nudili snio vse, kar je bilo potrebno in dostojno slovenskega trgovstva. Pri vsem tem pa smo štedili kar se je dalo. (Živahno odobravanje.)
Gospoda! Prijetno je danes poslušati poročilo o tem lepem prihranku, toda pot do teh sredstev ni bila tako lahka. Odkrito priznam, da sam nisem verjel v možnost takšnega uspeha. Toda tovariši, kadar gre za dobro stvar in kadar se dela z vsem idealizmom in čistim veseljem, takrat se godijo čudeži. In čudeže so delali naši tovariši v raznih odborih. Ker
ste bili itak vsi priča kongresa, Vas ne mislim zadrževati s podrobnim poročilom. Moram pa omeniti nekatere stvari, ker je to moja dolžnost.
Priznanje članom kongresnega odbora
Delo kongresnega odbora je baziralo na številki 5000 udeležencev, kakor je po izjavah posameznih Zvez bilo pričakovati.
Ve je radi izostanka tovarišev in zagrebškega in splitskega Saveza udeležba padla, ni bilo radi tega delo nič manjše.
Stanovanjski odbor, ki je pod vodstvom tovariša Zvonka Lukiča vzorno izvršil svojo nalogo, je delal čudeže. Računajoč na polnoštevilno udeležbo je ta»odbor dosegel rekord, ki ga še nobena druga organizacija ni dosegla doslej v Ljubljani. Brez skupnih prenočišč in v času, ko je bil velesejem, se je posrečilo temu sijajnemu odboru preskrbeti 2700 prenočišč. Poleg tega pa so dobili še za vse tovariše iz Bolgarije pri naših trgovcih in nekaterih zasebnikih brezplačna, lepa in udobna stanovanja.
In kakor delo stanovanjskega odbora ni prišlo radi nepričakovanega izostanka Zagreba in Splita do polne veljave, tako tudi ni našlo iz istih razlogov popolne izrabe <ilo potovalnega in izletnega «d-•°ra, ki je pod vodstvom neumornega in iznajdljivega tovariša gospoda Dominika Čebina izdelal in pripravil veliko več kot smo sploh misliti mogli. Celo brošuro s seznamom izletov je izdal potovalni odbor, vse je bilo do potankosti pripravljeno in izdelano. Škoda le, da niso razmere dopustite, da bi naši gosti delo izletnega odbora temeljito izrabili. Iskreno moramo biti hvaležni tov. Čebinu in njegovim sodelavcem za izredno požrtvovalnost.
Tudi prehranjevalni odbor, ki urn je načeloval tov. Anton Verbič, bi bil po svoji pripravljenosti ! kos vse drugačnemu navalu. Pripravljen je bil, vse je funkcioniralo odlično in tudi glede prehrane smo bili mirni, ker .smo vedeli, da je skrb za to v dobrih rokali.
Propagandni odbor, kateremu je načeloval tov. Stanko Florjančič, •je imel posla dovolj in je le škoda, da je bilo njegovo široko zasnovano delo ovirano ali deloma celo paralelizirano po nezdravih razmerah.
S propagando je šel roko v roki poročevalski odsek, ki je sijajno vršil svojo nalogo in ki ga je vodil urednik »Trgovskega lista« Saša Železnikar.
Sprejemni odbor je vodil tovariš »•»man Golob in priznati mu moramo, kar so poudarjali tudi naši gosti, da (je bil sprejem v Ljubija ni izredno lep, prisrčen in presenetljiv. Zlasti sprejem na kolodvoru je bil lep in dostojanstven. Kako pa je bil organiziran, naj pove že dejstvo, da je čakalo pred kolodvorom nad 50 avtomobilov ljubljanskih trgovcev, ki so razvozili vse goste, ki so prišli s posebnim vlakom, na stanovanja. Seveda vse brezplačno. Pa tudi sicer ije bil odbor povsod na mestu in je svojo nalogo res lepp rešil.
Ce pa so bili gosti enkrat tu, je bilo treba skrbeti tudi za njih razvedrilo. Pokazati jim je bilo treba kaj imamo, kaj zmoremo itd. Koncert akademskega pevskega zbora, koncert Hubadove župe, slavnostna operna predstava itd., vse to je spravil v program kongresnih prireditev prireditveni odbor, ki ga je vodil tovariš Janko Krek. In če se je moral včasih boriti za svoje namere, naj mu bo danes zahvala tudi za trnjevo pot, po kateri je dosegel in izvedel svoje načrte.
Morda se vam zdi čudno, da ne omenjam v prvi vrsti finančnega odbora, ko je vendar jasno, da )rez denarja ni nič. Baš zato sem «i dovolil omeniti finančni odbor zadnji, da vidite, kakšne za deve so se stavljale nanj. Od vseh stalni načrti, predlogi in pa ra-
čuni. Skušal sem zahteve odlmrov malo utesnili ter sem pogosto izražal dvome, če bomo zmogli vse te izdatke. Toda predsednik finančnega odbora tovariš Franjo Novak ni nič odklanjal, on je vse samo beležil in delal. To, kar so on in tovariši, ki so sodelovali pri tem delu, dosegli, nam dokazuje, da so vendar le še mogoče velike stvari, če so pravi ljudje pri delu. Res je, da je na čelu liste mestna občina ljubljanska z zneskom din 50.000’—, Zbornica za TOI z din 50.000'—, banovina z din 1 H.000, toda vse ostalo je bilo nabrano z osebnimi intervencijami tovarišev iz finančnega odbora. Kar po strokah so se razdelili tovariši in šli. Zvečer mi je bilo le javljeno, da gresta drugi dan tovariša Novak in Fabiani v Maribor na obisk tekstilnih industrij. Drugič so šli tovariši Verovšek, Verbič, Čebin, Golob, Kamenšok, Marinko, Souvan, Pezdir itd. Zvečer ali tudi
drugi večer pa je pel telefon: Halo, predsedniče, vrnili smo se, prinesli smo toliko in toliko, si zadovoljen? Ne, presenečen sem bil nad temi našimi fanti in možmi, ki so se vrgli v to težko delo s tako odločnostjo, da si jih občudoval. In oni so prav za prav, ki polagajo danes tako lep fond v roke zveze. Njim gre zahvala in hvala! (Odobravanje.)
Gospodje! Ne štejte mi v zlo, ne smatrajte to za nepotrebno laskanje, nisem navajen vihteti kadilnic, toda pri delu za kongres, pri katerem je sodelovalo kakih 50 ljubljanskih tovarišev, sem imel priliko spoznati takšne delavce, tako požrtvovalne, inteligentne in idealne tovariše, da šem bil ves srečen med njimi. Smatram za svoijo dolžnost predlagati, da izreče skupščina vsem načelnikom odborov in vsem sodelavcem kongresnih odsekov prav prisrčno zahvalo. (Odobravanje.)
Pozdrav	B
Tovariši! Omenjal sem že obisk bolgarskih tovarišev na kongresu. S kakšnimi občutki so odšli od nas, vam pričajo njihove izjave, ki so jih dali ob slovesu in po povratku. Ker sem imel veliko prilike razgovarjati se ž njimi, zlasti z njihovim predsednikom, bivšim ministrom trgovine Velevam, ter generalnim tajnikom Sipkovenskim in glavnim organizatorjem g. Petkovem, sem se lahko prepričal, da so se sklenile
med nami in njimi vezi, ki jih nič več razbiti ne more.
Most iz srca v srce gre preko mej in vseh umetnih pregrad, srčne vezi bodo gnale vse dobre jugoslovanske in bolgarske trgovce na delo za postopno likvidacijo vsega, kar nas loči. Z današnje naše skupščine pa pošiljamo bolgarskim tovarišem naše iskrene pozdrave z obljubo, da bomo vztrajno delali za uresničenje načrtov, ki smo jih napravili o priliki kongresa. (Živio! Viharno vzklikanje Bolgarom.)
Obliub	imamo
Gospoda! Kakšni bodo rezultati kongresa, kakšen bo uspeh kongresa, danes še ne moremo soditi. Mi smo na kongresu povedali svo-e mnenje o vseh vprašanjih dovolj jasno. Povedali pa smo tudi, da je treba preiti od obljub k dejanjem.
Sedaj čakamo samo še dejanj
Gospod minister <lr. Vrbanič je v svojem govoru naznanil, da bo vsaj ena zadeva, t. j. vprašanje krošnjarstva rešena v najkrajšem času, t. j. v par tednih. Ostale zadeve pa da se bodo tudi v najkrajšem možnem času razpravljale na odločujočih mestih. Ker je šele par tednov od kongresa, moramo še nekaj časa počakati na uresničenje teh naznanil. Upamo, da čakamo zadnjič.
Ker so torej uspehi kongresa v tej smeri še negotovi, moram poudariti pozitivne uspehe kongresa. Ti uspehi so v dvigu stanovske zavesti, v okrepitvi naše organizacije in v porastu ugleda trgovstva v javnosti. To, kar smo vedno govorili in poudarjali, se je tokrat prav lepo pokazalo. Složen in energičen nastop je vzbudil rešpekt in spoštovanje in dvignil vpliv naše organizacije. Kaj doseže smotreno in složno delo, sodelovanje in medsebojno podpiranje, dokazuje tudi letošnji velesejem. Mi smo stavili sejmski upravi pogoj, da odpravi z velesejma tisto nadrobno prodajo razne krame, ki je bila tolikokrat kritizirana na naših zborovanjih, ker sicer nismo hoteli prirediti kongresa za časa velesejma. Hoteli smo velesejmu pomagati, da se dvigne zopet na višino, ki mu gre, hoteli smo z ozirom na množice trgovcev iz cele države in Bolgarije, da bo velesejem slika naše gospodarske delavnosti in napredka.
Kljub velikemu pesimizmu, kljub trdovratnemu odporu v enem delu industrije srno v tem uspeli in le tošnji velesejem je imel zopet pravi obraz, je bil zopet na pravi višini. Delali pa smo idealno roko v roki. Uprava velesejma nas je podpirala, kjer in kakor je sploh mogla, mi pa smo podprli upravo velesejma z vsem svojim vplivom
in močjo. Rezultat jr bil uspeh naš in uspeli velesejma.
Nam pa mora bili to nov dokaz, da je
treba složnega dela vseh gospodarskih ljudi,
da rešimo naše gospodarstvo nazadovanja in propada. Smatram za nujno potrebno, da naša Zveza vzdržuje tesne stike z vsemi ostalimi gospodarskimi organizacijami, da prevzame iniciativo za sodelovanje vseh na gospodarstvu interesiranih slovenskih organizacij in korporacij, da dosežemo složno in enotno postopanje vsaj v glavnih gospodarskih vprašanjih in preprečimo z energičnimi skutinimi akcijami atentate na naše gospodarsko življenje.
Kakor pa smatram za nujno potrebno sodelovanje z ostalimi gospodarskimi organizacijami, tako smatram kot prvi predpogoj uspehov našega dela, da
utrdimo svoje vrste.
Kajti, če smo odkriti, moramo priznati, da še marsikaj ni čisto tako, kot bi moralo biti. Kolikor nas hvaliijo in čislajo drugi radi naše organiziranosti, toliko moramo priznati, da kažemo pri vsaki priliki še veliko nezrelosti. Koliko dragocenih let so izgubile n. pr. naše organizacije zaradi brezplodnih osebnih bojev! Koliko koristnega dela je bilo zamujenega — za vedno! Kaj so bili običajni rezultati teh boijev —- eden, največkrat oba borilca mrtva. Mrtva za plodno organizacijsko delo, mrtva za delo za skupnost.
Koliko velikih trenutkov, nad vse ugodnih za naše zadeve smo izgubili, ker smo se delili tudi v teh strokovnih vprašanjih po strankah in bili igračka v rokah strankarjev ali nevidnih intrigan-tov. In koliko dobre volije, koliko idealizma je bilo ubitega v teh medsebojnih borbah.
Sami si moramo pomagati!
Pa poglejmo kako krasen vzgled zrelosti so nam dali ravno v zadnjem času bratje Cehi. Vsemu svetu imponira ta zrelost. Učimo se od njih, bodimo zreli kakor so oni. (Odobravanje.)
Tovariši! Mi smo se med seboj prepirali, mi smo si v nevoščlji-
vosti nagajali iu se podirali, drugi so pa delali in rasli. Mi smo zaostali, pričeli smo padati, pa še nismo videli, kaj delamo in kam to vodi. Mi smo bili nezreli, nedorasli dobi, v kateri smo živeli.
Hočemo li tudi v bodoče kot slepci tavati v svojo pogubo in propadati? Mislim, da je skrajni Čas, da se zresnimo in zavemo. (Tako je!)
Vidimo, kako se razmere razvijajo, vidimo nove pojave, vidimo forsiranje novih oblik gospodarstva in zlasti trgovine. Jadikujemo nad krivico, se pritožujemo in — padamo. Skoraj bi dobil človek vtis, da smo nekako okosteneli, da nam je zmanjkalo prožnosti, pa korajže, duha naprednosti, sposobnosti in vseh lastnosti dobrega trgovca.
Namesto da jadikujemo in tožimo, računajmo rajše z razmerami, pojdimo s tokom časa in kar kot posamezniki nismo zmogli, izvedimo skupno. (Odobravanje.)
Pogosto zabavljamo n. pr. nad tujo industrijo. Ali nam je je bilo treba, ali nismo sami krivi, da je tu? Zakaj nismo v času konjunkture, ko je bilo sredstev dovolj na razpolago, mislili za par desetletij naprej, pa združili svoje sile in sami postavili industrijo, ki smo jo potrebovali?
Tovariši, to niso šale ali prazne fantazije. Govorim po letih izkušenj in vem, da je vse to bilo mogoče, če bi bili takrat dovolj zreli za to. Toda takrat se je večini še dobro godilo, pa je vsak smatral takšne stvari za nepotrebne, češ meni tega ni treba. Danes pa zabavlja, kakor drugi.
Toda izkušnje naj nas zmodrijo! Za poboljšanije ni nikdar prepozno. Kakor stoje danes stvari, je seveda mnogo težje, loda ob primerni zrelosti tudi danes takšne stvari niso nezmagfjivi problemi. Treba je le resne volje, požrtvovalnosti, sloge, širokogrudnosti, sodobnega gledanja na vse te zadeve, pa gre. Če nočemo tuje industrije, jo moramo nacionalizirati ali pa onemogočiti. Seveda resnično nacionalizirati. Pa ne Z bankami itd., ampak nacionalizirajo naj jo narodni trgovci. S sistematičnim delom se dosežejo lahko velike stvari in gospodarska sila tisočev trgovcev lahko ustvari čisto nove razmere, če je pravilno usmerjena in enotna.
V dobi zadružništva, v dobi kolektivizma moramo pač tudi mi združiti svoje sile in sposobnosti in skupno ustvarjati v skupno korist. Vsak dan, ki vstane, zahteva novih žrtev od nas, vsak dan, ki ga zamudimo v neodločnosti in oklevanju, pomenja za nas nepopravljivo zamudo. Treba bo, da pokažemo vso svojo zrelost in da o teh vprašanjih čisto konkretno razpravljamo. Razpravljati moramo stvarno in resno, toda ne več kot konkurenti, marveč kot tovariši iu prijatelji. (Odobravanje.)
V tej smeri vidim za bodočnost
ogromno dela za Zvezo, v tej smeri vidim njeno veliko nalogo in poslanstvo. Ne puščajoč iz vidika svojih obrambnih nalog, mora
naša organizacija preiti iz defenzive v ofenzivo
in tudi v praktičnem snovanju in ustvarjanju pokazati vso svojo pomembnost, važnost in silo.
Tovariši! Na včerajšnjih zborovanjih smo razpravljali o marsičem in če bi le en del vseh lepili misli bil resnično in temeljito izveden, bi se že marsikaj popravilo iu spremenilo, fzprememba pa je nujno potrebna. Kajti naš narod živi prav za prav v obupnih razmerah. V večni nevarnosti, večno pritiskan, večno v strahu za svojo bodočnost, večno v nekakem občutku slabosti in brezpomemb-nosti. Poleg vsega tega pa je še vedno mojstrsko razcepljen in razbit na vse mogoče fronte, tako da mora izgubiti vsak čut skupnosti, sploh vsako vero v se in v svojo bodočnost.
Zato tudi nimamo uspehov, zato se vse še tako dobro mišljene akcije razblinijo v nič. Toda tovariši, če vse odpove, ne smemo odpovedati gospodarski ljudje! Brez ozira na razmere, brez ozira na vse nezdrave pojave, moramo delati, delati s podvojenimi silami, sistematično, po dobro premišljenem načrtu za ozdravljenje in prečiščenje našega gospodarstva in preko tega za prečiščenje vsega narodnega življenja in udejstvovanja.
Vzgledi vlečejo, in če bomo uspeli v složnem, stvarnem delu v svojem delokrogu, bo morda naš vzgled pa tudi naš vpliv potegnil še druge v to smer in povzročil splošni preporod narodnih sil. da bo omogočeno složno in plodno delo vseh sposobnih in poštenih ljudi na vseh poljih narodnega udejstvovanja. Breko vseh predsodkov k slogi in sodelovanju pametnih in poštenih! (Odobravanje.)
Tovariši! Smatral sem za svojo dolžnost, da vam čisto odkrilo povem, kako si predstavljam delo iu naloge zveze. Takšno delo in v takšni smeri smatram za resno narodno dolžnost. Za takšno delo mi ni žal ne časa ne truda.
Za brezciljno, golo, formalno in paradno delo pa nimam smisla in bi mi bilo neizrečeno žal i časa i truda.
Ker mi je danes prvič prilika spregovoriti na skupščini, sem smatral za potrebno in pravilno, da vam to povem čisto iskreno in brez nepotrebnih fraz, da veste vi, če ste prav izbrali, in da vem tudi jaz, če se strinjate z mojimi nazori ali ne.
Kdor si postavlja majhne in nizke cilje, ne pride nikdar visoko. Dostavim« si visoke in velike cilje, ki bodo združili vse naše moči in sposobnosti, pa bomo ustvarili velike stvari, trajne vrednosti, v ponos naroda in v čast našega stanu! (Viharno odobravanje.)
Računski
Zvezni blagajnik g. Pavel Fabiani je nato prečital naslednji računski zaključek za 1. 1957.
Dohodki:
Na zvezni dokladi din 148.564, na obrestih din 2.520’90, podpora Zbornice za TOI din 20.000, skupaj din 171.084’90
Izdatki v I. 1937.: Najemnina in vzdrževanje prostorov din 12.050, pisarniške potrebščine in »Obvestila« din 14.75045, potni stroški din 21.603, plače nameščencev din 64.300, zavarovalnine, davki, soc. dajatve nam. din I3.159’50, članarina Centralnemu predstavništvu din 2.000, skupaj 127.862’95.
Bilančno stanje 31. dec. 1937.: Trnovima v blagajni din 2.692’50, dobroimetje v Poštni hranilnici din 2.934'20, vloga v Kmetski posojilnici, Ljubljana din 4.835, vloga v Hranilnici v Novi vasi na Blokah din 10.587, vloga v Posojilnici v Ribnici na Dol. din 2.500, vloga v Hranilnici dravske bau., Ljublja-
na din 98.550, vrednost inventarja din 9.374'50, skupaj 131.473’26 din. Zaostanki na zvezni dokladi dinarjev 18.650, skupaj 150.123’26 din. Nadalje je predložil proračun,
ki je sestavljen v okviru izdatkov ter dohodkov računskega zaključka in ki predvideva din 163.250 izdatkov.
Sledilo je
poročilo nadzornega odbora
ki ga je prečital g. Jernej Logar in ki se glasi:
»Podpisani člani nadzornega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino smo pregledali knjigovodstvo in blagajniško poslovanje Zveze, primerjali priloge z vknjižbami ter ugotovili, da je poslovanje predsedstva Zveze v popolnem redu, zato
nrcdlaaamo.
ka med 10 in 15 t vagonskimi pošiljkami žita in moke neupravičena. Neracionalne tarife so tudi v škodo železniški upravi sami, ker se poslovni svet mora posluževati cenejših prevoznih sredstev in se s tovornimi avtomobili danes prevažajo že monopolni predmeti.
7. Z velikim zadoščenjem smo sprejeli obljubo ministra za trgovino in industrijo na 111. kongresu trgovcev, da bo izdal v najkrajšem času novo uredbo o krošnjar-stvu, s katero bodo upoštevane vse stare in utemeljene zahteve trgovstva. Občni zbor prosi g. ministra, naj osnutek naredbe da trgovskim organizacijam v izjavo.
8. Glede prodaje soli zahtevamo, da se po preteku sedanjega pogodbenega roka veleprodaja soli prepusti svobodni tekmi.
9. Proti naraščajočemu navalu tujcev se ne izdajajo dovolj učinkoviti ukrepi. Brezpogojno naj se prepove naseljevanje ter izdajanje koncesij in pooblastil inozemcem!
10. Ponovno opozarjamo na brezupen položaj, v katerega je
gosp. Stanko Fioriancič o „Trgovskem listu“
Njegovo vestno sestavljeno poročilo je popolnoma doseglo svoj namen, da namreč seznani zborovalce o delu uprave in da se zborovalci prepričajo, da se sedaj pri Trg. listu res dela dobro.
Zato je g. Florjančič podrobno opisal reogranizacijo, ki se je izvršila pri listu, navedel, kako se je zboljšala uprava, zlasti pa naglasil, da se je vse poslovanje postavilo na trdno finančno podlago, da se bo mogel list tudi sam vzd rževati.
G. Florjančič je podrobno navedel vse številke o poslovanju in prometu pri Trg. listu« in zborovalci so z veseljem sprejeli vest, da je število naročnikov v letošnjem prvem polletju prav znatno naraslo. Saj je uprava pridobila nič manj ko B33 novih naročnikov. Tudi dohodki lista so se povečali, zlasti pa dohodki inserutov, ki so samo v prvi polovici I. I. večji kakor so bili lani vse leto.
K tem uspehom so mnogo pripomogle posebne številke Trgovskega lista, ki so bile vse aktivne in ki so priskrbele »Trgovskemu IK-stu« nove prijatelje.
Svoje poročilo je zaključil z naslednjimi besedami:
Carinske	sp
da se da predsedstvu in blagajniku razrešnica.
V Ljubljani, dne 27. junija 1938.
Za nadzorni odbor: Jernej Logar, Avgust Volk in Miloš Oset.
Nadalje je prečital še naslednje poročilo:
»Na prošnjo predsednika Zveze trgovskih združenj g. Staneta Vidmarja sem pregledal vse blagajniške priloge, ki se tičejo našega III. vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani in našel priloge in vknjižbe v popolnem skladu in v najlepšem redu.
Ne zadostuje, če le govorimo o tuji industriji, temveč se moramo zavedati, da imamo tudi nekaj slovenske industrije ter trgovine, in to je naša lesna industrija in trgovina. Posebno ta okraj je bogat na lesu in tu je bila vedno razvita lesna trgovina. Treba je, da mislimo tudi na to našo industrijo in da ji pomagamo, tembolj, ker so naši lesni trgovci in industrialci vedno storili svojo dolžnost do države in naroda.
Stanje na lesnem trgu je danes približno naslednje.
Za časa sankcij se je vodila največja borba za ohranitev življa, ki živi od lesa. Po sankcijah se je sicer lesna trgovina zboljšala, kar pa ni bila naša zasluga, temveč je bilo zboljšanje posledica oboroževanja. To zboljšanje pa je bilo le bolj slučajno in vsak, kdor je poznal razmere, je moral dvomiti, da je res nastala konjunktura. V resnici tudi vidimo, da so vse naše sosedne države navezane na kontingente. Zato bo resnično zboljšanje šele takrat, kadar bo mednarodna trgovina svobodna, za Čemer tudi vsi hrepenimo. Iz tega razloga pa pozdravljamo tudi vsako prizadevanje, da se svobodni trgovini približamo in zato smo hvaležni vsem, ki so delali v tem smislu. Zato se zahvaljujemo tudi trgovinskemu ministrstvu, ki je omogočilo strokovni odbor.
Lani smo videli zadovoljne obraze lesnih trgovcev in industrialcev, letos niso obrazi več tako zadovoljni, ker je zopet
nastopila kriza.
Rusija je vrgla ogromne količine lesa na trg. Vrgla je le količine na trg že lani. Del tega lesa je prodala Rusija za angleški trg. Drugi del pa ni hotela še prodati, a tudi ni hotela povedati cene, po kateri bo prodala. Zato so Angleži odlašali z nakupi in čakajo, da se razjasni, če bodo cene višje ali nižje.
Mi smo vse to živo občutili. Naši ljudje so se ravno pripravili za ang'eški trg. Naenkrat pa je ta postal mlačen. Zakaj? Ruski les pove vse. Vse čaka, ali bo šla cena gor ali dol.
Rusija pa je vplivala tudi na francoski in nemški lesni trg. Tu-
ki se glasi:
Slovensko trgovstvo, zbrano na redni letni skupščini Zveze trg. združenj v Logatcu dne 10. julija
1938..	je po proučitvi predloženih referatov soglasno sprejelo naslednje predloge in zahteve:
Občni zbor Zveze sc v celoti pridružuje resolucijam III. kongresa trgovcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, zlasli pa zahteva:
1. Revizijo zakona o gospodarskih zadrugah in odpravo vseli privilegijev zadružne trgovine, ki so se z novim zadružnim zakonom v tej meri razširiti, da je ogrožena že ekstistenca svobodne trgovine.
2. Odmera pridohnine naj se zn male trgovce pavšalira kakor je to urejeno za male obrtnike.
3. Občni zbor ugotavlja poslabšanje gospodarskega stanja, posebno v agrarno pasivni Sloveniji ter konstatira nadalje, da so napovedane prognoze zboljšanja gospodarske konjukture zgrajene na
Izjavljam, da je bilo poslovanje blagajne in kongresnega odbora neoporečno in zasluži vse priznanje.
št. Vid nad Ljubljano, dne 6. julija 1938.
Član nadzornega odbora: Jernej Logar s. r.
Občni zbor je soglasno vse te predloge odobril in s tem tudi računski zaključek in proračun.
Sklenjeno je bilo še soglasno, da se pobira prihodnje leto 4'5 °/o doklada od davčne osnove.
Nato je poročal
Dogodi se, da tovarna v inozemstvu pozabi na deklaraciji, to je pri poštnih pošiljkah napisati besedico Československa ali Deut-sches Reich. V takih primerih carina kar enostavno zacarini blago po maksimalni carini. Posledica teg„ je, da trgovec takega blaga ne more prevzeti, ker je že minimalna carina previsoka. Paket torej roma 1««« ali 2000 km nazaj. Ker smo trgovci le ljudje z normalnimi možgani, seveda ne moremo razumeti, zakaj je laka izpuščena besedica povzročila toliko jeze in nerodnosti. Naj nam gospodje povedo, kakšna logika je to? Z vsemi državami imamo vendar trgovinske pogodbe. Če torej paket pride iz Nemčije in je morda kaka zaljubljena kontoristica pozabila napisati to besedico, ali je to taka napaka, da se mora cariniti po maksimalni carini? To je nekaj neverjetnega! Saj se nam morajo v inozemstvu pomilovalno posmehovati.
Kavno tako nelogično in neupravičeno je, da se mora neki znan predmet, ki nima nič šivanega na sebi, po neki naredbi cariniti kot šivana roba samo zato, da bi neka domača izdeloval nira mogla veliko zaslužiti.
Sedaj nam zopet sporočajo, da so nepričakovano zvišali carino za neke vrste zastorov, in to zopet na intervencijo neke tako zvane domače tovarne, da dobi ta s tem nekak monopol. Toda lo je za tr-
zašel podeželski trgovec zaradi enostranske kmetske zaščite, zalo zahtevamo, da se trgovske terjatve izločijo iz zaščite.
11. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence ne upošteva specialnih del nelojalne konkurence, zlasti dajanja popustov v obliki procentov! Zato zahtevamo revizijo lega zakona v smislu že ponovno navedenih zahtev trgovstva.
12. Občni zbor ponavlja zahtevo, da se čimprej izda novela obrtnega zakona po predlogih gospodarskih zbornic.
13. Trgovsko nadaljevalno strokovno šolstvo naj se v interesu našega nacionalnega podmladka preuredi v smislu predlogov, ki so jih stavile gospodarske organizacije.
Z odobravanjem je občni zbor sprejel te resolucije.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi logaški župan Gabriel Oblak in v toplih besedah pozdravil občni zbor. Z glasnim ploskanjem so sprejeli zborovalci njegove besede.
Nato je poročal
Iz mojega poročila je razvidno, kako deluje konzorcij. Še vedno pa čaka konzorcij in tudi vsa naša združenja mnogo dela, ker s sedanjim številom naročnikov ne smemo biti zadovoljni. S smotre-nim delom moramo v vsakem oziru dvigniti svoje glasilo. Z agitacijo od posameznika do posameznika moramo dvigniti v združenjih delo za »Trgovski list«, saj je »Trgovski list« edini naš forum, naš svetovalec, zaščitnik vseh naših interesov in glasnik vseh naših zahtev! (Glasno odobravanje.)
Občni zbor je še soglasno sklenil, da bo prihodnji občni zbor v Murski Soboti ob otvoritvi tamkajšnjega Trgovskega doma.
Predsednik Vidmar se je nato zahvalil Logatčanom za vso gostoljubnost, zlasti domačemu predsedniku združenja Stanku Lenarčiču ter vsem drugim.
Zahvalil pa se je tudi vsem delegatom za njih pozitivno delovanje in za njih dobro voljo, da so se mogli vsi sklepi sprejeti soglasno. Z apelom, da vsi nadaljujejo delo za napredek 'trgovskega stanu in našega gospodarstva, je zaključil lepo uspeli in v vsakem pogledu pozitivni občni zbor.
govce zopet ovira. Marsikdo bo naročil blago v mnenju, da je pač carina kakor je bila vedno v veljavi, a ko bo dobil blago, bo videl, da so kar čez noč, na ljubo enemu zvišali carino ali se vsaj neki predmeti carinijo po drugih postavkah, kakor je bilo dosedaj.
Trgovci, ki naročajo take tkani-■e, naj bodo torej previdni, kadar naročajo lake predmete.
Umestno hi pač bilo, da se trgovce po zbornicah obvesti o takih spremembah, da se obvarujejo škode, da eventualno ne naročajo blago in si prihranijo nepotrebne stroške in jezo. Vsaj kot davkoplačevalci smemo zahtevati toliko obzirnosti, ker šikan imamo res že dovolj. Tudi državna misel se s takimi ukrepi ne pospešuje.
Stavka zavarovalnih nameščencev
traja še vedno. Položaj se je nekoliko zboljšal, ker sla zavarovalnici Dunav« in Sava« pristali na direktna pogajanja z nameščenci. Upamo, da bo vendarle kmalu dosežen sporazum, saj zahteve zavarovalnih nameščencev res niso pretirane. To dokazuje najbolj to, da so mnoge domače zavarovalnice vse lo svojini nameščencem že dale, za kar se morajo pri drugih sedaj šele boriti.
Naročajte »Trgovski list«!
Politične vesti
Francoski ministrski predsednik Daladier je imel na banketu pokrajinskega tiska pomemben političen govor. Naglasil je, da je le francosko-angleško prijateljstvo obvarovalo Evropo letos pred vojno. Priznal pa je, da je tudi Nemčija pokazala dovolj dobre volje, da se ohrani mir. Takoj nato pa je naglasil, da ostanejo obljube, ki jih je dala Francija Češkoslovaški, za Francijo svete, zlasti še, ker je češkoslovaška dokazala popolno lojalnost. Nato je govoril o notranjih vprašanjih. Danes mora biti Francija edina in mora delati. Sicer pa se zboljšanje v Franciji že kaže.
Pri francoskem zunanjem ministru Bonnetu sta se sestala nemški veleposlanik grof Wlczek in sovjetski veleposlanik Surič. Sodijo, da so se pogovarjali o splošnem evropskem položaju v zvezi s španskim vprašanjem.
Sovjetski veleposlanik Majski se bo vrnil v kratkem z dopusta v London. V imenu sovjetske vlade bo ponudil Angliji sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči. Sovjetska Rusija bi v tem primeru opustila vsako kampanjo proti Angliji.
Nemški tisk razpravlja v zadnjem času obširno o angleško-nem-ških odnošajih. Nekateri listi pri tem primerjajo sedanjo dobo s predvojno, ko je bila tudi vsa svetovna politika odvisna od razmerja Nemčije do Anglije. Nemški listi pravijo, da je bila pri tem tragika, da se je morala Nemčija uveljaviti iz lastne moči kot kontinentalna velesila, še preden se je mogla sporazumeti z Anglijo. Tudi sedaj se hoče Nemčija zasidrati v Srednji Evropi, Anglija pa smatra to zopet za ogrožanje njenih interesov. In na to angleško zapreko naleti Nemčija ob vsaki priliki. »Deutsche Allgem. Zeitung« pravi nato: »Če Anglija ne priznava nemške kontinentalne pozicije, potem tudi ne sme pričakovati, da bi Nemčija pritrdila angleški čezmorski poziciji.« Nekateri listi sklepajo iz tega, da bo Nemčija odpovedala angleško-nemški pomorski sporazum, ki da ga je Nemčija sklenila v domnevi, da bo Anglija pustila Nemčijo, da izvede svoj kontinentalni program.
Eden glavnih zastopnikov nemške sudetske stranke dr. Sebekow-sky, ki je tudi delegat stranke pri pogajanjih s praško vlado, je izjavil zastopniku pariškega Tista »L’Epoque«, da so karlovarske zahteve sudetske stranke minimum, ne pa maksimum tega, kar zahtevajo sudetski Nemci. Na vprašanje dopisnika, če bodo zahtevali v primeru neuspeha pogajanj plebiscit ali pa mislili na možnost vkorakanja nemških čet, je dr. Sebekovv-sky odgovoril: To so le teoretična razmišljanja. Njegova stranka hoče doseči pošten notranji mir, ki bi omogočil Nemcem, da bi mogli kulturno in materialno popolnoma varno živeti. Gre za to, da se spravi v sklad zvestoba do naroda z zvestobo do države. Češke manjšine na nemškem ozemlju naj bi dobile iste pravice ko nemška na češkem.
Po razgovorih Henleina s Hitlerjem, Goringom in drugimi vodilnimi nar. socialisti se je zopet povečala aktivnost nemške sudetske stranke ter so incidenti na dnevnem redu. Baje pripravlja Hen-lein stavko vsega nemškega sudetskega prebivalstva.
Uradno je objavil čsl. statistični urad, da živi na nemškem ozemlju 393.000 čehoslovakov ali 128%. Ta češkoslovaška manjšina ni bila ustvarjena umetno, temveč je v glavnem posledica industrializacije sudetskega ozemlja, ki se je začela že v 1. 1860. Ker se Čehi mnogo bolj množe ko Nemci, zato je bilo neizogibno, da so se nameščali na nemškem ozemlju tudi češkoslovaški delavci.
Na mednarodni konferenci za pomoč beguncem v Evianu, ki je
bila sklicana na iniciativo Roosevelta, je bil dosežen med Francijo, Anglijo in USA popoln sporazum. Vse tri države izrekajc svoje simpatije vsem, ki so zarad: verskih, političnih ali plemenskih razlogov preganjani v Nemčiji in Avstriji. Sedaj se vodijo pogajanja z drugimi državami, da se uredi vprašanje političnih beguncev.
Na teruelski fronti so dosegle Francove čete nove uspehe in osvojile mesto Sarrion Tudi boji na fronti proti Valenciji potekajo za Francovo vojsko uspešno.
Med Sovjetsko Rusijo in Združenimi državami Sev. Amerike je bil baje dosežen sporazum o eventualni skupni akciji proti Japonski. Rmske listi pripisujejo temu sporazumu zelo velik pomen.
Velika panislamska konferenca se v kratkem sestane v Kairu ter bo razpravljala o pomoči, ki bi se mogla nuditi Arabcem v Palestini.
predsednik Škrbec o staniu iesne trgovine
resolucijof
di na nemški trg, čeprav se to morda čudno sliši z ozirom na velikansko borbo, ki se vodi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Tudi Nemčija je namreč kupila od Rusije ogromne količine lesa.
Nekateri se sprašujejo začudeno, zakaj se je ustavil izvoz lesa v Nemčijo. Odgovor je na dlani. Kvote deviz so izčrpane in sedaj dovoljuje Nemčija uvoz lesa le na kvoto za 1.1939. Zadeti pa smo bili še v drugem oziru. Nemčija je kupovala mehki les v Rusiji, pri nas pa le les, ki ga je potrebovala za oboroževanje in pa trdi les. Kupovala pa je le okrogli les in iz tega našega lesa izdelovala furnirje, ki jih je potem prodajala za devize v Anglijo.
Upalo se je, da bo priključitev Avstrije k Nemčiji dvignila naš lesni izvoz v Italijo. Tega rezultata žal ni, ker še naprej dobavlja Avstrija les v Italijo in tudi v Madžarsko. Ne bo sicer pri tem stalno ostalo, toda zaenkrat je tako.
Tako je torej danes položaj na lesnem trgu na kratko naslednji. Mi moramo izvažati, a ne moremo. Angleški trg je mlačen in čaka. Z Nemčijo je, kakor sem povedal, madžarski trg je šele v razvoju, v Italijo pa moremo izvažati, toda na plačilo je treba čakati 6 mesecev, kar naš izvoznik ne prenese. Edina rešitev je v svobodni trgovini in brez nje ne bo prave konjunkture.
Položaj naše lesne trgovine pa bi se mogel zboljšati, če bi se zboljšal vsaj naš notranji lesni trg. To pa je nemogoče, dokler je lesna trgovina tako hudo obremenjena.
Za rezan les se plačuje 5 °/o, za tesan les 3 °/o prometnega davka. Tudi železniške tarife so mnogo previsoke, da bi se mogla razviti lesna trgovina. Zaradi teh bremen se tudi domači lesni trg ne more zboljšati. (Z glasnim odobravanjem so sprejeli zborovalci ta izvajanja ppredsednika Škrbca.)
Predsednik Vidmar je nato poročal o spremembi pravil in je bila sprememba soglasno sprejeta.
Končno je poročal predsednik Vidmar še v predlogih združenj, nakar je prečital tajnik Šniuc
neutemeljenem optimizmu. Zato apelira občni zbor na odgovorne činitelje, da lo upoštevajo pri davčni priredbi kakor tudi pri iz-terjavanju že predpisanih davkov.
4. Pri uvajanju trošarin in uvoznin upoštevajo mestne občine zgolj tiskalne interese v škodo razvoja lokalnega gospodarstva. Zahtevamo, da se natančno in strogo izvajajo navodila finančnega ministra glede občinskih trošarin.
Vsakomesečne revizije alkoholnih pijač naj se odpravijo, ker so zlasti v Sloveniji oh itak strogi kontroli pri prejemu blaga in plavanju banovinske in občinske trošarine popolnoma nepotrebne.
5. Kljub ponovnim urgencam za zboljšanje poštno-telefonskih in telegrafskih razmer moramo ugotoviti, da se te še vedno niso zboljšale.
6. Nova železniška tarifa ni v
celoti upoštevala posebnih razmer v Sloveniji. V prevoznini je razii-
f Martin Kugler
Na Marijinem trgu je povozil tramvaj zastopnika tvrdke I. C. Mayer Martina Kuglerja. Od težkih poškodb je umrl na poti v bolnišnico.
Pokojnik je bil znan v vseli ljubljanskih trgovskih krogih po svoji strokovni usposobljenosti ter svojem lepem in vedrem značaju. Doma je bil iz Celja, a se je v Ljubljani popolnoma udomačil ter bil v vsaki družbi zaradi svojega lepega značaja z veseljem sprejet. Tudi v narodnih društvih je pokojnik marljivo in požrtvovalno deloval. Svojo rodbino je vzorno vzgojil. Kdor ga je poznal, ga je cenil in spoštoval. Zato je vest o njegovi tragični smrti tem bolj zadela vse njegove številne prijatelje. Bodi mu ohranjen svetal spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Viktor Rohrirtann 801etnik
Pri krepkem zdravju in vedno dobri volji praznuje danes 801et-nico Viktor Rohrmann. Z iskreno odkritosrčnostjo mu čestita k lepemu jubileju slovenska javnost, zlasti pa vsi številni prijatelji jubilanta iz gospodarskih vrst. Saj je tudi Viktor Rohrmann vse življenje zvesto delal za svoj narod, najprej v Novem mestu, kasneje v Ljubljani kot vodja ugledne veletrgovine. Vselej, kadar je bilo treba stopiti na plan, je bii Viktor Rohrmann med prvimi. Cela vrsta narodnih društev je bila deležna podpore Viktorja Rohrman-na, tako zlasti CM D in Sokol.
Zaslužnemu jubilantu, ki je bil vednp tudi iskren prijatelj »Trgovskega lista«, naše iskrene čestitke!
Kaj bo z glavno pošto
fce del j časa glavna pošta ne s|irejema paketov. Tudi položnic dopoldne ne .sprejema, ker je v lem času odprla podružnica Postil d hranilnice. Menda se delajo neke adaptacije radi telefona. Govorilo se je, da bodo dvignili poslopje za 1 nadstropje, kar bi bilo seveda na mestu, če je zrasel nasproti novi hotel Slon in na drugi strani bo tudi 5 ali 6 nadstropna palača Bat e. Najbrže so pa to misel seveda zopet radi štedljivosti opustili. Javnost ima pač pravico, ja o vsem tem malo več izve. -jubljanska direkcija prinaša dr-zav‘ lepe dohodke kakor menda nialokatera, pa bi bilo prav, če bi se tudi nekaj dalo za zboljšanje poštnih razmer v Ljubljani.
Popravek
Z ozirom na članek našega mariborskega dopisnika »Jugoslavija — velika dobaviteljica jabolk«, nam sporoča »Udruženje sadnih izvoznikov dravske banovine« v Mariboru, da to Udruženje ni bilo obveščeno o konferenci, ki je bila v Mariboru in da se zato tudi zastopnik Udruženja sadnih izvoznikov dravske banovine v Maribo-iu te konference ni udeležil.
Sprejem v trgovinsko akademijo v Mariboru
Kakor se nam poroča, se morajo dijaki, ki žele vstopiti v prvi raz-ied trgovinske akademije v Mariboru ali ga ponavljati, osebno zglasiti pri ravnatelju dne 24., 25., 26. al‘ 27. avgusta med 8. in 12. uro.
seboj naj prinesejo rojstni list, ^Polnjeno prijavo, ki jo dobe za o par pri šolskem slugi in jo mo-ajo olkovati z 10 dinarji, nadalje zpnieiajo o nižjem tečajnem ali t.r>V.l'nen' izpitu in končno davčno vam ' Kdor le na dan vpiso-19 T Slar ,iad toda manj kot j	mora predložiti še sklep
< nske uprave o spregledu staro-
sti. D
spregledu staro-ne 30. avgusta bo na uradni
deski razglašeno, kateri dijaki so sprejeti. Sprejeti dijaki bodo definitivno vpisani 1., 2. ali 3. septembra med 8. in 12. uro. Doplačati bo treba dodatni kolek za prijavo v znesku 40 dinarjev, šolnino in vse drugo, kakor bo objavljeno na uradni deski.
Vpisovanje v ostale razrede trgovinske akademije bo 1., 2. in
3..	septembra tudi med 8. in 12. uro. Predložiti bo treba prijavo, ki se dobi pri šolskem slugi za 50 par in ki se kolkuje s 50 dinarji, po-
tem izpričevalo prejšnjega razreda in davčno potrdilo. Plačati bo treba šolnino in vse drugo, kakor bo razvidno na uradni deski.
Sprejem v trgovsko akademijo je omejen in jo bodo mogli pose-čati le dijaki iz njenega okoliša, to je iz mesta Maribora, obeh mariborskih okrajev ter iz okrajev Dolnja Lendava, Dravograd, Gornji grad, Ljutomer, Ptuj, Murska Sobota, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah. V prvi razred bo sprejetih le 40 učencev in učenk.
Praznik naše svobode
Slovencem — Jugoslovanom !
Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije.
Pred vsem svetom smo v zadnjih 20. letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrno, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami, 20 let življenja v narodni državi terja obračun o našem delu.
Sredi dela smo. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To je ob 201etnici Jugoslavije naša jav-
na izpoved, katero bomo povedali v obmejnem Mariboru.
Maribor je bil vsa desetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodno-obramb-ne boje in pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20. leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo.
Maribor vabi, da z njim praznujete praznik naše svobode. Pokazal bo na veliki kulturni razstavi od 6. do 15. avgusta 1938 svoj narodni razvoj v 20. letih in v nedeljo, pred Velike maše dan, dne
14.	avgusta 1938, bo na velikem narodnem taboru ponovil prisego, dano na taborih pred 70. leti in izpolnjeno pred 20. leti.
Trdna meja — varna domovina!
Obmejni Maribor vabi!
Slovenci, Jugoslovani, pridite!
Dr. Alojzij Juvan s. r„ predsednik mestne občine Maribor in predsednik Odbora za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru.
Velik narodni tabor
v Maribor
Vrhunec proslav dvajsetletnice obstoja Jugoslavije bo p|č veliki narodni tabor, ki ga vsa narodna društva in drugi činitelji prirede dne 13. in 14. avgusta v Mariboru. To bo edini narodni tabor, ki ga ob tej priliki priredi Slovenija, bo pa, po vseh znakih sodeč, največji, kar jih je doslej videla naša ožja domovina. Na narodnem taboru ne bodo sodelovala le vsa narodna društva, ampak sploh vse prebivalstvo, zlasti iz obmejnih krajev.
Poseben pripravljalni odbor je že izdelal podroben spored za ta veliki narodni tabor.
V soboto dne 13. avgusta.
popoldne bodo začeli prihajati udeleženci v Maribor, kjer se jim bodo odkazala prenočišča. Ob 19. se bodo začela zbirati društva na določenih mestih za veliko bak-l.jado, ki bo korakala na Glavni irg, kjer bo velika proslava.
V nedeljo, dne 14. avgusta
bo ob 5. zjutraj budnica, pri kateri bodo sodelovale razne godbe. V zgodnjih dopoldanskih urah pridejo ogromne množice prebivalstva od blizu in daleč v mesto z rednimi in posebnimi vlaki, peš, na kolesih, vozovih, z avtomobili,
avtobusi itd. Množice se zberejo v organiziranih skupinah na določenih mestih, potem pa korakajo skozi vse mesto v park vojašnice Kralja Petra (bivše kadetnice), kjer bo glavna proslava dvajsetletnice Jugoslavije. Na travniku bo daroval škof dr. Tomažič mašo, pri kateri bo ljudstvo prepevalo cerkvene pesmi. Ob pol 12. bo na slavnostnem prostoru narodni tabor, ki ga bo vodil župan dr. Juvan. Nastopilo bo več govornikov. Po zborovanju bo na slavnostnem prostoru več koncertov, pri katerih bodo sodelovale vse godbe in Ipavčeva pevska župa. Popoldne bo velika ljudska veselica s prikazovanjem narodnih običajev in iger. Zvečer bo velik ognjemet in žaromet. Veselica bo trajala pozno v noč.
Narodni tabor bo pač glavna prireditev letošnjega Mariborskega tedna, ki se zaključi na praznik Marijinega vnebohoda, dne
15.	avgusta. Računati je, da se bo ob koncu Mariborskega tedna z ozirom na narodni tabor zgrnilo v Mariboru do 50.000 ljudi. Ze sedaj so v teku priprave, da se ogromne množice spravijo pod streho in da se jim nudi dovolj okrepčil.
Uredba o kontroli tadja in sadnih izdelkov
za izv
»Službene novi ne« z dne. 12. 7. so objavile naslednjo uredbo ministrskega sveta o kontroli sadja in sadnih izdelkov za izvoz.
S 1. Določila te uredbe se nanašajo i,a kontrolo kakovosti svežih češpelj, grozdja, jabolk, hnisk’ kutin, marelic, breskev, češenj, visenj, jagod, malin in drugega jagodastega sadja, orehov v lupinah, suhih češpelj, jabolk, hrušk ter pekmeza iz češpelj, namenjenih izvozu.
Sveže sadje
§ 2. — Sveže sadje, našteto v § L te uredbe in namenjeno za
izvoz kot namizno sadje mora biti zrelo, čisto, nepokvarjeno z roko vlaga no, v kolikor ni drugače predpisano.
(2) Zeleno, nezrelo, preveč zrelo, črvivo, obtolčeno, mokro, plesnivo, nečisto, deformirano, od toče zbito, rabulano ter sadje s slabim duhom se ne sme izvažati kot namizno sadje.
(3) Sveže namizno sadje za izvoz mora biti zaobaljeno, v kolikor se zaobali po tej uredbi, v čistih, suhih in novih zavojih (ambalaži), katerih vrsto, velikost in težo ko tudi način zaobaljenja
tei nakladanje v vagone za vsako vrsto posebej določi trgovinski minister na predlog strokovnega odbora za sadje v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki je bil ustanovljen po čl. 3 uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
(4) Vsak zavoj mora nositi v latinici napis »Jugoslavija«, na lesenih zabojih pa mora biti ta napis vžgan.
(5) Pri zaobaljanju namiznega sadja se sme uporabljati samo čist, nov papir. Uporabljanje časopisnega papirja je prepovedano.
Sveže češplje
§ 3. — Za sveže češplje za izvoz velja naslednja klasifikacija: 1. namizne češplje, 2. češplje za predelavo.
§ 4. (1) Namizne češplje morajo biti a) z roko utrgane, morajo imeti pecelj in sadni prah (svežo barvo), toleriralo se bo do 10°/o plodov brez peclja, b) zadosti zrele, zadostno sladke brez trpkega okusa, pakirane po predpisih trgovinskega ministrstva ter morajo biti v vsakem zaboju češplje iste vrste in približno enake kakovosti.
(2) Za češplje ranice izide poseben pravilnik.
§ 5. — (1) Češplje z napakami (odst. 1. § 2) se smejo izvažati samo kot češplje za predelavo.
(2) Češplje za predelavo se morajo nakladati v sode, kadi in druge zavoje po najmanj 25 kg bruto leže ali v čiste vagone v razsutem stanju (a la rinfusa).
(3) Če se nakladajo češplje za predelavo v razsutem stanju, morajo biti obložene stene in tla vagona z nepremočljivimi plahtami. V vagone cisterne ter vlačilce se smejo češplje nakladati tudi brez plaht.
(4) Ko se te češplje nalagajo v sode in kadi ali vkladajo v druge zavoje, morajo imeti napis (»za predelavo«) ter ta napis tudi v jeziku dežele, kamor se pošiljajo. Ta. napis mora biti vtisnjen z žigom ali pa natisnjen z mastno barvo.
§ 6.	— Dan začetka izvoza
češpelj v posameznih krajih države določi vsako leto minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
Sveže grozdje
§ 7. — Sveže grozdje za izvoz se deli na: namizno grozdje in na vinsko grozdje.
§ 8. — (1) Namizno grozdje mora biti: a) z roko trgano, da je na jagodah še ohranjena sveža barva (sadni prah), b) grozd z velikimi jagodami mora biti najmanj 150 g težak, c) zadosti zrelo, suho, čisto in zdravo, brez nagnitih, plesnivih, pokvarjenih ali počenili jagod, č) pakirano po predpisih, ki jih predpiše trgovinsko ministrstvo.
(2) Kot namizno grozdje se sme izvažati: smederevka, kraljeviča, hamburški muškat, adakalka, aleksandrijski muškat, valandovski drenak, beli in črni burgundec, nadalje zgodnje vrste kakor so julski muškat, plemenka.
(3) Druge vrste grozdja se smejo izvažati samo po posebnem dovoljenju, Jii ga izdaja minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
§ 9. — Dan začetka izvoza namiznega grozdja določi v posameznih krajih minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
§ 10. — Vinsko grozdje se sme izvažati samo v čistih cisternah ter v čistih in zdravih sodih, kadeh in košarah z najmanj 25 kg bruto teže ali v razsutem stanju v plahtah.
Sveža jabolka, hruške in kutine
§ 11. — Za sveža jabolka, hruške in kutine velja ta klasifikacija: 1. kabinetne (izbrane), 2. namizne, 3. potrošile, 4. industrijske.
§ 12. — Kabinetna jabolka in hruške so plodi, ki se odlikujejo
Mogočna zdravilna moč narave
se še posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
po posebni lepoti in velikosti brez vseh napak.
(2) Trg. minister določi na pred» log strokovnega odbora, katere vrste jabolk in hrušk se morejo izvažati kot kabinetne ter tudi način njih pakiranja.
(3) Namizna jabolka, hruške in kutine se smatrajo pravilno razviti plodi, zdravi in nepoškodovani.
(4) Namizna jabolka ne smejo Liti v premeru manjša od 5 cm. Toleriralo se bo 5% poškodovanih.
Potrošila jabolka, hruške, kutine se smatrajo več ali manj pravilno razviti plodi z opazljivimi manjšimi napakami, ki pa ne ovirajo vzdržljivosti sadja.
(6) Toleriralo se bo do 15"/# poškodovanih jabolk z ozirom na vrsto. Ta odstotek določi vsako leto trg. min. na predlog strokovnega odbora.
(7) Kot industrijska jabolka se smatrajo plodi, ki se ne morejo izvoziti kot namizna ali potrošna jabolka, a niso gnila.
(8) Jabolka (divjaki) se smejo izvoziti kot industrijska, ne smejo pa se mešati z drugimi vrstami.
§ 13. — Namizna jabolka, hruške in kutine se smejo izvažati v določenih zavojih ali v razsutem stanju po predpisih, ki jih izda trg. minister na predlog strokovnega odbora.
(2) Industrijsko sadje se izvaža nemešano v razsutem stanju.
(3) Pri nakladanju v razsutem stanju morajo biti stene in tla vagonov čisti, brez vsakega duha in obloženi s papirjem, lesno volno ali slamo.
Marelice, breskve, češnje in višnje
§ 14. Za sveže marelice, breskve, češnje in višnje za izvoz velja naslednja klasifikacija: 1. namizno sadje; skrbno obrano, ne prezrelo, čisto ter zdravo, pakirano po predpisih trg. min.; 2. za predelavo: vsi drugi plodi, ki se ne morejo izvoziti kot namizno sadje. Ti se morajo pakirati v zavojih z nad 20 kg teže.
§ 15. Namizne marelice in breskve se morajo sortirati po velikosti po predpisih trg. min.
Namizne češnje in višnje se morejo izvažati brez sortiranja, imeti pa morajo peclje.
V vsakem zavoju marelic, breskev, češenj in višenj morajo biti plodi ene vrste in enake barve.
Jagode, maline in drugo jagodasto sadje
§ 16. — Namizne jagode, maline in drugo jagodasto sadje mora biti čisto, zadosti zrelo, okusno, zdravo s peclji (razen malin, ki morajo biti brez njih), nepoškodovano in pakirano v čistih zavojih. V vsakem zavoju morajo biti plodi iste vrste in kakovosti.
Jagodasto sadje za industrijske svrlie se izvaža po predpisih, ki jih izda trg. min.
(Konec v prih. led. številki.)
v	barva, pleslra In
Zb	v	21	urah	k*mtta°,nal'
i.0	f	H	UlUII	ob|eke, klobuk«
Itd. Škrob! in svetlolika srajce, ovratnike In manšet«. Pere. »uši, monga ln tika doniafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova at- • Telefon it 22-72.
Nova dvojna številka »Trgovskega tovariša«
I/..šla je 5.-6. številka »Trgovskega Tovariša« s pestro in zanimivo vsebino. V prvem članku se razpravlja o obremenitvi po samoupravnih dajatvah, ki so v Sloveniji najvišje. Dr. V. Šarabon objavlja izčrpen pregled o zunanji trgovini Jugoslavije od 1. 1919. do 1937. Zlasti za ‘20 letnico Jugoslavije zelo aktualen članek. — Marljivi gospodarski publicist g. D. P. je zbral podatke o donosnosti podjetij v Sloveniji. Svoj članek zaključuje v konstatacijo, da smo še daleč od donosnosti 1. 1929-30. Le redka so podjetja v Sloveniji, ki' delijo zopet isto dividendo ko tedaj. Pa še pri teli podjetjih je mnogo vmesnih let brez čistih dobičkov. Dividende pa zaostajajo /.a onimi v dobi konjunkture, že so pa vsepovsod znaki, da konjunktura popušča. — Poučen in nazoren je članek našega sotrudnika g. Fr. Zelenika o posebnostih knjigovodstva trgovinskih družb. — Sledi še cela vrsta drugih aktualnih in zanimivih člankov, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo posebej omenjati. Omenimo le še zelo pregleden opis razvoja našega gospodarstva. Listek prinaša kopico zanimivih informativnih vesti. S poročilom o občnem zboru Trg. društva se zaključuje številka. — Ponovno toplo priporočamo Trgovskega tovariša«.
Dobave - licitacije
Nabava pisarniških potrebščin in motvoza. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin in motvoza. Licitacija bo dne 20. julija t. 1. ob lih v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 20. julija ponudbe glede dobave karbolineja v prahu, bakrene cevi, bodeče žice, izolirne bakrene žice, klincev za tračnice, jelovega jamskega lesa, železne pločevine, krtač za soboslikarje, portland-cementa, papirja, ravnil in drugih pis. potrebščin, držajev iz gabra za rudarsko orodje, kalijevega luga; do 27. julija pa po-
nudbe za dobavo jamskih električnih svetilk in železnih rudarskih svetilk.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku
sprejema do 28. julija ponudbe za dobavo belega bombaža za čiščenje strojev.
Komanda pomorskega arzenala v Kumboru sprejema do 8. avgusta ponudbe za dobavo raznih cevi.
Licitacije:
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Zemunu bodo naslednje licitacije: dne 18. julija za dobavo raznih zdravil in kemikalij; dne 19. julija za dobavo bencina, dezinfekcijskih sredstev in mila; dne 23. julija za dobavo medicinskega stekla in raznega medicinskega pribora; dne 3. avgusta za dobavo kovina-stih zamaškov in kartonskih škatel.
Pri upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bodo: dne 19. julija licitacija za dobavo železa; dne 23. julija licitacija za dobavo jesenovih desk; dne 25. julija licitacija za dobavo raznih motorjev in dne 27. julija licitacija za dobavo kompletne instalacije za izdelavo lesenih zrn za patrone.
Dne 21. julija bo pri Tehnični komisiji št. 1. na Vrhniki licitacija za dobavo raznega pogonskega materiala in mazivnega materiala (raznih olj: dinamo-olja,petroleja, kompresorskega olja itd.).
Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 26. julija ofertna licitacija za oddajo del na objektu vojašnice »Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja« v Mariboru; dne 27. julija pa licitacija za oddajo del na dovodu električnega voda nizke napetosti od Drežinje vasi do Gorice pri Celju.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Doma in po svetu
Francoski narodni praznik je bil
letos v Beogradu posebno slovesno proslavljen. Francoski poslanik Bruger je imel pri tej priliki pomemben govor ter zlasti poudaril, da se bodo v kratkem tudi gospodarski odnošaji med Francijo in Jugoslavijo zboljšali.
Med Združeno opozicijo in Kmetsko demokratsko koalicijo se še vedno vodijo pogajanja o potova nju dr. Mačka v Beograd. Po sedanjih vesteh bi ostal dr. Maček v Beogradu tri dni.
V Ptuju je umrl notar Viktor Skrabar, ki je mnogo delal za dvig nacionalne misli v Ptuju, zlasti pa si pridobil velike zasluge za Muzejsko društvo v Ptuju. Slava nje govemu spominu!
KMETSKA POSOIIlNItft LlUBLlflMSKE OKOLICE
i.z.zillv Ljabrjaai
ustanovljena leta 1881.
sprejema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po 4%, vezane na tri mesece pa po 5 %
Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni’ zavod
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. udr. z o. zev.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace, iournale, Šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
Dr. Budak, ki je živel v emig:-*t-ciji od 1. 1934. dalje, se je vrnil Zagreb, kjer je obiskal dr. Mačka ter imel z njim daljši razgovor.
Nemški industrialec dr. Opel je na svoji jahti priplul v Crikveni-co.
Na intervencijo mestnega poglavarstva v Osijeku je bila znižana cena kruhu. Sedaj se bo znižala še cena za meso.
V upravni odbor zagrebške zavarovalnice »Dunav« sta bila izvoljena za tekoče leto dr. Hans Sittenberger iz Dunaja in Aleksander Schwerer iz Kule.
V Carigradu so se uspešno končala pogajanja glede izselitve Turkov iz Jugoslavije v Turčijo. Sedaj je začela turška vlada poga-. anja z romunsko vlado zaradi naselitve 12.000 Turkov iz Dobrudže
Turčiji.
Lesna industrija »Treska« d. d.
v Skoplju je znižala svojo glavnico od 5 na 3 milijone din, istočasno pa prenesla svoj sedež iz Skoplja v Beograd. Ne samo iz prečanskih krajev, tudi iz srbijanskih krajev se seli industrija v Beograd.
V delniško družbo se je spremenilo podjetje tvornica volnenih izdelkov Jovanovič in Popovič v Grdelici. Delniška glavnica znaša 25 milijonov din. Tvornica pa je ocenjena na 20 milijonov din, da se izda le 500 delnic po 10.000 din.
V Londonu so delnice delniških družb Trepče, Kopaonik in Zleto-vo naglo skočile, ko se je zvedelo, da se pridobljeni privilegiji teh družb ne bodo preklicali.
Narodna banka je določila za tromesečje julij-september tečaj za turistično nemško marko na din 14'50. Uvedla pa se je ta novost, da se izdajajo nemškim turistom tudi klirinški čeki na marke namesto na dinarska izplačila po turističnem tečaju. Te čeke morejo turisti realizirati pri denarnih zavodih, ki so pooblaščeni za trgovino z devizami in valutami. Denarni zavodi bodo potem te marke prodajali na borzah. Narodna banka bo izdala še posebna navodila glede teh čekov.
Naše zaloge sladkorja znašajo še 1828 vagonov sladkorja in so torej neosnovane vesti, kakor da bi v Jugoslaviji zmanjkalo sladkorja.
Razglednice, vizitke, pisarniške potrebščine, razne tiskovine, nalivna peresa, keramične izdelke, albume, papirnate serviete i. dr. dobite po ugodnih cenah v KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru.
Načelnik nemškega pomorskega prometa v nemškem ministrstvu za zunanje zadeve Marcius je prišel iz Bukarešte v Sofijo, kjer bo nadaljeval pogajanja za zopetni vstop Nemčije v Podonavsko komisijo.
Kancelar Hitler je sprejel v Berchtesgadenu šefa italijanskega generalnega štaba generala Pari-anija.
120.000 Židov se naj bi izselilo v enem letu iz Avstrije. Gauleiter Biirckel je v ta namen poslal predsednika dunajske izraelske občine v Evian, da bi na tamkajšnji konferenci dosegel sprejem teh 120.000 Židov v drugih državah.
Ameriški letalec Hughes je pristal v Newyorku ter s tem preletel okoli sveta v 74 urah.
Radio Ljubljana
A. Šarabon
LJUBLJANA
•
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini z a diža ve
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-68 Ustanovljeno leta 1886
Pišite po prospekte !
S0FRA
KARTOTEKE predstavljalo viiek preglednosti. praktičnosti in Vam prihranijo mnogo dela. truda, lasa in denarja
Zastopniki se sprejemajo
SOFRA
MARIBOR, GREGORČIČEVA 24
Sobota, dne 16. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi _ 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi —	18.00:	Promenadni
koncert iz Ljubljane — 18.40: Ob 201etnici dobroveljskega gibanja (L. Grčar) — 19.00: Napovedi, poročila— 19.30: Nac. ura: Veličastne manifestacije v Zagrebu 1. 1918 za zedinjeno Jugoslavijo —	19.50:
Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) — 20.30: Prenos opere »Nanon« iz Rogaške Slatine. Solisti: Zlata Gjungjenac-Gavella, Jože Gostič, Vekoslav Janko, Marjan Rus, Tone Petrovčič, Pavla Škerjančeva. Valerija Heybalova, Poldka Rupnikova. Sodeluje operni zbor in zdraviliški orkester. Dirigent: A. Neffat, v odmoru:	poročila in napovedi —
23.00: Poročilo o XX. mednar. katoliškem esperantskem kongresu v Ljubljani.
Nedelja, dne 17. julija: 8.00: Vesele pesmice: Jožek in Ježek, vmes plošče — 9.00: Napovedi, poročila
— 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine Dirigent: V. Šušteršič — 11.30: Otroška ura: Gašperček igra — 12.00: Plošče — 13.00: Napovedi — 13.20: Pevski jazz kvartet — 17.00: Kmet. ura: Kapunjenje petelinov (ravn. ing. Absec) — 17.30: Koncert . lahke glasbe. Sodelujejo: g. Janko Praprotnik (harmonika) in Fantje na vasi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Slavonska hrastovima — 19.50: Ci-traški trio »Vesna« — 20.30: Vijo-linski koncert ge. Fanike Brandlo-ve-Jevdenijevic, pri klavirju gospod prof. M. Lipovšek — 21.20: Sinfonične slike (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Slovenske narodne — duet orglic in harmonike.
Ponedeljek, dne 18. julija: 12.00: Veseli češki godci in pevci (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Edvard Kovač igra na harmoniko — 19 00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: O sedanjih nalogah univerz (dr. K. Ozvald, univ. prof.) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Verdi: Aida, fantazija (plošče) — 20.10: Slikar Josip Petkovšek (g. dr. Rajko Ložar) — 20.30: Koncert plesne glasbe — prenos iz Dobrne — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče —
Splošna trgovska ul
Št. Vid nad Ljubljano St. 91 Ljubljana. Tyr£eva cesta 33
(Javna skladišča)
Kolesa, motorji, šivalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah.
Na debelo!	Na	drobno!
Zahtevajte ponudbe!
Trgovci!
PRESITE ODEJE
nabavite najceneje pri Industriji ode)
F. Dobovknik • Celje
Št. 8911/38.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 27. julija 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 380 m jeklene žične vrvi 24 nun e, strukture: 6X14X1‘7 nun -f- 1; za Obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 9. julija 1938.
Tvrdka I. C. MAVER, Ljubljana,
javlja žalostno vest, da se je njen dolgoletni sodelavec, gospod
Martin
smrtno ponesrečil.
Tvrdka bo ohranila vestnega sodelavca v trajnem spominu.
Ljubljana dne 15. julija 1938.
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBUflKI
reg- zadr. z neom. zavezo
Ljubljana, Miklošičeva c* 6
v lastni palači
obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove in stare vloge,
ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihaiek, vsi v Ljubljani