. j !! V H
i <
. 1 L.
! • | ■	, j f \ :jj j 1	,
GLASILO OBČINE RIBNICA ,,
I I ! mT !ii! ;{'k
'i- :i u ;i !■ I t j
;( f'
! j
l : i
:

'I
s : !! 1	! »S
S t Ü !'
"! i i,:i 1
I: !h1 5ii ! , ih: i
ETO
> ip’ j j f !	•	1 i’
OKTOBER 1998, $1.: 12
! !
t . ,1
i
i i
h:
ŠKRABČEVD LETO’ KONČANO
;! ■ N
m i
11 i
!| ,! i j I
TURISTIČNA AKCIJA JE
i
; POKAZALA, KAKO LEPA IN DOMAČA JE NAŠA DOLINA
i
j ^ ? M i i j 1 n |
IN VEČNA LUČ NAJ MU SVETU
r! p
i
ih
f
NALIV USTVARIL JEZERO PRED RUDEŽEVO VILO
IN PRECEJ ŠKODE V ORČINI
ii d J i ) j i|
ll i’ 'ji
Fpto: K. Kdstanjšek
:i i:
1! i 'j fP I
I !

M

»i fžS!!*
I!

;F<?to::A. Pahulje	j;	[ i = :	H
" ■ i. V i : s i v : - ! d J
I , j . ‘i .
ODPRTO
BANKA
PRIREDITVE____
23. OKTOBER, RIBNIŠKI OBČINSKI IZ VSEBINE: PRAZNIK
KULTURNE PRIREDITVE
2.okt.	LJUBEZENSKI KLOBČIČ, mladinsko amatersko gledališče iz
Ribnice
lO.okt. W.A. Mozart: REQUIEM, Filharmonični orkester, zbor Consortium musicum in solisti
11.okt. ODPRTJE OBNOVLJENE ŠKRABČEVE ROJSTNE HIŠE
- maša zadušnica
obnovljeno Škrabčevo rojstno hišo je slavnostno odprl minister za kulturo, Jožef Školč
14.okt KATASTROFE, predstava Cafe teatra v okviru gledališkega abonmaja
17.okt. MLADI MLADIM, koncert mladih glasbenih skupin
petek, POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA 23. okt. osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika
s podelitvijo priznanj in podpisom Listine prijateljstva med krajevnima skupnostima Nova Gorica in Ribnica Vljudno vabljeni v center Ideal ob 19. uri
Drage občanke in občani,
23. oktobra bomo svečano počastili naš občinski praznik .
Vese! sem, da lahko tudi letošnje leto ocenim za uspešno. Skoraj na vseh področjih delovanja občine Ribnica so vidne spremembe in napredek. Skupaj s sodelavci občinske uprave, z občinskim svetom ter javnimi zavodi smo zbrali dovolj moči, volje in ustvarili dovolj veliko zaupanje, da smo uresničili zastavljene si naloge.
Ceste, šole, kanalizacije... so le tisti najopaznejši del našega skupnega dela, ki je viden na vsakem koraku.
Velike spremembe so tudi na drugih področjih. Ribnica je z nekaterimi uspešnimi prireditvami ponovno postala bolj prepoznavna, iskana in zaželena. Oživljena društvena dejavnost, likovno srečanje, Škrabčevo leto, sejem, izseljenska prireditev... so v Ribnico privabili nov krog ljudi in veliko teh nam je pripravljeno iskreno pomagati. Pridobili smo si zaupanje in podporo tudi teh ljudi in pričakujemo nadaljnje uspešno delo in razvoj.
V veliko pomoč ste nam bili tudi občani s svojimi nasveti in razumevanjem. Trudili smo se po svojih najboljših močeh in upam, da smo upravičili izkazano zaupanje.
Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku v svojem imenu in v imenu sodelavcev in želim vam dobrega sodelovanja tudi v bodoče.
Župan Jože Tanko
ŠPORTNE PRIREDITVE
11. okt. RIBNIŠKI TEK
17.	okt ŠAHOVSKI TURNIR
18.	okt. ŠPORTNO PLEZANJE
petek, MALI NOGOMET 23. okt. občinska reprezentanca Vzhod:Zahod Dolenja vas, ob 19.uri
nedelja, MEDNARODNA RUGBY TEKMA
25. okt. RFC Ribnica : RFC Sisak U - 19 stadion ob Cesti na Ugar ob 14. uri
petek, ROKOMETNI TURNIR
30. okt. RK Termo Škofja Loka, Grosuplje, Grča Kočevje, Ribnica ŠC Ribnica ob 16. uri
Prireditve ob občinskem prazniku...................3
Kakšno škodo nam je povzročila voda?.............4-5
Svetnikom se izteka mandat.........................6
Spomin na p. Škrabca bo živel......................7
Enourni Mozartov Requiem sobotnega večera, 10. oktobra, je bil tako kot za umetnika tudi za patra slovo od tuzemeljskega življenja in simbolični, ponovni prehod v večnost po 80-letih.
Okrog 100 pevcev Slovenskega komornega zbora, Consortiuma musicum, solistov in glasbenikov Slovenskega komornega orkestra je zaigralo mogočen labodji spev.
Blagoslovili 30 mio SIT vreden župnijski dom........8
Občina je lepa in urejena...........................9
Država uspeva slabo, občina bolje...............12-13
Volitve ‘98.................................. 14 in 19
Zabavne strani................................. 15-17
Zaposlovanje.......................................18
Bralci imate radi Rešeto...........................19
Kako živi naša krajevna skupnost?..................20
S sejmov obrti in podjetništva.....................21
Jubileji:
-	INLES 50 let..................................22-23
-	Glasbena šola 35 let.............................23
-	Ribniški oktet 20 let............................28
Bo podeželje v turizmu prepoznalo priložnost? .... 24-25
Strani naših bralcev............................26-27
Šport...........................................29-30
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte in Stane Hafnar - člana.
Lektorica: Tanja Debeljak.
Trženie oglasnega prostora: Marko Modrej.
Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.550 izvodov.
Naslov uredništva:
Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, z dne 11. 6. 1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Aktualno
Aktualno
O RAZLITJU NAFTE V SKLADIŠČU NAFTNIH DERIVATOV V
ORTNEKU
Bencinski servis naj bi začel obratovati oktobra, saj je podjetje čakalo samo še na uporabno dovoljenje. Vse skupaj se bo precej zavleklo, ker se bodo medtem znašli še v kazenskem postopku, kot je zagotovil minister Pavel Gantar. Dokler ne bodo pripravili sanacijskega programa, pa je ustavljeno tudi delovanje skladišča.
Osnovna informacija je prišla iz Dnevno informativnega biltena regijskega centra za obveščanje, 15. oktobra:
NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
...kasneje je bilo ugotovljeno, da je do
nesreče dejansko prišlo že 13. oktobra okrog 22. ure.
Delavcem skladišča je uspelo zajeziti okoli 800 litrov nafte, ostala, še neznana količina nafte, pa je iztekla iz lovilnih jaškov v potok.
Zaposleni delavci o dogodku pristojnih služb niso obvestili.
Onesnaženje so občani zaznali 14. oktobra, okrog4. uri zjutraj.
Prvo obvestilo o onesnaženju je bilo sporočeno okoli 8. ure Ministrstvu za okolje in prostor.
Ob 10.50.uri pa so sporočilo prejeli tudi v PGD Ribnica in na občinskem štabu za CZ.
Iz obvestila za javnost, ki ga je S-Trade poslal 14. oktobra:
Pri prečrpavanju goriva v avtocisterno je 13.10 ob 22. uri prišlo do strojeloma na črpalki. Po okvari je strojnik takoj ustavil delovanje črpalke in zaprl vijake, aje kljub vsemu v prostor podzemnega črpališča izteklo 800 litrov plinskega olja. Delavca sta takoj prečrpala razlito gorivo v sode. Potem sta pregledala lovilec olja in meteorno kanalizacijo ter zasledila vonj plinskega olja. Ugotovila sta, da v meteorni kanal priteka olje po drenažni cevi. Ob iztoku drenažne cevi v potok Tržiščica sta namestila črpalko, ki je ves čas prečrpavala vsebino manjšega separatorja v centralnega.
S-TRADE ZADRŽEVAL IN TAJIL INFORMACIJE
ŠE DOBRO, DA NAFTA SMRDI!
Le kdaj bi drugače izvedeli za nesrečo, ko pa je že prva informacija pricurljala 10 ur po nesreči in še to na nepravo mesto?!
Ob nesrečah kličite 112
Podjetje S-Trade, ki skladišče z nevarnimi snovmi upravlja, je kršilo 62. člen zakona, ker ob nesreči NI
alarmiralo pristojnih služb.
ALARMIRALI NISO ZATO, KER SO MISLILI, DA NAFTA NI STEKLA V POTOK.
Napačna presoja povzročila val dezinformacij
Prvič: ni izteklo ne 200 ne 800 litrov goriva, kot so objavljali nacionalni mediji. S Trade že vseskozi trdi, da so sami zajezili 800 litrov, vse ostalo pa je očitno poniknilo. Prava številka naj bi bila 1000 litrov goriva, zemlja okrog črpalke in lovilca olj pa je sedaj toliko napojena z nevarno snovjo, da bo le-ta še dlje časa
pronicala v potok. Vzrok bodo verjetno našli pri pregledu tesnosti prostora črpališča in cevovoda, ki poteka do glavnega lovilca olja.
"Če bi vedel, da se lahko zgodi kaj takega, ne bi nikoli sprejel takšne službe," je dejal Franc Ahčin, toda to ni odgovor, ki si ga lahko privošči upravnik skladišča naftnih
derivatov. Celo laik ve, da lahko pride do eksplozije, požara in izlitja. Direktorica Jasna Rihar in Ahčin sta večkrat zatrdila, da podjetje ni namenoma zadrževalo informacij, ampak da si enostavno niso predstavljali, da se je olje razlilo v tolikšnem obsegu.
V S-Tradeu so menili, da bodo počenemu ohišju na črpalki (15 cm v višino in 5 cm v širino) in razlitju olja sami kos, čeprav sta delavca v sorazmeroma kratkem času zaradi močnega pretoka zajezila kar 800 litrov goriva. Računali so, da bodo zaščitni pregradni sistem, rešetke in lovilec maščob zaustavili pretok olja v zunanje okolje. Tako so cev zamašili, namestili črpalko in olje prečrpavali v Separator. Tudi lovilec olja je deloval v mejah normale, je dejal Ahčin.
Trdi tudi, da madežev v potoku ni bilo videti niti zjutraj, dokler ni malo pred osmo uro na most prišel ribič in si ogledoval teren.
OBVEŠČAN JE.Ocena:NEZADOSTNO!
Zmeda, ki je nastala okrog tega, kdo je komu prvi povedal vest o ekološki nesreči, kdo jo je tajil in zakaj, je skorajda povsem prekrila dejstvo, da se je na kraška tla ulilo toliko strupene snovi, da je že ena kapljica onesnažila 10 litrov vode.
Prvi naj bi bil obveščen inšpektor za okolje in prostor Darij Klun, zato smo ga povprašali, zakaj ni vsaj on alarmiraljavnosti.
"Takoj, ko me je krajevna enota Zavoda za gozdove ob 7.55.uri obvestila o pojavu madežev na potoku Tržiščica, sem poklical vOrtnek. Tam mi nihče izmed delavcev ni vedel ničesar povedati. Eno uro kasneje sem le uspel k telefonu dobiti Ahčina, ki mi je povedal, daje prišlo do okvare na črpalki in daje izteklo preko 800 litrov olja, vendar mi je zagotovil, da so zadevo sanirali. Tako sem najavil le reden ogled terena."
Če prav razumem, ste zaupali podjetju, da vam ie sporočilo resnične podatke??
"Da."
Ministrstvo za okolje in prostor v svojem sporočilu za javnost navaja, da je bilo sodelovanje, ukrepanje in ravnanje inšpektorja skladno z dogovorom o medsebojnem sodelovanju pri zaščiti in reševanju in da se inšpektor v fazo intervencije praviloma ne vključuje. 15. oktobra ob 10. uri je inšpektor za okolje začel s celovitim inšpekcijskim pregledom v S-Tradeu, da bi ugotovil vzroke za nastalo nesrečo in preveril, ali je podjetje obratovalo po okoljevarstvenih predpisih. Posebno poročilo bo na razpolago kasneje.
AKTUALNO
Mračne napovedi so se uresničile tudi pri nas
POPLAVE!
20 minut čez šesto uro popoldne so začeli deževati klici na pomoč
Poplavljena sodraška šola	Foto: J. Lavrič
Kje so poplavljale vode po naši občini in kako učinkovita je bila pomoč?
Torek, 6. oktobra
Na območju občine Ribnica je 6. oktobra v popoldanskem času pričelo močno deževati, padavine pa so bile najmočnejše v severozahodnem delu občine, saj je v zelo kratkem času padlo do 70 litrov dežja na kvadratni meter. Gladina vode se je pričela v strugi potoka Bistrica in tudi v vseh pritokih hitro dvigati, in ker je bila struga zaradi obilnih padavin v preteklih dneh polna vode, je le-ta pričela kaj hitro prestopati bregove.
Ura: 16. 27
Krajani Sodražice so iskali pomoč preko Regijskega centra za obveščanje Ljubljana že ob 16. 27. Najprej seje aktiviralo prostovoljno gasilsko društvo Sodražica, ki je odhitelo na pomoč v Ravni Dol, ker je voda ogrožala stanovanjsko hišo. Po 18. uri in 20 minut pa so klici gasilskim enotam kar deževali.
Ura: 18. 45
Ob 18. uri 45 minut seje že sestal občinski štab za Civilno zaščito v ožji sestavi. Takoj je začel zbirati podatke s terena, aktiviral je še ostala potrebna gasilska društva in del občinske enote za tehnično reševanje.
Ob poplavi, ki je občino Ribnica prizadela v torek 6.10.1998, se ŽUPAN JOŽE TANKO
ZAHVALJUJE
vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri zaščiti, reševanju in pomoči ob tej naravni nesreči.
Posebej se zahvaljujem gasilcem, članom štaba za Civilno zaščito občine Ribnica, pripadnikom Civilne zaščite za tehnično reševanje, Oddelku za okolje in prostor Občine Ribnica, Regijskemu centru za obveščanje Ljubljana, Upravi za obrambo Ljubljana - Izpostava Ribnica, Policijski postaji Ribnica in Cestnemu podjetju Novo mesto.
ISKRENA HVALA.
Jože Tanko ŽUPAN
Za ostale enote CZ pa je predvidel mobilizacijo takoj, ko redne razpoložljive enote in službe ne bodo kos danim razmeram. Z razmerami je bil seznanjen tudi župan občine Ribnica, ki je ves čas na terenu spremljal dogodke. V štabni pisarni smo vzpostavili dežurstvo, preostali člani štaba pa so odhiteli na pomoč vodjem intervencij na najbolj kritičnih predelih.
Občinski štab je takoj vzpostavil stik s policijsko postajo v Ribnici, regijskim centrom za obveščanje Ljubljana, Cestnim podjetjem Novo mesto in komunalnim podjetjem Ribnica in omogočil informacijsko podporo ter vso tehnično in drugo pomoč.
Ura: 21.00
Po 21. uri so se razmere v KS Sodražica pričele umirjati. Ker se je udarni val vode približeval Ribnici, smo vzpostavili opazovanje in del sil za zaščito, reševanje in pomoč preusmerili v Ribnico, za primer da bi Bistrica ogrozila stanovanjske hiše v nižje ležečih naseljenih predelih Ribnice in Goriče vasi.
Ura: Polnoč
Po 24.00 uri so se razmere povsod umirile do te stopnje, da so se člani reševalnih enot vrnili na svoje domove. Občinski štab je zagotovil dežurno službo, ki je opazovala ogrožena območja in obveščala pristojne.
Dan potem... POPIS ŠKODE
V sredo, 7.10., je župan Jože Tanko imenoval komisijo za oceno škode, nastale v poplavi prejšnjega dne. Iz popisa škode je razvidno, da jo je največ v KS Sodražica, delno tudi v KS Sveti Gregor in KS Ribnica. V navedenih krajevnih skupnostih je poškodovanih ali uničenih več kilometrov makadamskih cest, od katerih je veliko tudi neprevoznih ali pa težko prevoznih.
Na ostalih državnih in lokalnih cestah so močno poškodovane bankine. Na cestiščih so bili večji nanosi peska in zemlje.ki sojih povzročili hudourniki in plazovi ob cestah, vendar je CP Novo mesto te ovire pričelo takoj odstranjevati. Vse ceste razen nekaterih krajših odsekov z asfaltno prevleko so bile v sredo v popoldanskih urah normalno prevozne.
Bistrica in njeni pritoki so že v Kadicah pokazali svojo moč in pri stanovanjski hiši v naselju Podklanec odplavili več kot 30 m2 dvorišča do globine 40 cm, poškodovali vodni mlin ter več kot kilometer makadamske ceste. Bistrica je tako močno poškodovala most v naselju Globel, da bo potrebno takoj pričeti graditi novi most, poškodovani pa je pogojno prevozen za osebna vozila. Bistrica je na poti do naselja Sodražica poplavila več travnikov, v naselju pa je skupaj s hudourniki poplavila Kurirsko ulico. Cesto Majde Šilc, del ceste Notranjskega odreda ter Podgorsko cesto.
Gasilske enote so črpale vodo iz kleti v več kot šestih stanovanjskih hišah, kjer jim je voda zalila razne el. stroje in opremo.
V	OŠ dr. Ivan Prijatelj so bili poplavljeni kletni prostori zaradi podtalne in nadtalne vode, ki je z zunanje strani poplavila šolo do višine 70 cm. Delavcem osnovne šole in štirim gasilskim enotam je uspelo rešiti opremo in vzdrževati gladino podtalnice v kletnih prostorih na višini cca 30-40 cm nad tlemi.
V	naselju Vinice se je ob cesti, ki povezuje Vinice in naselje Lipovšica, začel hitro dvigati nivo vode pred mostom. Voda je poplavila žago in gospodarsko poslopje. Razlika v nivojih pred mostom in za njim je bila le 1.5 m, zato se je štab za civilno zaščito odločil povečati propustnost vode s prekopom ceste.
Po prekopu je voda tako v Vinicah kakor v Sodražici pričela upadati in se prej kot v eni uri znižala na nivo, da niso bile več ogrožene stanovanjske hiše in osnovna šola.
Bistrica je proti Ribnici poplavila travniške površine, odsek ceste med Brezami in Žlebičem, v sami Ribnici za krajši čas del Čolnarske ulice. V Goriči vasi je poplavila dvorišča stanovanjskih hiš, ki so v neposredni bližini struge, in cesto v bližini gasilnega doma.
Padavine so poleg teh nevšečnosti zalile tudi državno cesto pri Ortneku. Tam je bil poplavljen krajši odsek, vendar je ostal ob
Prekop ceste rešil hiše
omejitvi hitrosti ves čas prevozen. Neprevozna je bila lokalna cesta pri železniškem podhodu v zaselku Luknja.
V	KS Dolenja vas je močno poplavljal potok Rakitnica. Poplavil je cesto in gospodarske objekte med Rakitnico in naseljem Blate.
V	reševalni akciji so poleg rednih služb ter štaba za CZ Občine Ribnica sodelovali predstavniki občinske enote za tehnično
reševanje in 95 gasilcev iz osmih prostovoljnih GD. V pripravljenosti so bile tudi ostale enote, ki so na svojih območjih pripravljale zaščitne ukrepe pred poplavo.
O natančni oceni škode bomo poročali v naslednji številki, saj vsi podatki še vedno niso zbrani.
Lado Mate Štab za CZ Občine Ribnica
| Z ŽUPANOM 0 NOVOSTIH
DOČAKALI SMO OBNOVO GORENJSKE CESTE!
Glede na to, kako težko smo pričakovali to največjo cestno investicijo, bomo verjetno tudi z manjšim negodovanjem prenašali močno oviran promet. Gradbena dela naj bi se začela deževnega L oktobra, a so se začela šele teden dni kasneje.
Prva faza je izgradnja kanalizacije, ki je tamkaj sedaj ni. Urejala naj bi odvodnje-vanje cestišča. Voda je poleg luknjastega in pokrpanega asfalta največja težava tega odseka magistralke.
To je pravzaprav edina faza, ki jo bo Cestno podjetje Novo mesto uspelo opraviti do zimske sezone, ostala dela pa se bodo nadaljevala prihodnje leto.
Za stanovalce to pomeni, da bodo imeli večino časa otežen dovoz in izvoz na svoja zemljišča in z njih.
Promet bo precej oviran, saj obvoza ni, zato bodo obnavljali krajše dele.
OBČINSKA
STANOVANJA DOBILA UPRAVITELJA
100 stanovanj, ki so v lasti ribniške občine, upravlja nov upravljalec, SPL d. o. o iz Ljubljane.
Pogodbo je podpisal 1. septembra. Lastniki stanovanj na Prijateljevem trgu se namreč z dosedanjim upravljalcem, Stanbirojem, od začetka sodelovanja niso strinjali.
Zato je Stanbiro že pred leti izrazil željo, da se v primeru, da občina najde novega upravljalen, tej vlogi takoj odpove.
Občina je soglašala z večinskim mnenjem stanovalcev in izpolnila zakonsko določbo, po kateri morajo imeti večstanovanjski objekti svojega upravitelja. Podjetje SPL iz Ljubljane na ribniškem območju deluje že dalj časa, saj ima sklenjeno pogodbo tudi z ministrstvom za obrambo in zavodom za zdravstveno zavarovanje.
ODSEK
ZAP0T0K-VINICE
1200 metrov dolg odsek naj bi bil ravno tako obnovljen letos, vendar država še vedno ni uredila papirjev, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja.
V kratkem naj bi pridobila dokumente o spremembi namembnosti zemljišč, Direkcija Republike Slovenije za ceste pa se še vedno dogovarja z lastniki za odkup in menjavo.
Avtobusni postajališči in javno razsvetljavo bo financirala občina, ostalo pa država, saj gre za regionalno cesto.
13. ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 12. NOVEMBRA
GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO 00 2. NOVEMBRA V UREDNIŠTVU REŠETA,
ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3,TELEFON: 861-090, 861-533 (kontaktna oseba ga. Metka Tramte).
TELEFAKS: 861-091.
Zaželene so diskete in fotografije.
Z 31. REDNE SEJE OS
PREDZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
20 svetnikov se bo zadnjič srečalo na zaključni večerji 13. novembra
SKLEPI
Občinski svet Občine Ribnica je na svoji redni 31. seji, dne 8.10.1998, med drugim sprejel:
1.	Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ribnica za leto 1997.
2.	Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Ribnica za leto 1998.
Oba odloka sta bila sprejeta brez razprave.
3.	Odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje
Novo sprejeti odlok bo zagotavljal možnost postaviti pomožne objekte po enotnih kriterijih in uskladitev s trenutno veljavno zakonodajo, tj. z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. RS, št.44/97). Do sedaj je bila dovoljena postavitev pomožnih objektov ne glede na vrsto objekta, nova zakonodaja pa dopušča postavitev le-teh le pri družinskih stanovanjskih hišah in poslovno-stanovanjskih objektih, pri kmetijah, blokih ali poslovnih objektih. Pri večini objektov je predvidena tudi maksimalna tlorisna površina ali prostornina ter lokacija. Omejena je tudi skupna površina pomožnih objektov.
4.	Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Ribnica
Zakon o javnih cestah nalaga občinam, da sprejmejo ustrezen akt, s katerim uredijo upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad njimi; predhodno pa nalaga občinam, da kategorizirajo vse občinske ceste, ki ostanejo občini v upravljanje. Kategorizacija občinskih cest se je izvajala po določilih Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, ki jo je sprejela vlada RS. Nova kategorizacija javnega cestnega omrežja bo vplivala na delno prerazporeditev dosedanjih obveznosti pri vzdrževanju javnih cest med državo in občino.
5.	V programski svet občinskega glasila REŠETO je imenoval še dva člana, in sicer Jožeta Tanka in Darjo But.
Pripravili Danica Polovič in Metka Tramte
Z ŽUPANOM 0 PRORAČUNU
Najprej o zaključnem računu za lansko leto:
Nadzorni odbor (NO) ni ugotovil nobenih nepravilnosti pri izvrševanju proračuna za leto ‘97, pripombe pa le ima. Tako ugotavlja, da Rokometni klub Ribnica od celotnih prihodkov, ki štejejo 9,8 mio SIT, kar s šestimi milijoni ravna neodgovorno. Prav tako NO opozarja vodstvo kluba, župana in občinske svetnike na likvidnostne težave, ki se bodo verjetno pojavile v klubu, saj so obveznosti za 290% večje od terjatev. Župan Jože Tanko se s takim pregledom ne strinja in meni, da ni dovolj, da NO napove le izredne preglede tekočega poslovanja, temveč bi moral predlagati ukrepe za sanacijo preteklega stanja. Prav tako KS Ribnica, kljub opozorilom NO, ni pravočasno pripravila zahtevane dokumentacije, zato se ne ve, kako je porabila 1,5 mio SIT.
O proračunu letošnjega leta:
Letos je nakazan le del državnih sofi-nancerskih sredstev. Denar bo nakazan šele ob koncu leta, čeprav so investicije že v teku, saj Občina računa, da bo večina vlog odobrenih. Trenutno ugotavljajo le en izpad, ker Ministrstvo za okolje in prostor ne bo sofinanciralo kanalizacije in vodovodov.
Največ denarja bo tudi letos porabilo šolstvo, pri čemer bo v sodraško šolo vloženih 64 mio SIT, v glasbeno šolo 10 mio SIT in v sanacijo radona na dolenje-vaški šoli 5 milijonov tolarjev.
Primanjkljaj bo ob koncu leta nekoliko nižji od določene meje in to zaradi 60-dnevnega plačilnega roka. Gorenjsko cesto so začeli obnavljati nekoliko kasneje, prav tako z deli na odseku Zapotok-Vinice, zato bodo predvidena proračunska sredstva porabljena šele v prihodnjem letu. Občina je postavke na začetku leta dobro načrtovala, ker je imela na razpolago dovolj tehnične dokumentacije, iz katere je lahko izhajala. Odstopanja so tako le rezultat gibanja cen na trgu in ostalih ekonomskih vzrokov.
Drugo leto višji proračun?
Ne, ker bomo ostali brez Sodražice in bo proračun nižji od 15 do 20 odstotkov.
RIBNICA IZKORIŠČA POLOŽAJ MOČNEJŠEGA?
“Zanimiva je bila predvsem informacija o sporazumu glede delitve premoženja med občinama Loški Potok in Ribnica.
Župan gorske občine Janez Novak ga je namreč zavrnil in Ribnici očital, da izkorišča položaj močnejšega,” je povedal Jože Tanko.
Sporna je postala predvsem naknadna odločitev Loškega Potoka, da ne bo fizično prevzel določenega števila stanovanj, temveč zahteva denar.
Andrej Mate pravi, da je župan Loškega Potoka v svojem mnenju osamljen, saj ga svetniki in komisija za premoženjske zadeve ne podpirajo, ker menijo, da je sporazum povsem korekten.
PRIREDITEV ZA VSE OBČANE!
Imena dobitnikov priznanj in nagrad Občine Ribnice naj ne bi javno objavili pred razglasitvijo na svečani prireditvi ob občinskem prazniku.
Napišemo pa lahko, da tokrat naziva častnega občana ne bo prejel nihče, Urbanovo nagrado umetnik, Gallusovo priznanje glasbeniki in Priznanje Občine športna ekipa.
23. oktobra ste zato vsi iskreno vabljeni, da se udeležite prireditve, saj je izgubila značaj slavnostne seje OS, na katero so bile vabljene samo določene osebe, in je zato dvorana ostajala skoraj prazna.
RAZŠIRILI BODO MEJE STANOVANJSKIH POZIDAV
Planski akti morajo biti spremenjeni zato, ker sedanji družbeni plan ne omogoča novih pozidav. Danica Polovič v svoji obrazložitvi piše, da obstaja veliko zanimanje za gradnjo na L in 2. območju, tik ob urbaniziranih področjih, kjer naj bi bila najboljša kmetijska zemljišča. Toda izkazalo seje, da to niso, zato bodo na njih omogočili dodatno pozidavo.
Ponovno bo treba razvrstiti tudi kmetijska zemljišča, saj postopek iz 1. '91 ni bil izpeljan do konca, in je zato neveljaven.
Alenka P.
Po 150 letih ga je spoznala Slovenija in proslavil njegov rojstni dom
Bil je svetnik.... in bil je Človek!
8 prireditev zaznamovalo Škrabčevo leto
Z odprtja Škrabčeve domačije, 11 oktobra
Izviren nedeljski prihod v rojstno vas se je pričel s povabilom patra Nika, naj se odpravimo na pešpot do domačije.
Hrovača je razveselila z zastavami, urejenostjo in izvirnostjo domačinov pod vodstvom hrovaškega etnološkega društva, ki je ob cesti namestilo mize s sodi vina in domačimi dobrotami, odeli pa so se v obleke iz starih časov. Kako močno živijo s svojo vasjo in kolikšnim ponosom na tradicijo, so pokazali že s prevozom bale na Srečanju, tokrat pa so se izkazali pri njih doma. S prijaznostjo, domačnostjo in enotnim nastopom.
Hrovača bo tako s celostno prenovo, v katero se s projekti in denarjem vključuje tudi Občina, ponovno oživljena.

Prav tako naj bi sklad financiral kul-turnoumetniško in založniško dejavnost in v rojstni hiši jezikoslovca podeljeval nagrade zaslužnim slovenistom.
"Kajti želim, da domačija živi," pravi Janez Škrabec, ki bi tjakaj iz gradu rad premestil tudi muzej suhe robe. Domačija pa je že postala muzej, saj je v njej zbranih preko 600 predmetov iz obdobja pred 2. svetovno vojno. O obnovi, ki je trajala 2 leti, je pred množico obiskovalcev spregovoril konservator dr. Vito Hazler. Zaključne slovesnosti ob Škrabčevem letu so se udeležile mnoge pomembne osebnosti, med njimi ribniški župan, ki je imel uvodni govor ter minister za kulturo Jožef Školč, ki je odklenil slavljenčevo rojstno hišo. Akademik Jože Toporišič je v svojem govoru ocenil Škrabčev opus kot urednik Jezikoslovnih del, Zoltan Jan pa je navzoče pozdravil v imenu Nove Gorice-bodočega prijateljskega mesta (listina bo podpisana 23. oktobra). Frančiškanski provincijal p. Stane Zore je daroval mašo zadušnico, prisotni pa so bili tudi poslanci DZ, Bogomir Špiletič in Janko Weber ter državni sekretar Franc But...
Alenka Pahulje
Nekateri pravijo, da je svetnik, a kaj, ko naš ozki razum težko dojame pravo razsežnost. Zato, bil je Človek. Človek v najbolj vrednem in polnem pomenu. Bog ve, da si pater Stanislav Škrabec ne bi želel zapisanih o sebi večjih besed, kot so te.
Bil je skromen in se ni podpisoval z nikakršnimi nazivi, ki so mu jih pridevali drugi in s katerimi bi se lahko ponašal.
55 let svojega 74-letnega bivanja je posvetil Bogu; večino časa, svojih 42 let, v samostanski tišini celice na Kostanjevici pri Novi Gorici. Frančiškan ribniškega rodu je spal na slamn-jači, izmed treh stolov pa sta bila dva naložena s knjigami. A njegova roka je nenehno pisala vse tiste misli in dejstva o slovenskem jeziku, ki ga je tako srčno ljubil, da ga akademik Jože Toporišič pojmuje za največjega slovenista 19. stoletja.
Zaradi resnice in argumeniranih znanstvenih dejstev so ga mnogi pahnili v pozabo.
Pokopan je bil tiho, na ljubljanskih Žalah. 6. oktobra letos pa je njegov grob z vencem okitila delegacija ribniške občine.
Zapuščina njegovega ustvarjanja je tolikšna, da je celo Fran Ramovš, ki ga Toporišič postavlja za največjega slovenista 20. stoletja, dejal: "Česarkoli se lotim preučevati, zasledim, da je tamkaj Škrabec bil že pred menoj."
36 let je pater urejal Cvetje z vrtov sv. Frančiška in tako poučeval svoje sobrate. Odličnjak v ranih letih šolanja, pozneje pa zaradi svojih sposobnosti jezikoslovca, frančiškana in osebnih vrlin, spoštovana osebnost. S svojimi trdnimi nazori in prepričanji pa tudi povod za nasprotovanja. Tako je menil, da bi morali liturgične obrede izvajati v maternem jeziku in nejevolja nekaterih je dospela celo v Rim, kije patru izrekel ostro kritiko. A pater Škrabec je molčal, ker je vedel, da dela prav, je del njegove drže orisal frančiškanski provincijal p. Stane Zore, ki je daroval nedeljsko mašo zadušnico v župnijski cerkvi, //. oktobra.
150 let je trajalo, da seje povzdignil pravi glas in opozoril nanj. Pet let tako prirejajo simpozije, izdajajo knjige(edini jezikoslovec, čigar vsa dela so izdana!), njegovo ime pa je ovekovečil rojstni kraj.
Pater z Nove Štifte’, Niko Žvokelj, je že kot gvardijan v kostanjeviškem samostanu zaslutil veličino in pomembnost pokojnega sobrata in ga znal umestiti med prvake slovenskega jezikoslovja.
Stane Škrabec se je kot pranečak velikega ljubitelja našega jezika in naroda pred hišo svojih prednikov nazadnje zahvalil tudi svojemu sinu Janezu, ki je domačijo obudil. Ustanovil je tudi Fundacijo p. Stanislava Škrabca, ki naj bi zaživela 7. januarja. Štipendirala bo izbrane študente slavistike ob njihovem dodiplomskem in podiplomskem študiju ter študente, ki se pripravljajo za vstop v frančiškanski red.
....da njegovo ime ne bi zamrlo teden dni po uradnem koncu Škrabčevega leta, bodo besede, ki pritičejo velikemu človeku, zapisane v prihodnji številki Rešeta.
OBVESTILO
Hišo v Hrovači si lahko ogledate ob sredah, od 16. do 18. ure, pod vodstvom vodiča.
KešCTe
7
GOSPODARSKA NOVICA
ŽUPNIJE
Zaradi velike časovne obremenitve poslancev
ODPOVEDANA 37. SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA DZ SLOVENIJE
Gospodarstveniki ribniško-dobrepoljsko-velikolaške regije so jo nestrpno pričakovali. Upravičeno, saj se zanjo politiki dogovarjajo že od spomladi in so jo medtem že dvakrat preložili.
Seja bi morala biti v Ribnici. Najavljena in v dostavljenem gradivu obrazložena tema je pereča in boleča. Vladni predstavniki bi si poleg ostalih dveh občin in njihovih podjetij ogledali Inles, kasneje pa spregovorili o lesnopredelovalni dejavnosti, ki jo uničuje tekoča ekonomska politika.
Dan zatem, ko so povabljene osebe prejele natančen program obiska, so poslanske skupine LDS, SLS IN DeSUS predsedniku odbora Jožetu Zagožnu poslale svoj dokončni odgovor: NE.
Že pred tem so se opravičili vsi poslanci poslanske skupine LDS in seja bi bila tako nesklepčna. Poleg vsega so poslanci predlagali, da bi bil sestanek sklican v prostorih državnega zbora, kljub dejstvu, da je bila večina tematskih sej doslej na terenu. Zagožen zato v opravičilnem pismu piše: "To bi povzročilo veliko razočaranje pri vseh tistih v lokalnem okolju, ki jim ta obisk mnogo pomeni. Z njimi je bil obisk dokončno dogovorjen, končane pa so bile tudi obsežne priprave nanj." Navsezadnje je sejo napovedal tudi predsednik DZ v svojem govoru ob odprtju sejma pohištva. Poleg vsega so za isti dan sklicane tri seje parlamentarnih delovnih teles, a udeležilo naj bi se jih le 5 članov odbora. Odbor pa sestavlja 16 članov!
Benjamin Henigman je odločitev komentiral s preprostim stavkom:"To je katastrofa!"
Alenka P.
BLAGOSLOV ŽUPNIJSKEGA DOMA V
SODRAŽICI
Duhovno središče zgradili predvsem s prostovoljnimi prispevki faranov
V	župniji Sodražica smo pred tremi leti začeli graditi na mestu nekdanjega gospodarskega poslopja nov objekt, namenjen pastoralnemu delu v župniji (ne župnišče), ter tudi kulturni in drugi dejavnosti. Največja potreba je bila po novih veroučnih prostorih, saj so sedanji po velikosti, možnosti opreme za sodobnejši način pouka, sanitarije in drugo povsem neprimerni (veroučna učilnica velika 3,5 x4,5 m).
Ko smo se odločali za novo gradnjo, pa smo vključili še druge potrebne prostore, tako je v župnijskem domu kapela za maševa-nje ob delavnikih v zimskem času in prostor za zbiranje manjših skupin. Oba prostora sta predeljena s harmonika vrati, ki se lahko odpro tudi v dvorano, v kateri je prostora za več kot 100 ljudi. V prvem nadstropju bodo prostori za različno dejavnost otrok, mladine in drugih skupin. Prav tako bodo tu našli mesto Župnijska Karitas, knjižnica, sejna soba in drugi potrebni prostori. Ta del še ni dokončan. Projekt je zasnoval arh. ing. Peter Kregar. Odločitev za začetek gradnje ni bila lahka, saj je vrednost investicije 30 mio tolarjev. Takrat je bilo na voljo le kakih 10 % finančnih sredstev. Vendar se nam je zdela nadvse potrebna, saj v dosedanjih prostorih uspešno delovanje ni bilo mogoče. Z veliko zaupanja pa tudi strahu smo v začetku avgusta leta 1995 začeli rušiti staro gospodarsko poslopje in ob koncu istega meseca začeli z gradbenimi deli. Do zime je bila nova stavba pod streho.
V	naslednjih letih smo vsako leto dodajali po svojih zmožnostih. Večji del sredstev so prostovoljni prispevki faranov. Okrog 10% je prispevala občina Ribnica, za kar se ji tudi po tej poti lepo zahvalim. Tudi nekatera podjetja so prispevala, predvsem s svojimi proizvodi in storitvami. Veliko je bilo opravljenega tudi s prostovoljnim delom faranov, zlasti še nekaterih obrtnikov. Kar nekaj dolga pa je še ostalo.
Večino gradbenih del je izvedlo GP Gradišče iz Cerknice.
V letošnjem letu smo dokončali prostore v pritličju, ki so najpotrebnejši, in delno tudi v prvem nadstropju ter uredili okolico. Tako smo lahko novi župnijski dom
izročili njegovemu namenu. To smo storili z blagoslovom, saj se kristjani zavedamo resnice, izražene v Psalmu 127:"Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo z njo njeni graditelji!" Božji blagoslov in varstvo smo spoznavali tudi v dejstvu, da smo uresničili delo, ki se je mnogim zdelo povsem nemogoče, in posebej tudi, da se nam ni zgodila kakšna nesreča.
Župnijski dom je v nedeljo, 27. septembra 1998 blagoslovil ljubljanski pomožni škof g. Alojz Uran. Najprej je v župnijski cerkvi ob veliki udeležbi vernikov in graditeljev daroval sv. mašo, nato pa je pred vhodom blagoslovil novo stavbo. V njej pa je še posebej blagoslovil prostor za veroučno učilnico in kapelo.
Sodražica je tako dobila potrebno stavbo, ki tudi s svojo zunanjo lepoto dostojno dopolnjuje kraj, ter skupaj z župnijsko cerkvijo, parkom pomembnejših osebnosti in pokopališčem kaže na nekakšno duhovno središče. Pred nami je velik izziv, da tukaj ne bo le verouk, ampak da se bomo radi zbirali pri mnogih srečanjih za duhovno in kulturno bogatitev, pa tudi za boljšo medsebojno povezanost tako otrok, mladine in odraslih. Naj nova župnijska stavba res postane naš skupni dom!
Franc Bizjak
TURISTIČNA AKCIJA KONČANA
TURIZEM
SPLOŠEN VTIS O UREJENOSTI RIBNIŠKEGA OKOLJA
ZELO DOBER
Najlepšo stanovanjsko hišo ima Marija Bojc, najlepšo domačijo z dvoriščem pa Stanislava Pajnič
Če verjamemo oceni Ljube Turk Šega, ki pravi, da je zadnja štiri leta viden velik napredek pri ureditvi vrtov, potem takšne in podobne akcije imajo konkreten učinek. Občina je želela urediti kulturno krajino s pomočjo samopobude prebivalcev in spodbujala jih bo tudi v prihodnje.
29 domačinov seje letos prijavilo na natečaj občinskega izbora urejenih okolišev in 25. septembra so zmagovalke iz županovih rok prejele nagrade, vsi sodelujoči pa priznanja.
Občinstvo je bilo večinoma žensko, prav tako ocenjevalna komisija, ki je od marca spremljala in zapisovala točke.
Največ jih je zbrala Bojčeva iz Kota pri Rakitnici, ki je nekdaj povsem mrtvo hišo obudila tako s celovito prenovo kot z ocvetličenjem vrta.
Pajničeva iz Bukovice se lahko ponaša s svojo domačijo in dvoriščem, na katerega je namestila tisto, kar nanj izvirno sodi - od buč do lesenih štorov.
50.000 tolarjev, ki je kot nagrada pripadlo vsaki posebej, je lahko dober nakup za lončnice, čeprav je Marija Bojc v radijski oddaji dejala, da bo za trud in nadaljnjo pomoč raje poplačala svoje družinske člane.
Sedemčlanska komisija, sestavljena iz strokovnjakov in predstavnikov Občine ter radia Univox in Drevesnice Pinus, si je 12 vasi in 6 ulic ogledala dvakrat. Dobronamerno je treba zapisati, da točk niso dobivale tiste gospodinje, ki so svoje balkone in vrtove nakitile s tolikšno količino rož, da ti jemlje dih.
“To je kič, ‘drage moje’, saj zaradi preobilice rož ne morete nobene izmed njih posebej izpostaviti," je na prireditveni večer v Galeriji Toni komentirala Marta Vahtar, krajinska arhitektka.
"Čeprav živimo v tipično podeželskem okolju, tudi ni treba pretiravati z dodatki, kot so obešeno orodje na drvarnici, koruzo, obešeno na drog in še vse kaj drugega," je poučevala Vahtarjeva.
In če že v svoj vrt vkopljete vodnjak, potem ga tudi uporabljajte!
Alenka P.
Zakaj so Sušje najlepša vas?
Ker imajo še jasno ohranjeno staro urbanistično zasnovo, ki je novogradnje ne rušijo. Splošna urejenost- predvrtovi, rože, kapelica, cesta - je visoka.
Zaka j je ulica Na Pesek iz Sodražice najlepša v občini?
Ker je prijetna, čista, pokošena in urbanistično ter hortikulturno dokaj skladna.
Katere so najbolj zanimive vasi?
Velike Poljane, a imajo neustrezno urejen center vasi. V njem so kontejner, oglasne deske in električni betonski steber.
Dolenji Lazi, a nimajo več izrazite specifike vasi.
Nova Štifta, a problem pri ocenjevanju je velikost vasi. V njej sta cerkev, samostan in ena domačija, pa še kontejner je nerodno postavljen.
Globel, brez pripomb. Samo upanje, da bodo obnovitelji in novograditelji upoštevali tradicijo.
Graben, Andol in Finkovo pa so tiste prave slovenske domačije, ki bi jih bilo smotrno razvijati v turistične kmetije.
Komentarje povzet po strokovni oceni arhitektke Zvonke Korošac in ing. agr. Ljube Turk Šega.
EKO ŠOLA
SVET IN RIBNIŠKA OS ZA OKOLIE, VREDNO ŽIVIH BITU
Ekološko osveščeni člani so z dosežki seznanili tudi mednarodne strokovnjake
Ribniška osnovna šola je ekološko usmerjena in kot taka vključena v mednarodni projekt 18 evropskih držav.
Po komaj enoletnem delu sicer še ni dobila Eko zastave, so jo pa zato zaradi njenih dobro izvedenih nalog, od merjenja onesnaženosti zraka in vode do
radona, opazili na nacionalnem odboru in v Ribnico 25. septembra poslali dve skupini mednarodnih koordinatorjev eko šol.
Vsi so bili udeleženci seminarja, ki ga je pripravil slovenski odbor na temo Eko šola kot način življenja, terenski ogledi pa so pomenili dodatno izkušnjo, ki jo bodo prenesli v svoje države.
Kmalu po zdravici so se že začeli neformalni pogovori med člani eko šole, Eko programskega sveta in prvo skupino, ki so jo sestavljali Ciprčan, Angležinja, Finka, Nemka,
Irka in Belgijec.
Spraševali so vse mogoče, na primer, ali imamo v Sloveniji nuklearko, zakaj gradimo tako visoke hiše in zakaj kmet- Idejna pobudnica in mentorica ekološke usmeritve ribniške šole. Jagoda
je ne morejo prosto prodajati svojih pridelkov.
Erčulj, je bila navdušena nad obiskom mednarodnih koordinatorjev. "Takšne povezave širijo obzorja in odpirajo šolo navzven, kar je tudi moja vizija prave šole, "je dejala Erčuljeva.
Nasmejani in objeti pa so na fotografiji zato, ker so uživali ob igrivem plesu učencev, ki že drugo leto sodelujejo v eko projektu Od mavrice do sonca z iznajdljivima učiteljicama, Hildo Modic in Polono Golouh.
Ko obiskovalec stopi v njihov razred, osupne. Nobene togosti, vse kipi od življenja in občutek naravnosti preveva otroško dušo. Školjke, rastline in živopisne risbe takoj potegnejo medse.
Vsako jutro, pred poukom, se ti malčki iz eko razredov zgrnejo na barvit hodnik, kjer pojejo in plešejo.
Potem pa se pogled radovedno usmeri na drugo stran hodnika. Taje nem in le belo prepleskan.
Kaj niso drugi otroci prav nič nevoščljivi, ker te radoživosti niso deležni? Vprašanje je sililo na plan.
Ravnateljica seje z nasmehom obrnila in rekla: "O, pa še kako so. Saj zato pa načrtujemo postopno preureditev tudi ostalih razredov."
VRTEC_______________ ______________________________
SPECIALNI PEDAGOG TUDI V VRTCU RIBNICA
Od prvega septembra dalje skrbi za dva otroka s posebnimi potrebami v Vrtcu Ribnica specialna pedagoginja. "Potreba po mobilnem pedagogu, usposobljenem za duševno ali fizično prizadete otroke, je bila velika. Uresničljiva pa je bila šele letos," je povedala Metka Tramte z Oddelka za družbene dejavnosti.
V Vrtcu so na novo oblikovali starostne skupine, uredili prostorske in kadrovske pogoje ter program prilagodili otrokoma, ki so ju zaradi lažje in zmerne obolelosti še lahko sprejeli.
Delo pedagoginje tamkaj je le za določen čas. Zaradi pomanjkanja izobraženega kadra svoje strokovne usluge nudi tudi v zdravstvenem domu kot logopedinja, na ribniški osnovni šoli pa pomaga otrokom z učnimi težavami.
A.P
Tekst in foto: Alenka P.
IZ UREDNIŠTVA
Zaradi preobilice gradiva določenih tekstov nismo mogli objaviti v tej številki. Obljubljamo, da pridejo na vrsto prihodnjič. Obenem pa ponavljamo:
1.	Pisma bralcev:
Dolžina pisma naj ne presega 20 vrstic.
2.	Ostali teksti :
Sestavek naj ne bo daljši od 45 vrstic (1 vrstica=60 znakov). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, če bo gradiva preveč.
Podpišite se s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko. Ime in priimek ter kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu.
Pisma naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do selekcije.
OŠ RIBNICA
Prvi roditeljski sestanek OŠ Ribnica
PROBLEMATIČNI SOLSKI PREVOZI
Odslej nadzorujejo učitelji vse avtobusne odhode
Ribniška osnovna šola je v tednu, ki je bil posvečen otroku in prometni varnosti (5.okt.), v dvorani Ideal zbrala na roditeljskem sestanku starše vseh otrok, da bi se seznanili s projekti in težavami.
Med slednje sodijo pritožbe prevoznikov, vozačev in staršev na vodstvo šole.
Prevozniki se pritožujejo nad neprimernim obnašanjem vozačev, vozači nad neurejenimi odhodi, starši mlajših otrok pa bi zaradi varnosti postajališča postavili kar pred svoje hiše.
Tisti, ki se sestanka niso udeležili, ne vedo, da "avtobus prehitro odpelje" zato, ker je prepoln. Po zakonu lahko namreč sprejme le določeno število potnikov, za športne dneve npr. pa so prevozi okrepljeni, je povedala Zdenka Bartol.
To, da bi bili potratna družba, ker se v kombijih in avtobusih vozijo samo 2 ali 3 otroci, po mnenju pomočnice ravnateljice ni argumentiran očitek. "Na poti se jim pridružijo novi potniki in avtobusi so pogosto celo prepolni."
Neprimerno obnašanje vozačev pa bo odslej kaznovano, saj so s petim oktobrom učitelji začeli nadzirati avtobusne odhode.
O novih projektih je uvodoma spregovorila ravnateljica Andreja Šulentič in kot novost omenila program, v katerem bodo v turizem vpeljali mladi rod, imenovan Ribnica-turistični podmladek. Vse manj pa je tistih, ki bi se športno udejstvovali. Pojavlja se svojevrsten paradoks. "Gradi se vse več, k športu pa se najlažje spravi malčke, ki si še ne upajo reči ne, veliki namreč hitro najdejo izgovore," je staršem povedala Šulentičeva. Hkrati jih je povabila, da bi bili zgled svojim otrokom in bi se tudi sami kdaj odpravili v bazen, ki bo začel obratovati z novo kurilno sezono. O prometni varnosti, ki je bila tudi sestavni del sestanka, pa bomo pisali prihodnjič.
Alenka P.
VIDNOST JE VARNOST
5.000 tolarjev kazni, če ne boste nosili odsevnikv
Pred nami so jesenski meseci, ko se z vsakim dnem zelo hitro krajša svetli del dneva in poslabšuje vidljivost. V prometu pa je nadvse pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero.
S številnimi poizkusi na različnih cestah so strokovnjaki izmerili, da voznik, ki ima prižgane zasenčene luči, opazi pešca z odsevnikom bele barve (kresničko) že na razdalji 136 m, svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 m, temno oblečenega pešca pa šele na razdalji 26 m.
Avto se lahko pri hitrosti 50 km/h ustavi šele po 30 m, kar je že preveč, da bi voznik ustavil in preprečil nesrečo, če opazi temno oblečenega pešca tik pred vozilom.
Statistični podatki kažejo, da se v prometu ogroženost pešcev stopnjuje z njihovo starostjo. V zadnjih treh letih je bilo kar 41,6% pešcev, ki so izgubili življenje zaradi posledic prometnih nesreč, starejših od 65 let. Zelo pogost vzrok nesreč je bil ta, da jih vozniki niso pravočasno opazili, ker so bili pešci oblečeni v temna oblačila (pogosto celo v črna), pri hoji niso uporabljali ustreznega odsevnika, pogosto pa tudi niso upoštevali temeljnega pravila, da morajo po cesti, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani, da vidijo vozilo, ki jim prihaja nasproti.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja pešce (otroke in odrasle), ki hodijo zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju ponoči, po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene pešpoti, na to, da nosijo belo luč ali odsevnik bele barve na strani, ki je obrnjena proti vozišču.
Uporaba bele luči ali odsevnika bele barve je za pešce ob navedenih pogojih hoje po vozišču ali tik ob njem postala z novim zakonom o varnosti cestnega prometa obvezna. Za kršitelje je predvidena denarna kazen v višini 5.000,00 SIT.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE RIBNICA
VIŠJE CENE V VRTCIH
Ekonomske cene ribniškega vrtca so že s septembrom višje za 3 odstotke v jaslični skupini in preko 6 odstotkov v skupini otrok, starih od 3 do 7 let.
"Povišanje ni visoko," je povedala Metka Tramte, strokovna sodelavka na Oddelku za družbene dejavnosti, "je pa nujno potrebno."
Vrtci morajo do leta 2000 doseči državni normativ in v eno jaslično skupino sprejeti 12 otrok, v drugo starostno skupino pa le 22 otrok, kar je po dva manj v vsaki skupini.
V	prihodnjih dveh letih morajo zaposliti tudi ustrezen kader in obe navedeni spremembi uvajajo postopoma. Na porast ekonomske cene pa vpliva tudi naraščanje tekočih materialnih stroškov.
V	sodraškem vrtcu je porast ekonomske cene manjši zaradi tega, ker so cene po celotni državi povsem neusklajene zaradi politike v ‘SIS-ovskih časih’, kar ugotavlja tudi Ministrstvo.
Sicer pa po Pravilniku o plačilih staršev v vrtcih starši plačajo največ 80 % cene programa, kar pomeni polno plačilo. Toliko npr. v Vrtcu Ribnica plačuje 9 staršev. Večina je glede na dohodek na družinskega člana umeščena v 2. ali 3. plačilni razred, in jim zato občina krije 70 do 80 odstotkov cene.
Za otroke v mali šoli pa morajo starši plačati največ 60% cene programa.
Ribnica		Sodražica
jasli (I. starostna skupina)	67	14
3-7 let (H.starostna skupina)	268	40
rast ekonomskih cen:		
I.skupina	47.814,00 (+ 3,04%)	42.953,90 (+ 1,22%)
Il.skupina	35.981,00 (+6, 41%)	37.479,10 (+ 3,28%)
Še en zanimiv podatek:
Občina Ribnica ima v primerjavi z lanskim letom v razne vrtce vključenih 42 otrok manj. Metka Tramte vzrok pripisuje manjši rodnosti in dejstvu, da se starši odločajo za finančno ugodnejše variante varstva ali pa otroke celo obdržijo doma.
Alenka P.
INTERVJU
Prejšnjič z županom, tokrat s poslancem Benjaminom Henigmanom
RAZOČARAN NAD DRŽAVO, OBČINA PA JE VIDNO
NAPREDOVALA
Tokrat je stran poslanca Benjamina Henigmana drugačna. Že zato, ker je v obliki intervjuja. Pravi, da noče po nepotrebnem pisariti o tistem, kar bi se ljudem zdelo natolcevanje. Želel je odgovarjati na takšna vprašanja, ki mu jih morda zastavi volivec in ga kot poslanca kliče k odgovornosti.Ali pa novinar kot predstavnik tistih izven političnega kroga-javnosti.
Poslanec Henigman, ki izpolnjuje že svoj drugi mandat, pravi, da je načelen in da govori resnico. Koliko lahko ti moralni vrednoti uspešno vključuje v svoje poslanstvo, kakor pojmuje delo parlamentarca?
Ali pa na primer v predvolilno kampanjo...
Ste v SKD že izbrali kandidata za župana?
"Imamo ga, vprašanje pa je, če ga bomo sploh predlagali."
Zakaj, se vam ne zdi ustrezen? "Dogovarjamo se še, ker bi radi presegli to strogo ozko strankarsko borbo za župansko mesto. Prizadevamo si, da bi bil naš kandidat sprejemljiv za več strank, ne bomo pa ga vsiljevali.Na stvari gledamo drugače kot ‘94., ker županske volitve niso strankarske. Župan mora biti demokrat."
Kakšen pomen kot poslanec pripisujete strankarstvu nasploh? Ali nekdo, ki se opredeli za neko stranko, lahko dejansko deluje v interesu skupnega razvoja? Tudi parlament javnost žigosa kot izrazito političen...
"Prva stvar, ki jo je treba razčistiti-stranke so osnova parlamentarne demokracije. Imajo določen program in ljudi. Nestrankarska kandidatura ne more biti podprta s programom, to je praviloma le stranka. Tako je v vseh demokratičnih državah. Drugo, politični parlament. Politika je delo z ljudmi za ljudi, ne? Tako jaz to razumem."
Ja, formalno, teoretično.
"Teoretično in praktično."
Tudi v parlamentu?
"Zmeraj sem to tako razumel, tudi v parlamentu. Tako nastopam, tako govorim, tako so me naučili v družini. V avstrijskem in nemškem parlamentu so nam povedali osnovno pravilo: Govori, kar misliš, kar ti leži na srcu in za kar imaš argumente. Ker, kadarkoli, kjerkoli te bo kdo vprašal, ali volivec ali novinar, o zadevi, stari 10 let, vedno boš povedal isto, le z drugačnimi
besedami. In jaz poskušam to upoštevati."
Da ste pošteni in odkriti?
"Pošten v politiki. ..Ta izrazje zelo nerodno uporabljati v politiki. Podobnik ga je stalno uporabljal, zdaj pa ima zaradi tega stalne probleme.
KAJ BI 0 MEDVEDIH? KLOPI SO NAŠ PROBLEM!
"V enem izmed mojih zadnjih poslanskih vprašanj sem izpostavil tudi problem velikega števila medvedov."
Kakšna rešitev pa se vam zdi smiselna? Naj bi razselili medvede?
To ravno ne, ampak minister Smrkolj se je strinjal, da je medvedov preveč in odstrel premajhen. Lahko se odločijo, da bodo tukaj obdržali medvede in prebivalcem dali rento, ker živijo v strahu in si bodo zato gradili 6 m visoke ograje...
Vsi naj bi dobili rento?
Ne, to je alternativa, o kateri naj pristojni razmislijo. Naj zmanjšajo stalež te zveri, čeprav jo Evropa ščiti, ali pa naj 200 kosov preselijo na Tolminsko. Preverjen podatek je, da je na 8 % slovenske površine, od Bele krajine do Notranjske, na 18.000 ha 2/3 vseh medvedov, torej več kot 250. Minister je priznal, da je to velik problem in ga bodo reševali.
Toda naravovarstveniki in lovci pravijo, da so bili komaj trije primeri, ko je človek prišel v konfliktno situacijo z medvedom in bil huje poškodovan...
"To je res, in celo minister Gantar mi je na hodniku rekel, da so za naš konec večji problem klopi kot medvedi. Jaz pa se s tako politično oceno ne morem strinjati."
Načelen je treba biti, ker v politiki moraš biti tudi zvit, ne? Včasih..."
Ste seznanjeni s pogostim mnenjem državljanov, da parlamentarci ne delujejo v njihovem interesu, ampak za svoje ozke strankarske koristi...Vi ste član tega kroga, kaj opažate? "Dejstvo je, da smo na začetku. Tisti, ki so bili že prej na vrhu, hočejo za vsako ceno ohraniti svoje interese, privatne ali pa ozko strankarske. Problem te države je, da
ne deluje široko, ampak samo za dosego strankarskih uspehov. Vlada ne vidi pet let naprej, temveč samo toliko kot je pred nosom. Mediji to podobo deloma pospešujejo, saj v Slovenij nimamo uravnoteženih medijev."
Kateri je zdaj vaš? Vse ste izgubili. "Mislim, da je vse nove politične stranke premalo slišati, kar pa ne pomeni, da se ne sliši stališč desnice ali pa naše stranke. Toda dostikrat so informacije nepopolne. Brezumje je, da npr. v primeru interpelacij nekatera občila niso mogla najti pozitivnih točk na strani vlade, nakar so obsodili opozicijo, daje nesposobna."
Čemu pripisujete dejstvo, da je v sorazmeroma kratkem obdobju izbruhnilo večje število interpelacij, sumničenj, obtožb s strani opozicije? Je vse to toliko časa tlelo ali je umetno ustvarjeno?
"Normalno je, ker v demokratični družbi opozicija izvaja nadzor. Interpelacija je zakonita pot, zapisana v Ustavi, preko katere se ministru skuša dokazati politično odgovornost in ga zamenjati. Je zakonito dejanje, ki se ga očitno javnost še ne zaveda. Če je Gaber sam rekel, da je nezakonito postopal pri kadrovanju, kasneje pa, da naj mu to dokažemo, je to norčevanje iz opozicije.Upam, da ljudje dogajanje spremljajo s svojimi očmi. Hvala bogu, da sem ter tja kakšno sejo neposredno prenašajo, pa čeprav pravijo, da se samo kregamo."
Saj včasih res nastane burka. Argumenti so na tako nizki ravni, da so že prav nesmiselni. Marsikateri državljan pravi, da se mu takšno početje ne zdi več vredno dobrega smeha, ampak neodgovorno. Ima prav?
"Če bi poslanci sprejeli zamisel, da bi TV neposredno prenašala seje DZ, bi dosegli dva cilja: Razprave bi bile bolj kultivirane in vsak bi premislil, kaj bi povedal. Seje bi bile krajše in bolj učinkovite.Ljudje pa bi dobili jasno sliko, ker TV zdaj predvaja le ‘cvetke’."
Ste zadovoljni s tem, kar ste kot poslanec dosegli za to področje v parlamentu? Sprašujem tudi za Sklad za regionalni razvoj, ki ste si ga tako želeli pripeljati v Ribnico, zdaj pa je njegov cilj in način dela postal precej polemičen in za mnoge sporen.
... kot vodja gospodarske delegacije v Makedoniji I. ‘97, ko je obiskala tobačno tovarno v Skopju
"Nikoli ne moreš biti povsem zadovol-jen.To ni služba, to je poslanstvo. Jaz se čutim odgovornega. Je pa razlika, ali imaš moč in si vladna stranka, ki ima za seboj ministre in podporo večine, ali pa si opozicija. Moram reči, da se po štirih letih človek zelo težko navadi na opozicijsko vlogo.
Kar zadeva rezultatov: Očitno o Skladu ljudje še največ vedo, a zame in za ta
Z odprtja dela ceste Kočevska reka - Osilnica
konec ni najpomembnejši. Postal bo pomemben, ko se bomo z Evropo poskušali enakovredno pogajati za sredstva, zato mora prerasti v kaj več kot le para-banko.
Partlamentarci smo predvsem poslanci za vso državo, trudimo pa se v skladu s programom in politično močjo stranke.
Nad razvojem države pa sem razočaran. V smislu napredka demokracije in evropskih norm zamujamo in smo vso nekdanjo prednost zgubili. Kredibilnost nam pada. Nobeden me ne bo prepričal v nasprotno. Največji strateški dosežek, predvsem krščanske demokracije, je bil ustanovitev občin. Prizadeval sem si za Loški Potok, Osilnico, Sodražico...To je dobro za razvoj
krajev, uspeh je pozitiven.
Pa vendarle je znan očitek, da je Loški Potok postal izolirana, samozadostna gorska enota... Spodbujate tak način razvoja?
"To je stvar ekipe in posameznikov.Tega ne moreš ne videti ne vedeti vnaprej. Dobili so vsaj možnost, da lahko razmišljajo s svojo glavo. Finance odreja država, ljudi, ki so za razvoj najpomembnejši, pa so izbirali volivci. Boljše poti za demokratičnost ni. Občina ima dostikrat zvezane roke. Upam, da so minile otroške bolezni prvih občin, odgovornost pa je vedno na ljudeh, ki volijo, in tistih, ki se upajo izpostaviti. Drugo pa je, komu občina politično ustreza in komu ne.
Na kaj lahko stavi Sodražica, da bo šla v smeri uspešnega razvoja?
"Tamkajšnja ekipa ljudi ve, kaj hoče, česar še nisem doživel na našem področju. Hoče samostojen razvoj in zanj ima dovolj energije. Nepolitično gledano: Če so ljudje sposobni v dveh do treh letih praktično iz nič narediti župnijski dom, vreden 30 MIO SIT, potem jim je treba zaupati. Poleg tega imajo status gorskega in demografsko ogroženega področja, kar pomeni boljše vire financiranja."
Vseskozi ste goreč zagovornik lokalne samouprave. Ste potemtakem za regijsko povezovanje in do katere mere?
"Absoiutno.To je osnova vsega nadaljnjega dela. Vsi bodo spoznali, da je treba določene stvari izvajati skupno."
Katere?
"Gospodarstva ravno ne, ker je v odvisnosti od splošne usmeritve vlade. Skupni pa bodo okoljevarstveni projekti. Voda, energetika in odpadki so prvi, ki bodo ljudi povezali. Potem so pa še ostali pro-jekti.Turizem, malo gospodarstvo, suha
roba, za katero se borimo že 5 let."
Kaj pa Ribnica, kje je njen manko? "Z 900 MIO tolarjev visokim proračunom in konstruktivnim občinskim svetom mora občina pokazati dosežke. Optimalni niso bili, preskok pa je viden, če se primerjamo s sosednjimi občinami. Večina uspehov je posledica odločitev parlamenta in vlade ter njunih investicij. To so dosežki skupnih prizadevanj, ki smo jih pričeli že pred leti. A ni vse v cestah, kanalizacijah."
Kje pa še?
"Treba bi bilo povezati ljudi na gospodarskem področju, kar se deloma že počne.
Vendar je po gospodarskem kolapsu težko obnavljati in vzpostavljati zaupanje med ljudmi."
Ali od seje gospodarskega odbora pričakujete kaj konkretnega?
"Ta seja je moja velika bolečina. Gospodje iz vladnih strank so se odločili, da v Ribnico ne bodo šli. Pred volitvami nočejo hoditi naokrog, kar je skrajno neresno, saj smo se o tem pogovarjali že od spomladi. Ne razumem, zakaj se politika vtika v čisto stroko. Namen je bil dvojen: pogovor s podjetniki te regije in uradna seja na ravni slovenskega lesarstva.
Ampak očitno to ni bil pravi namen, če se jim zdi, da bi imel njihov obisk politično konotacijo?
" Mislim, da bo čas pokazal svoje in seja v Ribnici bo. Takojšnjega gospodarskega ali političnega učinka ne bo prinesla. Tisti, ki so se tako odločili, so izigrali ljudi, ki so več kot mesec prosili, da bi do tega prišlo. To nikamor ne sodi.
Se lahko sedaj javno opredelite, ali boste kandidirali na letošnjih volitvah za župana ali se vsaj potegovali za mesto svetnika?
"Mislim, da poslanec v DZ mora kandidirati v lokalni skupnosti in po zakonodaji je to dovoljeno. Nameravam obdržati stik s skupnostmi in njihovimi problemi, kar je lažje izvedljivo, če bom prisoten v občinskem svetu. Za kaj več pa kandidatura ni samo moja osebna odločitev, temveč širšega kroga ljudi. Načeloma sem proti temu, da bi se funkciji župana in poslanca združevali.
Bi se tokrat odpovedali poslanski funkciji v korist županovanja?
"Če bi se odločil za to funkcijo, bi se, glede na obseg dela, tudi odpovedal. Če bi se odločil..."
Pogovarjala seje Alenka Pahulje
VOLITVE 98
Razmišljanje....
LOKALNE VOLITVE 1998
♦ SDS
Konec septembra je predsednik državnega zbora razpisal lokalne volitve.
Vedno, ko se bližajo volitve, pa naj gre za državne ali občinske, je čutiti neko posebno napetost, ki jo nujno spremlja povečano zanimanje ljudi za upravljanje javnih zadev. Pričenjajo se neskončne razprave o tem, kdo je boljši, kdo je kaj rekel in kdo da je kaj naredil, ali pa, kot zadnje čase žal vse pogosteje prihaja v navado ljudi, nihče ni nič naredil, vsi so enaki.
Velikokrat imajo ljudje prav, velikokrat se vse preveč govori, velikokrat prisegamo na lepe besede naših kandidatov, velikokrat tudi na njihov videz, vse premalokrat pa se poglobimo v vsebino, da bi ugotovili, kaj je sta ta človek ali stranka pravzaprav naredila in kaj obljubljata.
Žalostno je, da se največkrat stranke oglašajo le pred volitvami, v času, ki ga imenujemo volilna kampanja. Takrat porabimo na kupe denarja in dragocenega časa, da s poceni triki in lepimi besedami "kupujemo " volivce. Pozabljamo pa, da je celo življenje in delo nekega politika ali stranke pravzaprav ena sama volilna kampanja, v kateri se zarisujejo osnovne značilnosti le-teh. Volilna kampanja torej ne more biti samo čas pospešenega poudarjanja samega sebe ali stranke pred volitvami. Tudi ne pospešene promocije na fotografijah z znanimi obrazi. Pa lepih besed samo pred volitvami. Volilna kampanja je predvsem trdo delo in trud v celem mandatnem obdobju.
Volitve morajo torej predstavljati le čas, ko se preverja uresničitev predhodnih volilnih obljub, način dela in odnos do ljudi in okolja.To je čas, ko ljudje izrekajo zaupnico ali nezaupnico za preteklo delo. Hkrati
mora pozitivna odločitev ljudi za neko idejo, stranko ali posameznika pomeniti trdno zavest in odgovornost, da kandidati s svojim delom resnično delujejo tako, da upravičijo zaupanje, ki jim je bilo izkazano. Zato se delo ne začne v času predvolilne kampanje in se ne konča z razglasitvijo volilnih rezultatov.
Odločitve volivcev pa je treba spoštovati in jim popolnoma zaupati. Volivci so namreč ljudje, ki na svoji koži neposredno čutijo uresničitev predvolilnih obljub.
Do sedaj sem razmišljal o volitvah na splošno, ker pa so pred nami lokalne volitve, je nujno nekaj reči tudi o njih. Ko sem se pogovarjal z mojimi strankarskimi kolegi, smo bili enotnega mnenja, da se lokalna politika nikakor ne sme graditi na težkih in ideoloških besedah, ne na delitvi med "vaše in naše". Ne glede na ideologijo, ki bi jo gradili, in ne glede na težke besede, ki bi jih izrekali tako pred volitvami kot tudi po njih, bi se slej ko prej morali soočiti s problemi, da se prebivalci kake vasi v naši občini do svojih hiš ne morejo pripeljati po asfaltu, da naši otroci na poti v šolo niso varni, da je šola dotrajana in potrebna adaptacije, da je vodovod v naši vasi neustrezen, da so igrišča potrebna izboljšave ali da jih je premalo, da občani ne morejo normalno živeti, ker jim pred nosom smrdijo smeti, da je za vse navedeno potrebno pridobiti denarna sredstva in da so zato na vrsti mučna pogajanja z državo, da bi tudi naš konec dobil kos državne pogače in našteto reševal. To so stvari, ki se preprosto tičejo vseh nas, stvari, kjer ni "naših in vaših", ampak je potrebno popolno sodelovanje. Navsezadnje pa lahko trčimo tudi ob problem, da nas vse skupaj - celo občino kot
tako - zunaj premalo poznajo, zato si je potrebno ponovno posebej prizadevati, da se to spremeni. Vabiti je torej treba ljudi, da nas obiščejo, se potruditi, da bi se povezovali z drugimi skupinami, jim predstavili občino in ljudi, svoje delo, razmišljanja in seveda tradicijo, na katero smo upravičeno ponosni. Poznavanje je v sodobnem svetu odločilno in neobhodno, če poskušaš reševati globalne probleme, kot je na primer brezposelnost. Le če boš poznan, v dobri luči in z dobrimi programi, lahko pričakuješ dodatne investicije v gospodarstvo, infrastrukturo, kmetijstvo, turizem..., kar dolgoročno zagotavlja tudi dobra, varna delovna mesta. Seveda pod pogojem poštenega in zakonitega dela, brez okoriščanja posameznikov, korupcije in manipuliranja z ljudmi.
Ko to pišem, sem vesel, da pripadam stranki, ki ima predvsem po zaslugi dela svoje svetniške skupine in župana čisto vest, s katero gre lahko mirno in brez sramu pred volivce. Tu pa bomo, tako kot vsaka stranka ali posameznik, ponovno na preizkušnji in izpostavljeni odgovornosti za uresničitev obljub, ki seje ponovno ne bojimo. Vsekakor ste na vrsti vi, spoštovani volivci. Pojdite in izberite ljudi, ki jim zaupate, ne glede na to, za koga ali za katero stranko se boste odločili. V demokratični državi imate pravico izbire in izkoristite jo. Predvsem pa pojdite na volitve in ne pustite, da bi drugi odločali namesto vas in o vas.
MIHA KLUN tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Občinski odbor Ribnica
OBVESTILO___
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ribnici, v ponedeljek, 26. oktobra 1998.
Obiščete ga lahko od 9.30 do 12. ure v prostorih občinskega odbora SDS, Šeškova 50. Vljudno vabljeni.
Zabavne strani pripravil in uredil: Marko Modrej
1.	Velika glasbena prireditev v mesecu decembru "Spektakel v Ribnici", bo letos v Ribnici...
P - drugič	M - tretjič	O - petič
2.	Ribnica velja za enega najstarejših trgov na slovenski zemlji, obstajala je pred letom...
R - 1077	S- 1377	N - 977
NAGRADNI KVIZ
11.	V tem času poteka tradicionalni lov na...
R - polhe Ž - fazana C - divje prašiče
12.	Turistična kmetija Drobnič stoji v vasi...
U - Ravni Dol B - Graben V - Otavice
3.	Objekt Miklova hiša je bil dokončno prenovljen...
O - junija 1989 M - maja 1992 T - septembra 1990
! n a k i n, m
U Tl H i™ H R* *
4.	Lesnopredelovalna industrija v Ribnici, iz katere se je razvil Inles, praznuje letos visok jubilej. To je...
E - 40 let U - 70 let A - 50 let
5.	V stavbah na fotografiji sta podjetji, ki imata na naših straneh zakupljenega največ propagandnega prostora. To sta...
Č - SKB banka, Mercator N - Dolenjska banka,
Zavarovalnica Triglav I - Riko, Grafit
6.	V Veliki pratiki za leto 1795 je bilo zapisano: "Ribnica, najlepši trg na Krajnskem", katere avtor je...
C - Janez Vajkard Valvazor I - Valentin Vodnik K - Primož Trubar
7.	Spominska plošča, posvečena patru Stanislavu Škrabcu, je na samostanu v...	" ^
L - Kostanjevici nad Gorico	i-
Š - Stični
G - Želimljah	"rji
13.	Tentera je ponikva, v katero ponika potok Tržiščica, najdemo pa jo pri...
O - Rakitnici E - Žlebiču K - Sajevcu
14.	Do novega leta, ko je Sodražica formalno še v okviru občine Ribnica, je v občini...
C - 85 naselij B - 73 naselij A - 97 naselij
1	4	3	13	ii
2	3	4	5	6
2	7	4	8	9
10	11	4	12	9
14	Rešeto	Rešeto	Rešeto	Rešeto
Pri vsakem vprašanju obkrožite en (pravilen) odgovor in črko prenesite v zgornji lik. Tako boste ob pravilnih odgovorih prebrali ime in priimek znanega jezikoslovca, katerega obletnico smrti praznujemo letos.
Rešitev napišite na kupon na naslednji strani.
Rešitve pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, najkasneje do 29. oktobra 1998.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 7 lepih nagrad:
8.	17. Tradicionalni čipkarski festival je bil letos od 21. - 28. avgusta v...
P - Cerknem V - Idriji R - Ribnici
9.	Prvi kartograf slovenskega ozemlja Peter Kozler je živel v letih...
Š-(1824 - 1879)	T-(1798 - 1853) X - (1900 - 1955)
10.	Globoko kraško brezno, ki ima proti dnu prostora za tri ribniške cerkve, se imenuje...
1.	nagrada: radijska čestitka, poklanjajo RADIO UN1VOX
2.	nagrada: 5 vstopnic za spektakel v Ribnici ‘98,
poklanja jih založba ZLATI ZVOKI
3.	nagrada: avtoservisne storitve v vrednosti 2.000 SIT,
poklanja AVTOCENTER PRESTIGE
4.	nagrada: polica za telefon, poklanjajo SALON POHIŠTVA
JURČEK
5.	nagrada: 3 vstopnice za spektakel v Ribnici ‘98,
poklanja jih založba ZLATI ZVOKI
6.	nagrada: 2 filma, nagrado poklanja FOTO TONI, Ribnica
7.	nagrada: 2 vstopnici za kino predstavo, poklanja ju KINO
IDEAL, Ribnica
R - Francetova jama	Skupni sklad nagrad: 17.000,00 SIT
L - Taborska jama K - Žiglovica
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:
Moj naslov: Tel: __
KUPON - NAJ GOSTINSKI LOKAL V OBČINI
a.	lokalu________________________poklanjam 10 točk
b.	lokalu_______________________poklanjam 5 točk
c.	lokalu_______________________poklanjam 1 točko
“NAJLJUBŠI GOSTINSKI LOKAL”
Tokrat je na naš naslov prispelo kar 198 pisem in dopisnic. Drage bralke, cenjeni bralci, zaslužite vso pohvalo. Pošte je iz meseca v mesec več, stanje na lestvici je vedno bolj dramatično, odziv je takšen, kot smo si ga lahko le želeli.
S temi besedami bi lahko začeli to rubriko, ki se v letošnjem letu že počasi izteka. Seveda bomo v prihodnjem letu z akcijo nadaljevali, jo nadgradili, še prej pa podelili priznanja najuspešnejšim ribniškim gostincem.
Ta mesec seje zgodilo to, kar je le malokdo pričakoval. Na prvem mestu je bife Mercator kar s precejšnjo razliko prehitel pizzerijo Harlekin.
Prvih pet se je tudi tokrat izkazalo in vam podelilo pet bonov. Zaradi velikega števila glasov bomo tokrat objavili lestvico 15-ih najbolje uvrščenih lokalov, omenili pa bomo še tiste, ki so prejeli več kot 10 točk.
Tokrat bo brezplačni oglas na naših straneh prejel bife Mercator, ki je na tem mestu izpodrinil Harlekina.
Po številu točk sledijo: Pizzerija PATRICIJA, Bistro LUCIJA,
KUPON
Priljubljena oseba:
Ali se želite z zmagovalno osebo srečati v studiu RADIA UNIVOX?
DA	NE
Utemeljitev:______________________________
KUPON
Rešitev nagradnega kviza:
Moj naslov: Ime in priimek:
Ulica:___________
Pošta:___________
Tel. številka: __
Lestvica lokalov	skupaj št. točk	(mesec sept. -točke, mesto)	
1. Bife MERCATOR	1766 točk	(939)	1.
2. Pizzeria HARLEKIN	1386 točk	(406)	2.
3. Kava bar RIBA	493 točk	(199)	3.
4. Gostilna MIHELIČ	421 točk	(113)	6.
5. Gostilna IZVIR	312 točk	(151)	4.
6. Restavracija KRONA	298 točk	(103)	7.
7. Okrepčevalnica TANKO	176 točk	(50)	12.
8. Restavracija PUGELJ	165 točk	(68)	10.
9. Gostilna PRI PILDARJU	160 točk	(74)	11.
10. Gostilna LOBAJNCA	146 točk	(H6)	5.
11. Bistro AMADEUS	109 točk	(43)	14.
12. Bistro Ž	100 točk	(70)	9.
13. Bar MALUS	89 točk	(77)	8.
14. Bistro PAP	77 točk	(46)	15.
15. KEGLJIŠČE Prigorica	64 točk	(33)	16.
Koča NA GRMADI, Bife KOŠČEK, Bistro MARKET - T, Gostilna KORDIŠ, Y BAR, Bife MIKULIČ.
ŽREB:
1.	nagrado bifeja MERCATOR - bon v vrednosti 3.000,00 SIT -prejme:
TIMOTEJ ORAŽEM, Opekarska 49/c, 1310 RIBNICA.
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon s polnim naslovom.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 1. novembra 1998.
Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091.
2.	nagrado pizzerije HARLEKIN - bon v vrednosti 1.000,00 SIT - prejme:
ZDENKA PAJNIČ, Zapotok 32 a, 1310 RIBNICA.
3.	nagrado kava bara RIBA - bon v vrednosti 1.000,00 SIT -prejme:
MELITA OBERSTAR, Rakitnica 2, 1331 DOLENJA VAS.
4.	nagrado gostilne IZVIR - bon v vrednosti 1.000,00 SIT -prejme:
SLAVA ARKO, Zavrti 11, 1317 SODRAŽICA.
5.	nagrado gostilne MIHELIČ - bon v vrednosti 1.000,00 SIT -prejme:
JOŽA ABRAHAMSBERG, Gornje Lepovče 22a, 1310 RIBNICA.
DRUŽABNI KOTIČEK
Izžrebanci 10. številke REŠETA:
V družabnem kotičku tako drastičnih sprememb na vrhu, kot pri gostinskih lokalih sicer ni bilo, sta pa vodilna, tako kot pri sosednji lestvici, kar precej ušla zasledovalcem. Glasovanje se počasi bliža koncu.
Naslednji mesec bomo s takšno obliko glasovanja zaključili in prvih deset se bo uvrstilo v veliki finale, ki ga bomo izvedli skupaj z radiom UNIVOX.
Tako bomo dobili dokončno verodostojno lestvico, ki bo v celoti pokrila območje občine Ribnica.
In nato nas v mesecu decembru čaka še razglasitev rezultatov. Pravilo, da lahko gre zmagovalec z izžrebancem le enkrat, smo tokrat tudi uresničili, tako da gre na večerjo tokrat g. prof. Janez Debeljak, in sicer v bife Mercator, ki je zmagal ta mesec.
Še naprej velja, da vsi, ki glasujete, napišete na kupon telefonsko številko, ostalim tega ni treba.
Zelo pozitivno ste sprejeli novost, da se s priljubljeno osebo srečate v studiu radia Univox. Večina bi namreč odšla v studio.
Naj priljubljena oseba meseca septembra:
	skupno št. glasov	mesto prejšnji mesec
1. PATER NIKO	104 glasove	(D
2. prof. Janez Debeljak	41 glasov	(2.)
3. dr. Alenka Nadler Žagar	23 glasov	(4.)
4. Medard Pucelj	19 glasov	(3.)
5. župan Jože Tanko	17 glasov	(5.)
6. Jože Košmerl	15 glasov	(-)
7. Marko Modrej	14 glasov	(6.)
8. župnik Maks Ipavec	13 glasov	(-)
9. Andreja Šulentič	10 glasov	(9.)
9. Tomaž Tomšič	10 glasov	(6.)
11. Ciril Zbačnik	8 glasov	(8.)
12. Nuša Orel	6 glasov	(10.)
13. Alenka Henigman	5 glasov	(-)
14. župnik Avguštin Klobčar	3 glasove	(-)
15.	mesto si z dvema glasovoma delijo: Nataša Mihelič, Štefka Joras, Tone Prus, Tone Dellaschiava.
16.	mesto si z enim glasom delijo: Anica Mihelič, Gizela Gorše, Metod Jaklič, Stane Škrabec, Rajko Djukič, Damjan Levstik -Trubi.
Z gospodom Janezom Debeljakom se bo v studiu radia UNIVOX in na večerji v pizzeriji Harlekin srečala MARIJA KROMAR, Hrovača 51 a, 1310 RIBNICA.
Reportaži s septembrske in oktobrske večerje bomo objavili v naslednji številki.
ČESTITAMO !
MALI OGLASI
KONJENIŠKI KLUB RIBNICA IŠČE HLEVARJA
Vsi zainteresirani pridite na razgovor 26. oktobra 1998, med 16.
in 18. uro,v Konjeniški klub Ribnica, Cesta na Ugar 26,
Ribnica.
1.	nagrado - elektrostoritve v vrednosti 3.000,00 SIT, ki jih poklanja ELEKTRO SERVIS KOKO, prejme:
MARIJA PETELIN, Struška 8, 1310 Ribnica.
2.	nagrado - radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: ANGELA JELOVEC, Prijateljev trg 4, 1310 Ribnica.
3.	nagrado - piščal iz trsja, poklanjajo podjetje MACHU PIC-CHU iz Peruja, prejme: URŠKA STARC, Zamostec 7, 1317 SODRAŽICA.
4.	nagrado - šopek s suho robo, ki ga poklanja cvetličarna POŽAR, prejme: BREDA PUCELJ, Na pesek 42, 1317 SODRAŽICA.
5.	nagrado - rešeto, ki ga poklanja FRANC KOŠIR iz Kota pri Ribnici, prejme: ANICA JUŽNIČ, Prijateljev trg 2, 1310 Ribnica.
6.	nagrado - varnostni trikotnik, nagrado poklanja zavarovalnica Triglav, enota Ljubljana, prejme: VINKO ZOBEC, Levstikova 1, 1310 Ribnica.
7.	nagrado - 2 filma, ki ju poklanja FOTO TONI, prejme: TOMAŽ LOVŠIN, Slemenska 20, 1317 Sodražica.
8.	nagrado - avdio kaseto Jasmina Stavrosa (Diamanti), ki jo poklanja trgovina SANTANA iz Velenja, prejme: MIHA MIHIČ, Kosovelova 2a, 1310 Ribnica.
9.	nagrado - hišne copate poklanja COKLA s.p. iz Ribnice, prejme pa jih: TINA GREBENC, Žlebič 42, 1310 Ribnica.
10.	nagrado - ženske hlačne nogavice, poklanja jih CORONA d.o.o. iz Ljubljane, prejme IVANA LOVŠIN, Sajevec 17, 1310 Ribnica.
11.	nagrado - vojaško kapo, ki jo poklanja FRANCKA VALENTIČ s.p., prejme: HERMAN ZAJC, Žimarice 71 a, 1317 Sodražica.
12.	nagrado - otroški trak za ušesa, ki ga poklanja ŽABICA s.p. iz Ribnice, prejme: ALBINA LOVŠIN, Škrabčeva 14, 1310 Ribnica.
13.	nagrado - majico T- shirt, poklanjajo FORMULA d.o.o. iz Ribnice, prejme: MARTA MAROLT, Na pesek 36, 1317 Sodražica.
14.	nagrado - majico Martin Krpan, ki jo poklanja MARTIN KRPAN 98, prejme: BOJAN KAPLAN, Prigorica 14, 1331 Dolenja vas.
15.	nagrado - 2 vstopnici za kino predstavo, poklanja ju KINO IDEAL, prejme: ELA PEČEK, Prigorica 69, 1331 Dolenja vas.
Prodam kolo z motorjem. Cena po dogovoru.
Prodam termoakomulacijsko peč.
Tina Jordan, Gorenjska cesta, Ribnica. Tel: 061 / 862 015
Podarim videofon.
Franc Bartol, Opekarska cesta, Ribnica. Tel: 061/ 086 521
Prodam 4- nitni gospodinjski Overlock. Cena po dogovoru. Karmen Lunder, Kolodvorska cesta, Ribnica. Tel: 061/ 863 341
Iščem marljivega študenta/ko, ki mu delo na terenu in z mediji ni odveč.
Zaželena smer študija - ekonomija, organizacija.
Marko. Tel: 061/ 861 670.
Prodam R-19, 1.4 RT, letnik ‘93, registriran do 4/99, dodatno opremljen, prevoženih 60.000 km, cena po dogovoru.
Tel.: 851-386.
ZAPOSLOVANJE
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA BREZPOSELNIH OSEB V
SOLSKEM LETU 1998/99
Slaba kvalifikacijska struktura brezposelnih oseb je narekovala skupno akcijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za šolstvo in šport, ki sta 23.6.1998 objavili skupni razpis za izobraževanje brezposelnih oseb v šolskem letu 1998/99.
In prav v programe za pridobitev strokovne izobrazbe se bo v letošnjem šolskem letu lahko vključilo - na podlagi zgoraj omenjenega skupnega razpisa -veliko večje število brezposelnih oseb; samo na območju ljubljanske regije 1300.
KATERIM CILJNIM SKUPINAM JE PROGRAM IZOBRAŽEVANJA BREZPOSELNIH OSEB V ŠOLSKEM LETU 1998/99 NAMENJEN?
•brezposelnim osebam brez poklicne izobrazbe
•	brezposelnim osebam, ki v svojem poklicu iz različnih razlogov ne morejo dobiti zaposlitve in si morajo zaradi povečanja zaposlitvenih možnosti pridobiti drugo ustrezno izobrazbo
V	KATERE VRSTE PROGRAMOV SE BODO BREZPOSELNI LAHKO VKLJUČEVALI?
V	Programu izobraževanja brezposelnih oseb za letošnje šolsko leto so predvidene naslednje vrste programov:
•	programi splošnega izobraževanja: osnovna šola za odrasle, gimnazijski program (za tiste, ki so šolanje opustili tik pred zaključkom)
•	programi pridobivanja poklicnih kvalifikacij in poklicne ter strokovne izobrazbe
•	in sicer: SO programi (to so programi usposabljanja za pomožna dela v gostinstvu, šiviljstvu, gradbeništvu...), programi usposabljanja za odrasle (verificirani programi poslovni sekretar, računovodja, komercialist - za vse, ki že imajo V. stopnjo strokovne izobrazbe in želijo opraviti specializacijo za enega od treh naštetih poklicev), programi nižjih in srednjih poklicnih šol in strokovnih šol ter poklicni tečaji.
Na področju ljubljanske območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje so prosta mesta v naslednjih programih:
-	mizar,
-	zidar, tesar,
-	kuhar, natakar,
-	zdravstveni tehnik, bolničar-negovalec,
-	elektrotehnik elektronik in elektrotehnik energetik,
-	računalniški tehnik,
-	kozmetični tehnik,
-	mesar - slaščičar,
-	vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok,
-	upravni tehnik,
-	voznik.
V	letošnjem šolskem letu bodo imeli prednost brezposelni pri svojih svetovalcih zaposlitve na uradih za delo, kjer so prijavljeni.
Brezposelni se lahko vključijo tudi v različne delavnice. Vsi, ki se poklicno še niso usmerili, se lahko vključijo v učne delavnice za odkrivanje poklicnega cilja. Tisti, ki niso trdno prepričani v to, da bi se (še) »znali učiti«, pa se lahko seznanijo z različnimi tehnikami učenja v učnih delavnicah »Odrasli se učimo drugače«.
POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM IN FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA
Pogoj za vključitev v izobraževalni program je izdelan zaposlitveni načrt, ki ga brezposelni oblikuje skupaj s svojim svetovalcem zaposlitve.
V	juliju smo na našo Območno enoto povabili tudi ravnatelje srednjih šol, da bi se skupaj dogovorili o načinih sodelovanja, ki bi bili najučinkovitejši in vključenim v izobraževanje v največjo pomoč. Vsi brezposelni, ki so že bili vpisani v katerega od srednješolskih programov izobraževanja in so že uspešno opravili del šolanja (npr. o priznanih predmetih ipd.), se prijavijo na tisti srednji šoli, kjer se bodo vključili v program izobraževanja.
Trenutno vlada med brezposelnimi največje zanimanje za poklice prodajalec, ekonomski tehnik, elektrotehnik, mizar, lesarski tehnik in zdravstveni tehnik.
V	šolskem letu 1998/99 predvidevajo v Ljubljani tudi poskusno izvesti poklicno izobraževanje po dualnem sistemu v programih zidar in tesar. Ker je pogoj za vpis v dualno obliko izobraževanja sklenjena pogodba z delodajalcem, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje vajeništva, imajo sveto-
valci zaposlitve na vseh uradih za delo sezname prostih verificiranih učnih mest za ta dva poklica. Prav za ta dva poklica je možnost zaposlitve v ljubljanski regiji zelo perspektivna. Zato bi si strokovni delavci zavoda za zaposlovanje želeli večjega zanimanja mladih, da bi se vključili v dualni sistem, pa tudi brezposelnih, ki že imajo določene delovne izkušnje ali kvalifikacije, po katerih pa delodajalci ne povprašujejo.
Vsem, ki se bodo jeseni vključili v programe izobraževanja za odrasle, bo Republiški zavod za zaposlovanje kril:
-	šolnino do višine šestih zajamčenih plač za eno šolsko leto,
-	stroške javnega prevoza, če ta ni zagotovljen pa stroške kilometrine (do 15 % cene super bencina), skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo,
-	dodatek za bivanje v primeru bivanja v drugem kraju v višini 60 % zajamčene plače mesečno,
-	stroške zdravniškega pregleda (če Zavod napoti posameznika v predselekcijskem postopku pred vključitvijo v program),
-	zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (kolikor je to glede na vsebino programa in dela potrebno),
-	finančno pomoč v višini 60 % zajamčene plače mesečno, če se program izvaja najmanj štiri dni v tednu, razen za brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo za čas čakanja na delo.
PAŠE TO ...
Vsem, ki bodo jeseni stopili na pot izobraževanja, pa bo dobrodošla še informacija, da jim bo zagotovljena tudi učna pomoč, če bodo nastale težave pri osvajanju novih znanj.
VSE ZAINTERESIRANE VABIMO, DA SE ČIMPREJ ZGLASIJO OB URADNIH URAH NA URADIH ZA DELO, KJER SE BODO S SVOJIMI SVETOVALCI DOGOVORILI O NADALJNJI OBRAVNAVI IN VKLJUČITVI V IZOBRAŽEVANJE.
Urad za delo
VOLITVE 98
SKD
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Bližajo se lokalne volitve. Konec novembra bomo zopet po svoji volji izbirali in izkazovali zaupanje kandidatom za župane in občinske ter krajevne svetnike. Slovenski krščanski demokrati v Ribnici in novo nastali občini Sodražica vas vabimo in pozivamo, da se volitev udeležite. Zavedamo se, da se po osmih letih bivanja v lastni državi že poraja malodušje in razočaranja, osebne stiske in socialna negotovost ljudi, mladih, brezposelnih ali celo zaposlenih.
Vsi skupaj smo pričakovali več in boljše. Življenje in izkušnje pa nas učijo, da je že za majhen začetni korak potrebno vložiti veliko vztrajnosti in moči. Lastno državo in demokracijo je potrebno iz črk in besed udejanjati. V SKD se trudimo po najboljših močeh. Zato vam bomo ponudili v izbiro ljudi, ki jih poznate. So uspešni na gospodarskem, kulturnem, humanitarnem in drugih področjih.
Izbiramo ljudi, ki velikokrat skupni interes postavljajo pred osebni, naj bo to na vasi, v društvih in občini.
Ljudje pa so glavni porok za uspešen razvoj in zaupanje. Dosedanje delo, izkušnje in volja za skupno dobro so glavni pogoji, ki jih zahtevamo od kandidatov. To bo izhodišče za nadaljevanje dosedanjega dela in programa v občini Ribnica in Sodražica.
Vabimo vas, da se nam pridružite s svojimi pobudami, predlogi pa tudi kritičnimi pripombami. Od 16. oktobra naprej nas kadarkoli pokličite na tel.št. 860-854 - SKD Ribnica. V času, ko ne bomo dosegljivi, pustite govorno sporočilo ali faks. Takoj ko bo mogoče, vas bomo poklicali in se dogovorili za razgovor ali obisk. Na vašo željo se bodo z vami pogovarjali kandidati za občino Ribnica in Sodražica pa tudi poslanec v državnem zboru.
SKD RIBNICA IN SKD SODRAŽICA
REZULTATI ANKETE
0 BRANOSTI REŠETA
Mnenje bralcev oz. anketirancev o glasilu je izjemno pozitivno. Drugega iz rezultatov preprosto ni moč sklepati. Iz komentarjev, ki so jih anketarji zapisovali na anketne vprašalnike, smo ugotovili, da ima večina glasilo zelo rada in ga je sprejela za svoje. Zanimanje zanj so pokazali tudi s tem, ko so bili skoraj vsi pripravljeni odgovarjati na vprašanja, pri tem pa so zelo radi komentirali vsebino glasila .
Zaradi ciljne skupine smo izbrali demografski tip ankete in vanjo vključili 81 naselij in preko 10 odstotkov gospodinjstev. Anketa ni bila anonimna, pravilnost načina izvedbe in tipe vprašanj pa so potrdili tudi na Inštitutu za raziskovanje medijev.
Anketirali smo 383 gospodinjstev, od tega 350 naključno izbranih, ker smo izvedli poleg pisne tudi kontrolno telefonsko anketo.
•	99,7 odstotkov vprašanih meni, da tak časopis občina potrebuje.
•	48% ga prebere v celoti. Anketiranci pravijo, da zato, ker jih zanima vse, kar se v naši dolini dogaja.
•	33, 7 % prebere Rešeto delno oziroma vsaj polovico, 20 odstotkov pa bere vsebine, ki jih posebej zanimajo. Ko smo jih vprašali, katere, jih večinoma niso znali navesti, odstotkovno gledano pa večinoma preberejo gospodarske teme, novosti in aktualnosti, raznolike vsebine (a ne vseh), kulturo in šport.
•	80, 2 % Ribničanov meni, da nobena vsebina ni odveč in da glasilo zajema vse informacije in vsa področja. Pri dodatnem vprašanju: Kaj pogrešajo? jih 53 % pravi, da ničesar.
Ostali deleži so razporejeni tako, da se jih 11% ne more odločiti, politične zadeve so na drugem mestu, gospodarstvo s skoraj 4 % pa na tretjem.
•	Kar 68% bralcev se strinja, da bi občina namenila več proračunskega denarja za povečanje obsega in izboljšanje grafične podobe Rešeta.
•	Mnenja pa so deljena glede pogostosti izhajanja. 49% jih je
proti, da bi glasilo izhajalo 2x mesečno, ker so seznanjeni s slabim gospodarskem položajem in menijo, da bi bilo dvakratno izhajanje prevelika finančna obremenitev občinskega proračuna.
• Pri zadnjem vprašanju so anketiranci ocenjevali vsebino in oblikovno ter tehnično podobo Rešeta.
76, 5 % je Rešetu dodelilo oceni 4 ali 5 za vsebino, preostalih 20% pa oceno 3.
79, 3 % je za tehnično in oblikovno plat Rešetu prisodilo 4 ali 5, 17 % pa ga je ocenilo s 3.
Kljub temu, da so glasilo ocenili z zelo visokimi ocenami, so svoje odločitve pogosto komentirali s stavkom "...zato, ker je vedno lahko še boljši..."
Iz vseh njihovih odgovorov in komentarjev smo razbrali, da Rešeto pojmujejo kot edini pravi vir informacij o dogajanju v občini.
* Anketo smo izvajali od 5. do 26. avgusta, vendar rezultate objavljamo sedaj zato, ker se je z njimi moral najprej seznaniti občinski svet, ki je že ob začetku izhajanja Rešeta uredništvu naročil, naj po polletnem izhajanju izvede anketo.
Alenka P.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevna skupnost Ribnica pred volitvami
Še najmanj dela Ribnica!
Organizirali 19 vaških odborov, naredili programe in se povezali
Medsosedska nesoglasja so kriva, da ponekod ne morejo napeljati niti javne razsvetljave.
Tako so se zaradi prehoda in postavitve droga ostro prerekali na Griču in zaradi neljubega pripetljaja se spor že od februarja vleče po sodišču.
Tudi v Bukovici lastnik edine primerne lokacije za razsvetljavo ne dovoli napeljati kabla na svojo hišo, "češ da se bodo muhe usedale na luč."
In v Hrovači se na koncu vasi ravno tako prepirajo, kam neki bi pa lahko postavili drog.
V Bukovici je zaradi (ne)sojenega parkirišča prišel celo anonimni klic, ki je pozval tajnika, naj odstopi, ker drži z drugo stranjo.
KS pa je v dveh letih, odkar so jo obudili
in ji dodelili vlogo, o katere smiselnosti so mnogi polemično razpravljali, uspela organizirati in povezati 19 vaških odborov. Naredili so programe in manjše posege opravili s pomočjo skupnosti. To je bil cilj, je dejal Petek. Dosegli so ga na način, da se je decentraliziral sistem odločanja, ki je vendarle ohranil dobre odnose z občino, županom in upravno enoto.
Vendar so krajani Ribnice ostali vsak pri
svoji hiši, ker se niso uspeli združiti v mestni svet in njihovih interesov ne zastopa nihče. Najmanj do novembrskih volitev.
Vaščani pa so se znali povezati in pozivajo svoje odbore, naj določeno težavo rešijo.
" V nekaterih vaseh to možnost še posebej dobro izkoriščajo, npr. Breže, Sušje in Slatnik, " je dejal Petek. "Največja predračunska vrednost investicije je bila letos v Blatniku, 600.000 tolarjev za ureditev nove poti. Tudi Otavice so kar oživele. Še najmanj dela Ribnica."
Zmeda, ki nastaja, ko se ljudi pošilja s komunalnega oddelka na KS, od tam zopet na komunalni oddelek, vmes še na upravno enoto in nazaj, je bila predvsem pri obnovi nekategoriziranih cest.
Še vedno ni katastra, kjer bi bile opredel-
jene gozdne, privatne, državne in lokalne ceste, in takoj nastane prepir okrog tega, kdo mora njihovo vzdrževanje plačevati, je dejal Oblak, kot tajnik vedno tista oseba, ki mora mukoma požreti največ čustvenih opazk prizadetih krajanov. Saj zato pa je tam, pravi marsikdo. Toda tisti, ki pozna pretirano zapletenost birokratskega aparata, ve, da krivda še zdaleč ni le na njegovi strani.
Ravno tako je, kot pravi Petek: "Naučiti se je treba pravilnih poti in postopkov. Če želiš investicijo, ki presega pristojnosti KS, išči drug način. Lobiraj pri svetniku, ki zadevo umesti v proračun."
Neki sistem pač obstaja. Lahko da je slab in včasih pomeni to tudi tuliti z volkovi, a želeno korist dobiš.
ČIGAVO JE PARKIRIŠČE?
Bukovica se je prepirala glede parkirišča pod nelegaliziranim smučiščem. Leta 1982 ga je vzela za 99 let v najem KS . Pogodba je bila obojestransko podpisana. Toda vzdrževalca parcele ni, ker ta ni prepisana. Lastnikov sin je dal pobudo, da se pogodba razveljavi, ker se parkirišče ne uporablja za pravi namen in se na njem shranjuje vse kaj drugega. Ko je KS vaščane seznanila s tem predlogom, so se le-ti razburili, saj naj bi bila vas pripravljena uporabljati to parkirišče. Del razburjenja je povzročila tudi bojazen, da bi lastnik naredil parkirišče za tovornjake, je pojasnjeval Oblak.
Sedaj je na vrsti pogajanje, pravi Franci Petek. Lastnik iz Dan je pripravljen dovoliti parkiranje v določenem obsegu in pod pogojem, da se mu plača nadomestilo za najemnino..
Zdaj se bo ugotavljalo, ali v KS obstaja širši interes za to smučišče. Predvideva se namreč tekaška proga.
"Interes obeh zakonsko vpletenih strani, lastnika in KS kot najemnika, je parkiranje v zmanjšanem obsegu, " je povedal predsednik.
Alenka P.
Občane ponovno obveščamo, da ločujejo pristojnosti Občine in Upravne enote. Upravna enota je namreč del državnega aparata, medtem ko Občina predstavlja lokalno oblast.
Večina prebivalcev še vedno zamenjuje njuni vlogi in pristojnosti, kar je razlog za povsem nepotrebno nejevoljo. Tako je na primer za izdajo raznih dovoljenj pristojna izključno Upravna enota.
Viktor Oblak ne bo več kandidiral na novembrskih volitvah. A ne zaradi vseh teh peripetij. Pravi, da je razočaran. Preveč dela je, ki ga ne uspe narediti, saj to zahteva cele dneve, ne le štiriurno sedenje na teden v pisarni KS.
Tako on kot predsednik Franci Petek menita, da bi morala biti v KS redno zaposlena strokovna oseba. Tudi Petek ne bo več kandidiral. Primanjkuje mu časa.
ZA OBRTNIKE IN PODIETNIKE
FABRIANO ‘98
Ribniška podjetja in podjetniki so se že tretjič predstavili na razstavno-prodajnem sejmu v Fabrianu, to je v neposredni bližini Archevie,
pobratenega mesta z občino Ribnica.
okviru
Naše razstavljalce je gostil vodja sejma Silvio Purgatori.
Le kaj bom nekoč postal?
OGLED CELJSKEGA OBRTNEGA SEJMA POMAGAL K ODLOČITVI
Že v otroških letih si večina otrok postavlja cilje v življenju. " Jaz bom pa frizerka. " "Ne, biti pilot je zanimivejše." Ko pa stojiš pred odločitvijo, ki naj bi bila tista prava, se nekateri znajdejo v temnem predoru. Da pa bi jim bilo lažje, je naša šola organizirala ogled Celjskega obrtnega sejma. Zbrali smo se v ponedeljek, 14.9.98, na avtobusni postaji. Ker so bili med nami tudi taki, ki v vsako težavo radi vtaknejo nos, smo morali ponoviti "pravila lepega obnašanja", kar pa ni nikomur škodilo. V Celju smo si najprej ogledali predstavitev poklicev. Dokaj dobro so bili predstavljeni poklici, za katere je potrebna triletna šola : avtoličar, klepar, tesar, zidar, vodni inštalater, kuhar, mesar, gostilničar, zlatar in še mnogi drugi.Pri vsaki predstavitvi so sodelovali učenci tiste šole, katere poklic je bil predstavljen. V frizerski šoli si si za 250 tolarjev lahko spremenil pričesko, ne glede na zahtevnost striženja. Bodoči cvetličarji so pomagali pri aranžiranju šopka, tesarji so delali stopnice...
Potem smo imeli dve uri časa za ogled res velikega sejma, na katerem so podjetja in obrtniki prikazali svoje izdelke in storitve. Nekaterih učencev sejem ni pritegnil in so šli v Lunapark.
Na poti domov smo se ustavili v McDonald'su, kar smo si po mnenju spremljevalcev zaslužili, saj je bilo naše vedenje dokaj primerno.
Ob tem "informativnem dnevu"je najbrž vsak našel kako izhodišče, nekateri pa celo pot iz temnega predora.
Marija Bojc, 8. c Novinarski krožek, OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica
V
sodelovanja z pobratenim mestom Arche vi a	je
pred leti prišlo do pobude za predstavitev ribniškega gospodarstva, predvsem suhe robe in lončarstva na sejmu v Fabrianu.
Dve leti je udeležbo organizirala sama občina, letos pa je organizacijo prevzela Območna obrtna zbornica Ribnica, pod pokroviteljstvom občine in v sodelovanju s Centrom za promocijo tu-
vanje suhe robe in lončarstva. Obisk in zanimanje za Slovenijo (turizem) in za razstavljene izdelke je bilo nad pričakovanji, visoki gostje iz občine Fabriano in celo iz italijanskega parlamenta so slovensko predstavitev izredno pohvalili ter izrazili željo, da se v prihodnjem letu zopet vidimo, s tem da nam bodo dali brezplačno na razpolago še več razstavnega prostora.
Po sejmu so vsi sodelujoči, organizator in pokrovitelj sejem analizirali ter ugotovili, da je absolutno potrebno še naprej sodelovati, saj gre za novo in zanimivo tržišče, ki kaže veliko zanimanja za ribniško gospodarstvo. OOZ Ribnica bo za naslednji sejem pritegnila še več sodelujočih tudi iz sosednjih občin, zopet bo sodeloval Center za promocijo turizma Slovenije, katerega predstavnik je dejal, da je predstavitev slovenskega turizma skupaj z gospodarstvom posrečena in učinkovita kombinacija.
Kot zanimivost so sodelujoči omenili izredno gostoljubnost, kulturno obnašanje in pa kulturo oblačenja Italijanov, ki so sejem obiskali.
rizma Slovenije.
Na sejmu so od 3. do 6.septembra sodelovali: M KZ Ribnica - oddelek suha roba, ITPP Ribnica, Lončarski atelje Jaka, rezbar Drago Košir ml., APK d.o.o. Ribnica in Vesmetal iz Ribnice.
Na 70 m2 razstavnega prostora je bil postavljen ribniški leseni paviljon (stojnica), večja stena s turističnimi prospekti Slovenije in dve stojnici, na katerih so prikazovali izdelo-
Čeprav je Fabriano prizadel lanskoletni potres, pa v mestu vladata red in čistoča, pri obnovi porušenih zgradb pa je opaziti dovršenost italijanske arhitekture in gradbeništva.
Na koncu velja pozvati vse podjetnike, da se aktivno vključijo v sejemsko dejavnost na OOZ Ribnica, saj je to najboljša priložnost za promocijo izdelkov in storitev, podatki o izvozu ribniškega gospodarstva pa kažejo, da je italijansko tržišče praktično neobdelano.
Pavel Hočevar
GOSPODARSTVO
Ribniški »INLES« praznuje 50 let
PONOS NA PRETEKLOST IN OBETAVNA PRIHODNOST
Največji slovenski proizvajalec in izvoznik stavbnega pohištva, oken in vhodnih vrat beleži obetavni razvoj poslovanja, in to kljub zastoju rasti prodaje in ob visoki konkurenci ponudbe na trgu.
Na srednjeevropskih trgih oken in vrat, zlasti v Nemčiji in Avstriji, kamor INLES proda ca 85 % svoje proizvodnje, od leta 1995 / 96 dalje trg stagnira, celotna stroka proizvajalcev pa ima 30 - 60 % neizkoriščenih zmogljivosti. Takšne razmere seveda narekujejo izreden tekmovalni boj med proizvajalci in seveda povečano zahtevnost kupcev, tako glede kakovosti izdelkov, prodajnih storitev, trajnosti in garancije kakovosti, dostopnosti servisa, poznanosti in ugleda proizvajalca oziroma blagovne znamke. Razmere na trgu oken in vrat, ki jih oblikuje moč ponudbe proizvajalcev in država s svojo politiko pospeševanja gradnje in politiko tehničnih smernic, glede zahtevane kakovosti gradbenih elementov, kažejo, da je uspešna ponudba pogojena z doseganjem visoke tehnično funkcionalne ravni izdelkov, s široko paleto ponudbe funkcionalnih in oblikovno različnih izdelkov. Ti morajo biti opremljeni z dokazili o kakovosti nepristranskih ustanov, odlikovati pa se morajo še po enostavnosti in trajnosti uporabe. Vse pogostejša je tudi zahteva po izražanju »statusa« porabnika.
Zaradi neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti izredno številnih proizvajalcev v Srednji Evropi, številna podjetja bijejo oster bolj za prodajne deleže oziroma obstanek na trgu, pogosto tudi s posebno cenovno ponudbo ali celo z zniževanjem cen, da bi izločili s trga čimveč tekmecev. Enake razmere se oblikujejo tudi na slovenskem trgu. To dokazuje vedno več novih domačih manjših ponudnikov oken in vrat, vedno močnejše pa je zastopana v Sloveniji ponudba vodilnih avstrijskih, italijanskih, danskih in nemških proizvajalcev stavbnega pohištva.
Tržni položaj INLES-a, zlasti v srednjeevropskem prostoru, ki ga je dosegel v pičlih 8 letih, pomeni gotovo nadpovprečni mednarodni uspeh slovenskega proizvajalca. INLES prodaja, pretežno preko pogodbenega zastopnika firme LESCO, preko 300 trgovcem v Nemčiji, Avstriji, samostojno pa v Italiji in Švici. Večinoma prodaja pod blagovno znamko
ISARHOLZ, v dosedanjem letnem obsegu 50 MIO DM, to je 85 % svojega prometa. Ugotovitev o uspešnosti lahko podkrepimo s tem, da so nemški proizvajalci na svojem letošnjem kongresu pripisali tekmecu, vodilnemu avstrijskemu in hkrati enemu izmed največjih evropskih proizvajalcev oken zavidljiv uspeh, ki ga utemeljujejo s tem, da le- ta v Nemčiji ustvari le 20% svojega prometa, v višini cca 65 MIO DM, večino prometa pa ustvari doma, v Avstriji. Ta vodeči avstrijski proizvajalec ima na nemškem trgu cca 300 kupcev trgovcev, ki pa jih obravnava preko lastnih prodajnih zastopništev. Za tolikšen uspeh pa je ta proizvajalec potreboval 18 let.
INLES d.d. si je kot prvi slovenski in eden redkih proizvajalcev izven Nemčije pridobil nemški RAL znak kakovosti, med prvimi pa tudi slovenski ZNAK v graditeljstvu za »naročniški« program lesenih oken.
V letošnjem prvem polletju je bil v INLES d.d. dokončan proces lastninjenja. Imenovan je bil nov nadzorni svet, v katerem imajo večino institucionalni lastniki. Novi nadzorni svet je imenoval novo dvočlansko upravo, ki je začela urejati poslovanje INLES d.d. Zaradi izredno visoke zadolženosti se predvideva, da bo sanacija trajala 2 leti. Za tako visoko zadolženost so krive razvojno naravnane naložbe v trg, izdelek in blagovno znamko na eni strani, kot tudi napačne naložbe, ki niso prinesle uspeha. INLES ima tako izredno majhen delež lastnih sredstev (20 %), po finančni preureditvi pa bo imel okrog 50 % lastnega kapitala. Ves preostali kapital pa je pod večkratnimi hipotekami.
Finančno prestrukturiranje se bo izvajalo na več načinov:
•	z vključitvijo v program preoblikovanja podjetij pri SRD, kjer se bodo sredstva namenila deloma za obratna sredstva, deloma pa za dokapitalizacijo in ugodna dolgoročnea posojila,
•	dezinvestiranje (INLES Prigorica, Kotlovnica, Inles Jušiči),
•	tekoči pozitivni rezultat iz celotnega poslovanja je bil dosežen v oktobru. Na koncu leta pa bodo upoštevane tudi pripombe revizorja za pretekla leta, ki bodo bremenile letno bilanco uspeha v višini 500 MIO SIT,
•	znižanje stroškov oskrbe (nižje cene vhodnih materialov), ki so bili izrazito pre-
visoki,
• zmanjšanje reklamacij, ki so v letu 1997 pomenile več kot 300 MIO SIT stroškov.
Predsednik uprave INLES d.d. je prestrukturiranje že predstavil na upravi SRD. Program je bil pozitivno ocenjen, INLES je že pridobil prva sredstva za obratne namene. V prvi polovici oktobra bo program obravnaval t.i. Svet ministrov in pričakovati je, da bo sprejet. S tem se bodo sprostile državne obveznice, ki bodo naložene v banke, banke pa bodo po navodilih uprave INLES d.d. poplačevale prednostno tiste upnike, ki bodo v največji meri pripravljene sodelovati pri sanaciji INLES-a.
Istočasno je bilo na Inlesu reorganizirano zlasti tehnično področje, temu pa bodo sledila še druga.
Z LESCO-m je v fazi prvih razgovorov podpis nove dolgoročne pogodbe, ki bo ustrezneje uredila medsebojne obveznosti in pristojnosti.
V mesecu septembru je INLES d.d. z nadpovprečno zavzetostjo zaposlenih in tehničnih vodij uspel odpraviti zamude v izdobavi iz preteklih mesecev. Po daljšem času pa je imel tudi deblokiran žiro račun. Tako je INLES v septembru uspel za 5 % povečati neto realizacijo glede na leto 1997.
Po posameznih profitnih centrih je bilo gibanje realizacije primerjalno z letom 1997 sledeče:
•	profitni center »lesena okna« enako kot 1. 1997 (kljub nedokončani selitvi iz Prigorice)
•	profitni center vhodna vrata + 15 %
•	profitni center PVC program + 67 %
Vsi trije proizvodni profitni centri tudi izkazujejo pozitiven rezultat tekočega poslovanja. Smeri poslovanja, načrti prodaje in pričakovani rezultati, izvirajoči iz ukrepov za ureditev virov financiranja poslovanja, gotovo obetajo dogledno tudi ugoden skupni finančni uspeh.
Ker je torej eden najpomembnejših poslovnih ciljev podjetja, da ohrani in okrepi svoje mesto na trgu, INLES d.d. nenehno posodablja svoj prodajni program in storitve ter se prilagaja novim tržnim razmeram.
Inles tako zaključuje naložbo za povečanje in posodobitev proizvodnih kapacitet
GLASBENA SOLA RIBNICA
JUBILEJNO LETO SE ZAČENJA...
PVC programa oken in vhodnih vrat (v prostorih bivše žage), ki bo znašala 1,5 MIO DM. Glavni delež investicije predstavljata dodatna nova visoko avtomatizirana stroja za varjenje in porezovanje. Rezultat te naložbe je septembrski dosežek tega profitnega centra, ki je za 67 % večji kot leta 1997, število zaposlenih pa se je povečalo od 50 na 70 delavcev. INLES je s postavitvijo te nove tovarne postal največji slovenski proizvajalec PVC oken in vhodnih vrat.
Podjetje tako sledi evropskim tržnim smerem. Lesena okna so namreč v zadnjih 30 letih izgubila svojo tržno prednost, saj na največjem evropskem trgu, to je nemškem, dosegajo 30 % tržni delež, predvsem za zahtevne individualne kupce, PVC okna pa imajo 50 % tržni delež. V sosednji Avstriji pa je razmerje v prid PVC oken še večje.
Podjetje načrtuje za naslednje leto še druge ukrepe, s katerimi bo izboljšalo svojo programsko ponudbo in prodajne storitve, kijih še usklajuje s svojimi glavnimi prodajnimi partnerji doma in v tujini. INLES torej kljub slabšim okoliščinam na evropskih trgih načrtuje: povečati obseg prodaje, osvojiti nove trge ali tržne niše, nadaljevati posodabljanje programske ponudbe in prodajnih storitev, krepiti prodajno mrežo, vlagati v povečanje imidža blagovne znamke, vlagati v projekte izboljšav, projekte zniževanja stroškov proizvodnje in poslovanja ter projekte strokovnega usposabljanja kadrov.
INLES je še vedno izredno ranljiv, saj je zaradi svoje finančne šibkosti še vedno v veliki meri odvisen od drugih. Povedati pa je treba, da so zunanji partnerji (dobavitelji, banke, država, Lesco...) pokazali veliko pripravljenost in naklonjenost, da se razmere na Inlesu urede in prične zopet ustrezno poslovati.
Letos INLES praznuje 50 let, ko je bilo leta 1948 ustanovljeno Lesno industrijsko podjetje Ribnica. INLES lahko s ponosom zre na svojo prehojeno razvojno pot in z optimizmom v bodočnost.
INLES d.d.
Skozi okna starejše vile ob Gorenjski cesti, kjer še vedno domuje ribniška Glasbena šola, smo spet zaslišali barvite zvoke glasbil in pevskih glasov. Novo šolsko leto se je začelo. Za glasbeno šolo v Ribnici je to nekaj posebnega, saj se je s prvimi septembrskimi dnevi začelo jubilejno leto, 35-letnica njenega delovanja.
Vpis učencev je bil tokrat rekorden. Preko 100 novincev se je želelo vpisati, vendar smo jih sprejeli 64 v oddelke instrumentov in petja, 22 pa v pripravnico in malo glasbeno šolo. Celotno število učencev smo povečali, tako jih
imamo na klavirskem oddelku 65, pri harmoniki 43, na godalnem oddelku 27, pri kitari 28, pihalih 34, trobilih 9 in pri solopetju 11.
V vseh oddelkih skupaj izobražujemo 217 učencev in če dodamo še pripravnico in malo glasbeno šolo, se to število poveča na 239.
Poleg individualnega dela mladi muzicirajo v komornih skupinah - duo, trio,kvartet, večja skupina na šoli pa je godalni orkester, ki vključuje 20 godalcev. Pestrost življenja glasbene šole lahko doživljamo na številnih internih in
Odmev na dobrodelni koncert marca letos še vedno živi. Poleg donatorjev, ki smo jih imenovali v majski številki Rešeta, so se odzvali in darovali svoj prispevek za novo šolo še: družina Krampelj 3.000,00 SIT, trgovina MAK 10.000,00 SIT, organizacija Zveza borcev 10.000,00 SIT.
javnih nastopih, ki se širijo preko občinskih meja proti Ljubljani, Novemu mestu in k zamejskim Slovencem na Tržaškem.
Omeniti moram tudi tekmovanje mladih harmonikarjev v Italiji, v mestu Montese, blizu Bologne. Junija meseca se ga je udeležilo 12 harmonikarjev naše šole. Kar 4 učenci se prinesli L nagrado, vsi pa so se vrnili navdušeni.
V letošnjem jubilejnem letu imamo veliko načrtov. Proslavili ga bomo s koncerti sedanjih učencev, naših bivših učencev, ki so kakorkoli ostali v stiku z glasbo, s koncerti naših učiteljev, v goste
bomo povabili tudi znane slovenske umetnike. Krona celoletnega praznovanja pa bo proti koncu šolskega leta odprtje nove zgradbe glasbene šole v Ribnici. Veliko nalog smo si zastavili v tem šolskem letu. Prepričana sem, da jih bomo uresničili, saj z vnetim in odgovornim pristopom učiteljev, marljivim delom učencev, moralno in materialno podporo staršev, občine in širše javnosti ne bo tako težko!
Skupaj z izkupičkom koncerta ste nam darovali 380.000,00 SIT. Iskrena hvala, da ste prisluhnili našim prošnjam in s svojim darom priskočili na pomoč.
V imenu Glasbene šole ravnateljica Bernarda Kogovšek
Bernarda Kogovšek Ravnateljica
GLASBENA ŠOLA SE ZAHVALJUJE
PODEŽELJE - TURIZEM
RAZVOJ PODEŽELJA IN REGIONALNA POLITIKA
Projekt Po poteh naravne in kulturne dediščine
Razvoj podeželja in regionalni razvoj postajata v zadnjih letih vedno pomembnejši del politik posameznih držav. To je še posebej značilno za Evropsko unijo (v nadaljevanju EU), ki kar 80 % vseh proračunskih sredstev usmerja v samo 20% regij. Slovenija, ki se želi EU priključiti, bo morala v večjem obsegu kot doslej tem smerem slediti, sicer bo imela z leti vse več praznega in umirajočega podeželskega prostora.
Piše: mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve ter namestnik vodje osrednje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU.
Izdelek, ki bi ga želeli ponuditi, bi tako vključeval turizem, sodobno popotništvo in vse, kar lahko to področje ponudi (suha roba, domača obrt, športne aktivnosti). Seveda pa mora potekati v harmoniji s prebivalci tega območja in razviti mora nova delovna mesta. Ob sodelovanju vseh zainteresiranih je potrebno oblikovati ponudbo, pri čemer mora cilj ostati vedno jasen in ta je, zagotoviti ohranitev in razvoj podeželja.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima v svoji sestavi poseben oddelek za razvoj podeželja (CRPOV), ki je usmerjen v načrtni razvoj podeželskega prostora. Programi, ki jih podpira, niso vezani izključno na kmetijstvo, vedno pa iz njega izhajajo. V okviru tega oddelka se tako s proračunskimi sredstvi lahko podprejo tudi celostno urejanje vasi, lokalna vaška infrastruktura (ceste, vodovodi in podobno), dopolnilne dejavnosti in urejanje zemljišč. V letu 1998 bo naše ministrstvo iz teh sredstev v občini Ribnica sofinanciralo ureditev vodovoda Jurjeviča - Kot, ureditev cest v krajevni skupnosti Sveti Gregor ter kmetijsko ureditvene programe v celi občini.
Ministrstvo za kmetijstvo je v letih 1995-1996 uspešno uresničilo projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. V projekt je bilo vključenih večje število občin s tega področja. Uspešni dosežki so dali pogum za začetek novega, tokrat še obsežnejšega in v zasnovi čistejšega projekta z delovnim naslovom Po poteh naravne in kulturne dediščine. Projekt obsega 11 občin, od Kočevja na jugu do Cerknega na severu. Sedež tega projekta je v občini Ribnica, ki je hkrati tudi koordinator.
Gre za enega prvih evropsko usmerjenih regionalnih projektov podeželja v Sloveniji, za katerega lahko v izvedbeni fazi pričakujemo tudi soudeležbo proračunskih sredstev EU. Osnovni namen je revitalizacija podeželja na tem področju z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Prostor občin, ki so vključene v projekt, se ima res s čim pohvaliti. Tukaj se je rodil slovenski knjižni jezik, tu je narava še danes marsikje neukročena, prvinska, tukaj so ljudje razvili značilno in le njim lastno tradicijo domače obrti in tukaj je mogoče najti še veliko drugih, neodkritih, morda širši javnosti premalo poznanih in zato še dragocenejših kulturnih spomenikov.
Na vsem tem gradi projekt Po poteh dediščine.
Zaradi večjega števila v projektu udeleženih občin bo delo usmerjeno v dva regijska dela. Tistega, ki združuje občine okrog Ribnice in onega, ki vključuje občine okrog Cerknega.
S projektom smo začeli v septembru letošnjega leta in, kolikor bodo zastavljene naloge potekale skladno s terminskim planom, lahko pričakujemo, da bo projekt dokončan v jeseni-zimi 1999.
V prvem obdobju projekt v večinskem delu financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v preostalem delu pa sodeluje še britanska vlada preko Know-How-Founda. V drugi in tretji fazi bi želeli v financiranje projekta vključiti tudi ostalo podporno okolje, to so druga resorna ministrstva (zlasti Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem), Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Center za promocijo turizma, vključene občine in posamezne individualne investitorje.
Pričakujemo, da bo projekt ob zaključku jasno pokazal potrebe po dodatnem vlaganju v turizem in dopolnilne dejavnosti ter da bo oblikoval jasen turistični produkt, ki ga bo mogoče tudi tržiti. Na osnovi rezultatov projekta bo Ministrstvo za kmetijstvo imelo jasno osnovo za podporo pri investiranju v turistične zmogljivosti na podeželju, zlasti na kmetijah, kjer se turizem pojavlja kot dopolnilna dejavnost, in pri samih investicijah v dopolnilne dejavnosti (domača in umetna obrt..).
Zaključeni projekt Po poteh dediščine bo tudi eden od projektov, s katerimi nameravamo kandidirati v Bruslju za pridobitev predpristopne pomoči SAPARD. Ta bo državam, ki se pogajajo v prvem krogu, na razpolago od januarja leta 2000.
Pričakuje se, da bodo investicije, ki so povezane s tem projektom, po letu 2000 imele možnost pridobiti tudi sofinancerska sredstva EU. Projekt Po poteh dediščine je tako res projekt, ki bi lahko pomenil projekt za prihodnost, zato vabim vse zainteresirane, da se vanj resno in odgovorno vključijo.
TURIZEM
Angleška strokovnjaka želita pomagati pri ustvarjanju novih delovnih mest in podjetniškega duha
KDO MED NAMI BO TURIZEM SPREJEL KOT ŽIVLJENJSKO PRILOŽNOST?
S turističnim projektom Po poteh dediščine naj bi se zagotovil gospodarski razvoj našega območja
Pravzaprav si nihče izmed vpletenih v projekt 11 občin ne domišlja kratkoročno zagotoviti bajne rezultate v razvoju turizma in vrtoglavih dohodkov iz njegovega trženja.
"Tam, kjer prebivalci za turizem ne bodo preveč vneti, bomo še posebej pozorno preučevali sprejemljivost okolja. Nočemo, da bi turisti negativno vplivali na življenje ali okolje. Prihodnjega pol leta bomo skrbno preučevali posamezne lokacije in predlagali, kako jih urediti, da bodo privlačne za obisk." Harold Goodwin
"Najprej bo treba goste zvabiti sem za 7 ali 10 dni," pravi Harold Goodwin, strokovnjak za turizem, "šele potem boste lahko tekmovali zanje."
Kako pretkana je evropska konkuren- e ca in kako slabe sadove lahko obrodi slovenska samozaverovanost, pa kaže i vsakodnevno dejstvo, ki ga je na delovnem sestanku 24. septembra predstavil Peter Nizette, svetovalec * za področje trženja in drugi član angleškega tima.
"Za letalsko vozovnico od Ljubljane do Londona moram plačati 50.000 tolarjev.Toliko plačam tudi za enotedenske počitnice na indonezijskem rajskem otoku Baliju. Svet postaja vse manjši in cene vse nižje."
Dopolnilni dohodek si bodo tisti, ki se bodo odločili za sodelovanje v projektu, lahko zagotovili, najsi bodo to kmetije in gostilne s prenočišči ali izdelovalci domače obrti ali pa tisti, ki sodijo, da niso del turistične ponudbe, je dejal Goodwin, strokovnjak za trženje.
Območje ribniške, ve-likolaške in dobrepoljske občine, ki so ga obiskali tisti dan Angleža, Marko Koščak in Alenka Henigman, je po njihovem mnenju še posebej bogato z naravno dediščino in izredno ohranjenim rastlinstvom, živalstvom in krajino. Prav tako Goodwin ugotavlja, da je živo izročilo domačih običajev in obrti, vse tisto, kar hoče današnji turist-prvobitnost in raznolikost.
Strokovnjaka Know-How fundacije, ki s
odnos. Vsekakor bolj spoštljiv do okolja in ljudi, kamor ta dejavnost, ki se jo propagira kot izrazito dobičkonosno, vdira. Ne govorita o množičnem turizmu, ki ga že zavrača velik del sveta.
V razvoj in odločanje želita vključiti prebi-
■M
svetovanjem pomagata Ministrstvu za kmetijstvo, imata do turizma drugačen
"Želimo ustvariti takšno vrsto dejavnosti, ki bi obstoječim turističnim produktom dodala še specifičen turistični proizvod." Peter Nizette
valce in tržno zanimive lokacije bodo konec decembra 1998 izbirali z njunim soglasjem.
Posamezni strokovnjaki bodo ves čas na terenu in med ljudmi, upoštevalo se bo zmožnosti in zanimanje prebivalcev, o dilemah govorilo na delavnicah in razpravljalo tako na projektnem območju kot na nacionalni ravni.
Ne gre za vsiljevanje idej in superiorno modrovanje ' tujcev'. Botri tega projekta bodo le do konca decembra '99, ko bosta Nizette in Goodwin dokončno odšla. "Do takrat pa morate začutiti, daje to vaš projekt in ga sami peljati naprej," sta dejala.
Alenka P.
MISLI
Rad imam ptice
Bila je zima. Začel je padati sneg. Ubogi ptiči so se mi zasmilili. Začel sem jim prinašati drobtinice. To se je dogajalo dan za dnem. Ptiči so se me navadili in jaz njih. Sneg pa se je začel topiti. Rojevala se je pomlad. Vse je cvetelo.
Nekaj pa se je začelo dogajati na balkonu. To je trajalo dni in noči. Zjutraj pa je bilo po balkonu precej nasmeteno. Stopil sem na balkon. Pogledal sem kvišku in zagledal ptičje gnezdo. Še ena misel mi ni prišlo, da bi ga podrl Mamica je rekla, da bo pomela. Meni pa je poskočilo srce od sreče. Kmalu so iz gnezda zleteli mladi ptički. Zelo sem jih bil
vesel. Zapeli so in postal sem še boljše volje. Lepo bi bilo, če bi vsi tako skrbeli za ptice pozimi, spomladi pa bi jim one prinašale srečo.
Luka Čavka, 4.a OŠ dr. Franceta Prešerna
Ribnica
BRALCI SPRAŠUJEJO
BRALCI PIŠEJO
Bralec M.M iz Nemške vasi sprašuje:
ZAKAJ JE ČAKALNA DOBA ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA TAKO DOLGA. NAVAJA PRIMER HRASTJA, KJER NAJ BI LASTNIKI PARCEL NA DOVOLJENJE ČAKALI SKORAJ TRI LETA.
j ODGOVORNI ODGOVARJAJO
Načelnik UE Ribnica, Janez Henigman, dipl.ing.org.dela
Po zakonu o upravnem postopku, to je zakonu, ki določa postopek, po katerem smo upravni organi dolžni postopati, kadar izdajamo tako lokacijska kot gradbena dovoljenja, je rok za izdajo obeh navedenih dovoljenj v primeru enostavnega postopka en mesec, v primeru širšega ugotovitvenega postopka dva meseca. To sta roka, ki upravno enoto zavezujeta pri ravnanju z vsemi strankami. Oba roka sta praktično odvisna od tega, kdaj je bila vloga opremljena z vsemi sestavnimi deli, torej popolna.
V	svojem vprašanju navajate konkreten primer, to je izdajo gradbenih dovoljenj investitorjem za stanovanjske hiše na območju zazidalnega načrta "Hrastje" v mestnem naselju Ribnica. Iz območja zazidalnega načrta smo v letošnjem letu prejeli 7 zahtevkov za lokacijsko dovoljenje.
Vsi so bili vloženi na upravno enoto 31.07.1998.
Prva lokacijska odločba je bila izdana 10.08.1998 in zadnja 15.09.1998, torej v nobenem od navedenih primerov ni bil presežen zgoraj navedeni zakonsko določeni rok.
Nobeden od sedmih investitorjev, ki so prejeli lokacijsko dovoljenje, še ni podal zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ne vemo in smo začudeni, od kod vam podatek, da je čakalna doba tri leta.
V	letu 1998 je Upravna enota prejela 205 vlog za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma dovoljenja za priglasitev del (manjši posegi v obstoječe objekte oziroma gradnja pomožnih objektov za potrebe občanov).
Do 29.09.1998 je bilo rešenih 178 zahtevkov, v reševanju pa jih je 27. V istem času je bilo vloženih 62 vlog za gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, od tega je rešenih 55 vlog, 7 vlog je v postopku.
Poznamo problem " Hrastja " in probleme v zvezi s spremembo zazidalnega načrta ter komunalnim opremljanjem teh zemljišč, vendar morate odgovore poiskati na pristojnem mestu.
Pripomba Uredništva: O težavah s spremembami v zazidalnem načrtu, ki so povročile to zavlačevanje, smo pisali že v prejšnjih številkah.
VELIKE POLJANE SO ZAŽIVELE
Kako pomembno je, kdo vodi cerkev, KS ali občino in zna prisluhniti ljudem.
Zgodila seje avgustovska nedelja ali mesecu rekreacije na rob! Že več kot 12 let so Velike Poljane moj drugi dom. Kot nepristranska opazovalka te lepe vasi na »sončni strani« Male gore sem opazila marsikaj, kar me je včasih žulilo.
Ob prihodu v vas meje najprej motilo životarjenje in sivina farne cerkve (saj stoji na začetku vasi), ki je dolga leta propadala, dokler ni prevzel krmila g. župnik Ipavec in cerkev je zasijala skozi čudovita, umetniško oblikovana okna. Ob denarni pomoči domačina, ameriškega rojaka dr. Viktorja Novaka, in umetnin Marte Kunaver je dobila cerkev praznično podobo. Tudi okolica je »zacvetela« ob ustvarjalni roki g. Kaplana.
Potem pa šola, ki nosi častitljivo letnico nad vhodom - leto 1884! Stoletnica 1984 je šla mimo tistih, ki so v njej nabirali osnovno znanje in mlajših brez najmanjšega spomina, saj so šolo po letu 1970 ukinili kljub protestom nekaterih vaščanov. Šolsko ozemlje pa seje krčilo, mladina je odhajala v druge šole, izobraževalnega in kulturnega centra (kot je še tako skromna enorazrednica) ni bilo več. Zavest vaške skupnosti je zamrla. Edina svetla točka so bili gasilci, ki so sodelovali pri vseh problemih vaščanov. Mladina, tako potrebna rekreacije, si je iskala igrišča (in to dobesedno na cesti) na asfaltiranem križišču dveh cest. Otroci so se kotalkali na igrišču. Sreča je, da se kateremu ni kaj zgodilo.
Pa je prevzel krmilo KS g. Kosler, ki uživa pri vseh velik ugled. Prisluhnila je tudi Občina Ribnica in g. župan Tanko. Na šolski zemlji je zraslo igrišče, ki je takoj vsem vaščanom priraslo k srcu, saj se je »zgodila« avgustovska nedelja, ki je prebudila vso vaško srenjo. Kako čudovit dan, ko si videl mlade in malo manj mlade, ki so vsi praznični (nova športna oprema od nog do glave) hiteli na igrišče, kjer so se ves dan vrstile igre z žogo. Občutek za vaško skupnost, se mi zdi, je zaživel. Treba bi ga bilo negovati, da ne bi ostal muha enodnevnica.
Sedaj je mesec rekreacije (konec septembra in del oktobra). Dobro bi bilo, da bi se spomnili mladih Poljancev, ki so tako ponosni na svoje tako želeno igrišče in ga z veseljem kažejo gostom - »Ljubljancem«, presitim vsega. Morda bi kakšen koš (po radiu sem slišala, da jih bodo »talali« ob mesecu rekreacije v republiškem merilu) priromal v roke mladih navdušencev Poljancev.
Še več takih avgustovskih nedelj želi Sonja Verbec-Grafenauer
Nekaj besed o dogajanju na področju ljubiteljske
kulturne dejavnosti...
Nekaj besed o dogajanju na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Z velikim veseljem vam danes sporočam, da nam je uspelo v zadnjem času pripraviti dve, pravzaprav tri stvari: gledališko predstavo v dvorani Ideal, komedijo, prvenec Urške Tekavec, ter plesno delavnico z zaključno prireditvijo, ki jo lahko štejemo kot samostojno predstavo, zato pravim tri stvari.
Predno napišem nekaj vtisov, se vam moram opravičiti. V prejšnjem Rešetu sem napravil napako v napovedi komedije "Ljubezenski trikotnik", ki jo je predstavila mladinska skupina. Pravilen naslov se
glasi: "Ljubezenski klobčič", kar ste gotovo ugotovili vsi, ki ste si v petek, 2.vinotoka, ogledali, kako seje ta klobčič zapletal in razpletel. Naša ribniška mladina je z vsem žarom pokazala, kako mladi lahko svojo energijo, ki soje polni, saj so mladi, s pridom usmerijo in porabijo v veselje drugih in tudi v lastno, kako se lahko koristno in ustvarjalno izrabi prosti čas. Prvi vtisi po predstavi so bili izjemno spodbudni in zadovoljivi. Vsi, ki sem z njimi po predstavi uspel poklepetati, so izražali zadovoljstvo, pohvale in priznanja. Tudi igralci sami so bili navdušeni in zelo zadovoljni z gledalci. Vtis imam, daje predstava uspela v splošno zadovoljstvo. Predlagam, da tisti, ki niso
BRALCI PIŠEJO
TISTEGA LEPEGA DEŽEVNEGA DNE
Grmenje in močan dež nas je prebudil v sobotni dan. Nič kaj prijazno vabilo upokojencem iz Sodražice in okoliških vasi, ki smo se tega dne namenili obiskat ptujski grad in Ptujsko goro. Toda prijazno pričakovanje lepega je bilo v nas, sreča in dobra volja, začinjeni s humorjem, sta nas spremljali od šestih zjutraj, ko nas je pozdravil predsednik društva, pa do povratka ob desetih zvečer.
Društvo upokojencev Sodražice z okolico deluje že 36 let. Že skoraj deset let ga s pomočjo odbora uspešno vodi Milan Stupica . Predsednik in člani odbora so požrtvovalni ljudje dobre volje, ki jo znajo prenesti na vse udeležence. Na izlet nas vabijo le s plakati in medsebojnim obveščanjem. Varčno, kaj? Pa še dobro deluje. Delajo brezplačno. Nagrada jim je dobra volja in hvaležnost udeležencev. Že na povratku z izleta demokratično zasnujejo nov izlet v zadovoljstvo večine. Lepo se je družiti z njimi, saj smo kot številna družina.
Toda naj povem, zakaj je bil ta sobotni deževni dan tako prijazen in prijeten.
Med vožnjo je bilo v avtobusu živahno vzdušje. Veselo kramljanje, petje in prisrčni dovtipi so nam napravili triinpol urno vožnjo, s postankom na Trojanah, kratko in zanimivo. V Ptuju nas je vedro pričakal gospod Edvard Penko, vodja Korenjakove restavracije v Skorbi pri Ptuju, in nam dal navodila, da bomo hitro in lahko našli prostor, kjer nam bodo potolažili želodce. Deževati je prenehalo takoj, ko smo stopili iz avtobusa in se v spremstvu gospoda Edvarda napotili na grad. Tam sta nas sprejela dva odlična vodiča, ki sta nas v dveh skupinah ljubeznivo popeljala po mogočni zgradbi in nam predstavila zaklade, ki jih skrbno in s ponosom čuvajo. Ko sem med ogledovanjem teh dragocenosti objela z očmi našo skupino, sem radostno ugotovila, da bo sleherni zapustil ta kraj za trohico bogatejši, kajti vsi so spoštljivo in z zanimanjem sledili vodiču. To pomeni, da lepota in sposobni vodič zmoreta prebuditi zanimanje v vsakem, tudi preprostem človeku. Vsak po svoje je zbrano občudoval izdelke spretnih rok naših davnih prednikov. Grad smo zapustili polni vtisov in začudenja nad zapuščino, hvaležni tistim, ki so vse to ustvarili, in tem, ki varujejo te zaklade.
Hvala vsem in kozmosu, ker je dež spet prenehal, je dejal Jožko iz Int. Kočevje. Po kratki vožnji nas je prijazni voznik odložil pod Ptujsko goro, da si ogledamo gotsko cerkev na Ptujski gori, prej imenovani Nova Štifta in Črna gora. Sprejel nas je tam službujoči pater domačin, dober poznavalec ljudi. Pravi človek na pravem mestu. Preprosto in nadvse zanimivo nam je predstavil kulturni
spomenik, oživil legendo nastanka objekta, obogatil z zgodbami obiskovalcev na ganljiv način, in mnogim priklical solze v oči. Zaradi njega in seveda lepote cerkve, ki nam jo je znal čustveno predstaviti, verjamem, da si bomo to doživetje shranili v spomin in srce. Sončne pesmi, ki naj bi jo zapela čudovita cerkvena okna, ko posije sonce, sicer nismo slišali, toda dež seje le obdržal nekje više in do avtobusa smo prišli suhi brez dežnikov. Normalno, da so nam dežne kaplje potrkavale na šipo avtobusa spet kmalu med
vožnjo.
Vodja restavracije gospod Penko nas je sprejel s toplim nasmehom, nas pozdravil in poskrbel za naše žalostne želodce, še posebej pa za vzdušje. Mladi simpatični vodja glasbene skupine je po obedu še stopnjeval naše dobro razpoloženje. Spet pravi človek na pravem mestu in ob pravem času (žal ne poznam njegovega imena). Ja, Štajerci pa znajo. Znal je vzpodbuditi slehernega izmed nas, da je s petjem in plesom izrazil svoje razpoloženje tega lepega deževnega dne. Ste opazili? Vse pozitivno, nobene kritike, pa še res je bilo tako. Kajti tudi zadnji del, ki je v pesmi in sproščenem razpoloženju združil različne ljudi v veliko družino, 53 nas je bilo, nas iztrgal iz vsakdanjih skrbi, smo znali pravočasno, na vrhuncu najlepšega razpoloženja, zaključiti. Tako bo želja po ponovnem druženju se močnejša. In prav je tako. Hvala vsem, ki ste nam omogočili nanizati toliko lepih doživetij na deževno soboto, 12. septembra!
Vse to smo prejeli za zmerno ceno, ki jo zmorejo tudi tisti z najnižjimi pokojninami.
Ivana Oražem
delili z nami prijetnih trenutkov, povprašajo o tem ljudi, ki so, polni prijetnih občutkov, zapuščali dvorano.
Takoj naslednji dan je bila v isti dvorani zaključna prireditev, bolje rečeno predstavitev, kaj so se udeleženci naučili na plesni delavnici. Zakaj sploh pravimo plesnemu tečaju delavnica? Plesna delavnica je intenzivnejša od navadnega plesnega tečaja. Pod prijetnim vodstvom in razlagi gospe Diane Drobnič-Gorenc so otroci zaplesali različne plese, nekatere tudi v svoji koreografiji, saj je bila tudi ta predmet plesne delavnice. Pri celotni predstavi je s svojimi izkušnjami izdatno pomagala tudi gdč. Erika Žnidaršič. Poleg Diane in Erike je sodelovala kot učiteljica tudi gdč. Fiona Jakič, nekdanja državna prvakinja, ki pa žal zadnji večer ni mogla biti z nami. Na poti v Ribnico je namreč imela prometno nezgodo. Kljub temu in majhnemu številu
gledalcev smo doživeli lep večer. "Tole prireditev ste pa prav prisrčno izpeljali!" so besede enega izmed gledalcev. To je poleg zadovoljstva sodelujočih otrok največja nagrada nam vsem, ki smo sodelovali pri plesni delavnici.
Predno zaključim, bi rad sporočil zahvalo mladinske skupine, ki seji z vsem srcem pridružujem. Zahvaljujemo se Občini Ribnica, ki je denarno omogočila predstavo, g. župniku in dekanu, g. Maksu Ipavcu, ki je skupini omogočil vaje v veroučni učilnici, vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi obeh prireditev, tudi tistim, ki so nas prišli pogledat in nam prisluhnili.
Jože Lampe
vodja Območne izpostave SLKD Ribnica
JUBILEJ
Uspešno gostovanje Ribniškega okteta v Ameriki
AMBASADORJI RIBNICE IN NAŠEGA URBANA
Ob jubileju 20 - letnice delovanja izdali drugo zgoščenko in kaseto Vasovalec
"Kako hitro nam je ob pesmi minilo teh dvajset let," pravi Janez Peček, pobudnik, ustanovitelj, organizator, tenorist in sedanji predsednik Ribniškega okteta. "Lepo se je ozreti na prehojeno pot, saj člani ocenjujemo, da smo se pred dvajsetimi leti pravilno odločili. Ponosni smo na dosežene uspehe, prehojeno pot in priljubljenost, ki smo si jo v tem času s svojim petjem pridobili tako doma kot v tujini. Z vseh naših gostovanj so nam ostali nepozabni spomini in številna trajna prijateljstva."
Oktet je hitro zaslovel po svojem klenem zvoku, presenetljivem dinamičnem razponu, solističnih vložkih in iskrenem podajanju ter si pridobil že na začetku širok krog svojih poslušalcev. Njihov bogati glasbeni program obsega skladbe iz obdobja renesanse, baroka, klasike, romantike ter pesmi raznih narodov, s posebnim poudarkom na slovenski ljudski in umetni pesmi.V dvajsetih letih delovanja je imel oktet okrog 700 nastopov doma in v tujini, gostovali so po Evropi, Južni in Severni Ameriki ter Aziji, največ nastopov pa so imeli pred domačim občinstvom. Do danes je v oktetu prepevalo 16 pevcev, poleg legendarnega "Urbana" Toneta Kozlevčarja še Andrej Štrukelj, Rudi Trdan, Rudi Zupančič, Vladimir Mihelič, Peter Beltram, Janez Perko in Vasja Ulrich ter harmonikarji Polde Poljanšek, Vital Ahačič in Stane Hudalin. Danes prvi tenor pojeta Jože Kores in Miloš Genorio, druga tenorista sta Stane Mancini in Janez Peček, baritonista sta Marjan Kraševec in Jože Černe, basista pa France Lesar in Dragiša Ognjanovič. Stalna člana zasedbe sta tudi napovedovalec Marjan Sušnik in priznani
harmonikar Janez Goršič.
Ob svojem jubileju je Ribniški oktet izdal drugo zgoščenko in kaseto z naslovom Vasovalec. Tokrat so se člani odločili, da uvrstijo na nosilce zvoka predvsem ljudske pesmi iz bogate slovenske zakladnice ter skoraj že ponarodele skladbe naših priznanih skladateljev Ipavca, Verbiča, Kernjaka, Simonittija, Mašeka in Bučarja, ne manjka pa tudi Ribniška, ki je nepogrešljiva na njihovih koncertih in tudi predstavlja himno okteta. Oktet ostaja zvest slovenskemu ljudskemu izročilu v izvrstni interpretaciji osmih lepo zvenečih in razkošnih glasov.
Člani okteta so še prav posebej zadovoljni z letošnjim uspešnim gostovanjem po Združenih državah Amerike. Na povabilo Slovenske izseljenske matice in v odlični organizaciji častnega konzula Republike Slovenije v ZDA Marka Ryavca so oktetovci v najbogatejši ameriški državi Kaliforniji navduševali poslušalce. Začeli so v San Franciscu s celovečernim koncertom v Slovenskem domu, naslednji dan pa so nastopili pri slovenski maši. Pot jih je vodila tudi v Los Angeles, kjer so nastopili v dvorani njihovega parlamenta. Nastop pred nadzornim svetom in poslanci tega 12 - milijonskega mesta je med drugim prenašala tudi lokalna televizija. Uradne nastope po Ameriki so zaključili pri izseljencih v Fontani, kjer imajo Slovenci že od leta 1904 svoj kulturni dom. Po vsakem nastopu je sledil tudi neuradni del z našimi izseljenci, na katerem so sodelovali vsi solisti okteta, Stane Mancini pa je skupaj z izvrstno sopranistko, slovensko
rojakinjo Diano Fir, in harmonikarjem Janezom Goršičem v duetu navduševal prisotne z nepozabnimi Avsenikovimi Murkami, Slovenijo in Roblekom.
Kot pravi neumorni predsednik Janez Peček, jim tudi v bodoče ne manjka idej in novih načrtov. Oktet bo tudi v prihodnosti potrebno ohraniti na sedanji kakovostni ravni, zato pa bodo potrebovali nekaj mlajše pevske moči. Slavnostni koncert ob dvajsetletnici delovanja načrtujejo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ribniškim ljubiteljem njihovega petja pa se bodo najverjetneje ob zaključku jubileja predstavili na koncertu v cerkvi pri Novi Štifti. Želimo jim, da tudi v bodoče opravljajo tako uspešno poslanstvo ambasadorjev našega kraja in Ribnčana Urbana.
Uroš BREGAR
Ribniški oktet v današnji zasedbi na letošnjem nastopu v San Franciscu: Jože Kores, Miloš Genorio, Stane Mancini, Janez Peček, Marjan Kraševec, Jože Černe, France Lesar in Dragiša Ognjanovič
Ribniški oktet je bil ustanovljen leta 1978 na pobudo Janeza Pečka, pisatelja Mihe Mateta in že pokojnega člana Slovenskega okteta Toneta Kozlevčarja. Takratni oktet so sestavljali štirje člani Slovenskega okteta ter štirje prekaljeni dolgoletni pevci ribniškega zborovskega petja. Priljubljena in tolikokrat z uspehom izvajana skladba Franceta Marolta Ribniška, je botrovala imenu okteta. Profesor Andrej Štrukelj je opravil prvo pionirsko delo umetniškega vodje, po letu 1985 pa je umetniški vodja postal Jože Kores.
OŠ RIBNICA
PLANINCI
Šola v naravi
ANKARAN 1998
Z MLADIMI PLANINCI ZAHODNE DOLENJSKE PRI SV. ANI
|Z barko in vetrom v laseh v Piran
Četrtošolci OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica so tudi letos preživeli šolo v naravi v Ankaranu. Odpotovalo je 141 učencev in 13 spremljevalcev.
Nastanjeni smo bili v kompleksu počitniških hišic hotela Adria Convent, kjer smo kljub malo muhastemu vremenu preživeli prijeten teden.
Največ časa smo posvetili učenju in izpopolnjevanju tehnik plavanja. Dosežena znanja pa so učenci pokazali predzadnji dan, ko so se potegovali za naslove BRONASTI, SREBRNI ali ZLATI ANKARANČEK.
Seveda pa smo se ves teden ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi, povezanimi predvsem s spoznavanjem primorskega sveta.
Tako je cel teden potekal projekt "Merjenje temperature zraka in morja ter opazovanje vremena", s pomočjo vrtnarke smo spoznali bogastvo primorskega rastja, prepoznavali smo školjke in polže, ki smo jih nabrali na učnih sprehodih.
Naj večje doživetje pa je bila vožnja z ribiško barko v Piran. Tam smo si ogledali akvarij, Tartinijev trg ter cerkev sv. Jurija, od koder smo imeli lep razgled na staro primorsko mestno jedro z ozkimi ulicami in tipičnimi primorskimi hišami.
Zelo zabavni so bili tudi večeri, saj smo tekmovali v PIKADU, plesali v DISCU, se družili v IGRAH BREZ MEJA. Obiskal pa nas je tudi svetovni popotnik Andrej Strmecki, ki je predstavil oblačila, glasbila,orožje in orodje s celega sveta, ter otroke za trenutek celo popeljal "v vesolje".
Zelo jih je navdušil tudi s petjem svojih pesmic, saj le-te še vedno odmevajo po hodnikih naše šole, kamor smo se po tednu nepozabnih doživetij vsi srečno vrnili.	prof. Helena Nosan, vodja ŠvN
No, bo kdo vprašal, kaj pa je spet to? Naj kar takoj povem, daje to res eno tako VESELO srečanje vseh mladih planincev, ki hodijo v osnovno šolo in seveda živijo na področju Dobrepolja, Kočevja, Loškega Potoka, Ribnice in Velikih Lašč, kajti planinska društva iz teh krajev so v Meddruštvenem odboru Zahodne Dolenjske. Mladinski odseki teh društev smo videli, da se mladi planinci sploh ne poznajo med seboj. Da bi to nekako premostili, smo si rekli, zakaj pa ne bi organizirali srečanja, pa ne kar tako srečanje, ampak veselo, družabno srečanje, na katerem bi se šli malo zabavnih, malo tekmovalnih in malo štafetnih iger.
In to smo uresničili pri planinski koči pri Sv. Ani v Mali gori, 26. septembra. V Ribnici so se zbrali kar 104 mladi planinci, od tega nas je bilo seveda tudi kar nekaj spremljevalcev. Skupaj smo se odpravili k Sv. Ani, novim dogodivščinam naproti. Pri Sv. Ani nas je čakal topel čaj, iz nahrbtnikov pa smo vzeli vsak svojo malico in se okrepčali. Sledil je pričakovani veseli del, ko so nastopile tekmovalne ekipe iz Kočevja, Loškega Potoka, Ribnice in Sodražice. Malo smo peli - vsaka ekipa si je morala izbrati pesmico in jo zapeti, "stroga" tričlanska komisija pa je izvedbo ustrezno ocenila. Šli smo se tudi "telefonček", kjer se je upoštevala hitrost in pravilnost besede na koncu. Nato pa smo šli iskat skrito geslo. Iskali smo ga vse do Sten Sv. Ane. Ko smo se zopet vrnili h koči, smo še malo pomalicali.
Za konec smo prihranili še štafetno igro. Sodelovalo je zopet po šest mladih planincev iz vsake "tavelike" skupine. Po dva in dva (torej trije pari) so imeli zvezane noge, eden pa je v eni roki držal še skodelico z vodo. Parje moral čimprej priti do določene točke in se vrniti k skupini, pri tem pa politi tudi čim manj vode; nato je šel na pot naslednji par skupine. Komisija je pri dodeljevanju točk ocenjevala hitrost (čas smo merili s štoparico) in količino preostale vode v skodelici.
Komisija je razglasila zmagovalno ekipo, prav vse ekipe pa so dobile še lepe knjižne nagrade. Ker smo vsi videli, da so taka srečanja dobra in koristna, saj se le na tak način malo bolje spoznamo in navezujemo stike, smo se odločili, da bomo taka srečanja uvedli kot TRADICIONALNA, vsako leto - najverjetneje tak čas, saj je to dober uvod v novo šolsko leto in planinski krožek, pa tudi ta čas sovpada z Mesecem rekreacije, in tako lahko pokažemo svojo dobro voljo.
Zdenka Mihelič Predsednica Pokrajinskega odbora MO Zahodno dolenjskega MDO
KAJ?	PLANINSKI KROŽEK
KDAJ?	VSAKO SREDO OB 16.30
KJE?	V UČILNICI 4. RAZREDA
	(NAD KUHINJO)
MENTORJA?	CIRIL IN ZDENKA
ZA KOGA?	ZA VSE OSNOVNOŠOLCE
NOVO PREDSEDSTVO
Na izredni volilni skupščini RK Ribnica, trimesečni mandat začasnemu vodstvu je namreč potekel, so člani kluba izvolili novo predsedstvo, nadzorni odbor in disciplinsko razsodišče.
Šestčlansko predsedstvo vodi Lado Orel, njegov namestnik je Jože Tanko, člani pa dr. Majda Govže-Kumelj, Benjamin Henigman, Janez Mihelič in Jože Lesar.
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Janez Henigman, za predsednika disciplinskega razsodišča pa Franc Tanko-Gunti.
V poročilu jev.d. predsednik začasnega vodstva Marjan Hojč informiral prisotne o aktivnostih v preteklem obdobju. Poudaril je, da se je dolg v veliki meri zmanjšal, po zagotovilu bivšega predsednika Pavla Hočevarja pa bodo v kratkem sanirani vsi dolgovi.
1. KOLO 1. B DRŽAVNE ROKOMETNE LIGE
RK RIBNICA : RK SEVNICA 29 : 22 (14 : 11)
Ribniški rokometaši so v uvodnem nastopu pod vodstvom trenerja Janeza Ilca zabeležili pomembno zmago proti lanskemu prvoligašu in enemu najresnejših kandidatov za vrh letošnjega prvenstva.
Najbolj nevaren ribniški strelec
ŠPORTNIK MESECA
Med petimi kandidati za športnika meseca septembra, ki so bili: Blaž Arko - mali nogomet, Janez Ilc -rokomet veterani, Blaž Merhar -rokomet kadeti, Dejan Šenk - motociklizem in Matej Škufca - triatlon, je največje število glasov dobil rokometni veteran in sedanji trener članske ekipe RK Ribnica Janez Ilc.
ROKOMET
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Natan Hojč je dosegel prve tri zadetke, nakar so ga gostje tesno pokrivali do konca tekme, vendar so ga nadomestili drugi domači strelci, predvsem Tomaž Lesar. Ribniški rokometaši so vodili večino tekme z dvema do tremi zadetki, novi kapetan Goran Dokič je odlično vodil igro, tudi ostali so prispevali svoj delež, manjkali so le še goli s črte. Pravi preobrat pa je naredil vratar Rajko Dukič, ki je v zadnjih desetih minutah ubranil šest močnih strelov in omogočil hitre protinapade, ki so jih domači uspešno zaključevali ter tako dokončno zlomili odpor žilavih gostov. Ni manjkalo tudi atraktivnih potez, v katerih je prednjačil Gregor Ilc, za kar so domače igralce navdušeni gledalci nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
Zadetke so dosegli: Ilc 7, Lesar 6, Hojč 4, Dokič in Malnar 3, Ivanec in Bartol po 2, Pajnič in Zbašnik po 1.
1. KOLO KADETSKE LIGE
RK TREBNJE : RK RIBNICA 12 : 23 ( 5 : 12 )
Rezultati 12. kola
DIVJI JEZDECI : ŠMD TURJAK =5:2 (2:2) SPECTRUM TRADE : SODRAŽICA = 6:1 (2:0) AGATON : TORNADO = 4 : 7 (1: 4)
BIBA MARKET T : GRAFIT = 0 : 3 (0 : 0)
ELIN KOT - prosti
Rezultati 13. kola
GRAFIT : ELIN KOT = 3 : 2 (2 : 1)
TORNADO : DIVJI JEZDECI = 1 : 1 (1 : 0)
ŠMD TURJAK : SPECTRUM TRADE = 5 : 2 (1 : 1) SODRAŽICA : BIBA MARKET T = 9 : 4 (6 : 3) AGATON - prosti
Rezultati 14 . kola
SPECTRUM TRADE : TORNADO = 6 : 3 (3 : 2) ELIN KOT : SODRAŽICA = 5 : 1 (2 : 0)
BIBA MARKET T : ŠMD TURJAK = 4: 6 (1:3) DIVJI JEZDECI : AGATON = 5:2 (3:1)
GRAFIT - prosti
Rezultati 15. kola
AGATON : SPECTRUM TRADE = 0:1 (0:0) TORNADO : BIBA MARKET T = 9 : 3 (4: 2) ŠMD TURJAK : ELIN KOT = 2 : 2 (2 : 0) SODRAŽICA : GRAFIT = 4 : 1 (1 : 0)
DIVJI JEZDECI - prosti
Ribniški kadeti so v vseh elementih rokometne igre nadigrali gostitelje in zlahka zmagali. Zadetke so dosegli: Mikulin 9, Hojč Nejc 4, Hojč Mare 3, Štanfelj in Krže po 2, Merhar, Josič in Ficko po 1.
Rezultati 16. kola
ELIN KOT : TORNADO = 0 : 4 (0 : 2) SPECTRUM TRADE : DIVJI JEZDECI = 4:3(1 GRAFIT : ŠMD TURJAK =3:2 (1:1)
BIBA MARKET T : AGATON = 6:2(2: 1) SODRAŽICA - prosti
3)
obvestilo
BAZEN
Predvidoma bo v začetku novembra ponovno odprt pokriti zimski bazen v Športnem centru Ribnica. Dopoldne bo rezeviran za osnovnošolsko mladino, popoldne za organizirane skupine, ob koncu tedna pa za vse občane.
Vse informacije dobite pri Športni zvezi Ribnica, na tel. 861 - 126 in 041 (0609) 634 650.
Dve koli pred koncem vodi TORNADO s 33 točkami pred SODRAŽICO z 29 točkami, SPECTRUM TRADE s 26 točkami itd.
Na lestvici strelcev vodi Pirman (ŠMD Turjak) 20 zadetkov, Arko (Sodražica ) 19, Grgurič (Tornado) 15 zadetkov itd.
Prispevke pripravil Marjan Hojč
HMJyJIiM NEPREMIČNINE F.anc tanko s.j>.
Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO:
Hlie:
•	Ribnica - Breg, obnovljena starejša hiša, vel. parcele 300 m2, el., voda, CK, TEL, cena 8.091.000,00 SIT
-	Ribnica - Grič, dvostanovanjska hiša dim. 12,5 x 8,5 m, vel parcele 880 m2, ove garaži, CK, SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24.180.000,00 SIT. Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na Hrvaški obali.
-	Sodražica - Gora, starejša kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, vel. parcele 787 m2, el., primerna za vikend, cena 3.255.000,00 SIT
-	Sodražica - center, starejša stanovanjska hiša, primerna za poslovni prostor, vel. parcele 1668 m2, el., voda, cena 7.254.000,00 SIT
•	Sodražica - dograjena in kompletno opremljena manša stanovanjska hiša 6 x 7 m z drvarnico na lepi lokaciji, vel. parcele 1600 m2, takoj vseljiva, voda, CK, el., tel., cena 12.276.000,00 SIT Stanannji:
•	Ribnica - strogi center - šestsobno stanovanje primerno za poslovne prostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče velikosti 96 m2. Elektrika, voda, tel., centralno ogrevanje, cena 16.740.000,00 SIT
-	Ribnica - center, dvosobno 110 m2, pritličje, možen poslovni prostor, el., voda, tel., klas. ogrevanje, cena 5.394.000,00 SIT
Podomi prodor
-	Ribnica - center, gostinski lokal 399 m2, od tega stanovanjski del cca 150 m2, potreben adaptacije, mnogo pomožnih objektov cca 300 m2, lastni parkirni prostor 1200 m2, zelenica 600 m2, vrt cca 160 m2, el., voda, klas. ogrevanje.
Parcele:
■ Ribnica - Gorenja vas, kmetijska parcela cca 26 a, cena po dogovoru
-	Kolpa ■ Laze, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, velikost cca 8 a, dostop urejen, narejen izkop, gradi se lahko takoj, cena 2.500.000,00 SIT
Gozdovi:
-	Podtabor - gozd 3, vel. 7 ha 93 a 85 m2 k.o. Podtabor, cena po dogovoru
ODDAMO V NAJEM:
Podovnl prostor:
- Ribnica - Goriča vas - poslovni prostor cca 60 m2 za mimo dejavnost na zelo dobri lokaciji, dokumentacija urejena
Pokličite nas In nam zaupajte Vah žaljel
"NUDIMO VAM UGODEN NAKUP NAGROBNIH SVEČ • KOLIČINSKI POPUSTIH" NAROČITE LAHKO TUDI PO TEL, VEČJE KOUČINE VAM PRIPELJEMO NA DOMI
% Tiu.-ovtkv ŽA
#5
ANTENSKI S1STE
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax: 061/860-657 Delovni čas: 800 do 1800, sobota: 800 do 1200
elektronska nastavitev anten, meritve TV signalov, servis
dograditev KANALA A, POP TV, HRT 1,2, 3, TV 3
montaža SAT SISTEMOV (navadni, vrtljivi, digitalni)
200 kanalov (TV Srbija, TV Bosna, VIVA 1,2,RAI UNO.
Osemletne izkušnje, preko 1000 montaž GARANCIJA 12 MESECEV - r


Mercator
Bife Mercator

Blagovnica Kolodvorska 2a RIBNICA
Pekarna
H3AM
Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept
po
£
Oo
cx>
1310 Ribnica, Lepovče 42, tel.: 061/861-980, 860-840, fax: 061/861-981 E-mail: kvm@siol.net
Opekarska 41a, 1310 Ribnica, TcL&fax: 061/861-363
Delovni čas: dopokkm: od 8 do I2h popoldan: od 15 do 19h sobota: od 8 do 12h
RAL GÜTEZEICHEN
+ Montage
Znak RAL ?a kakovost proizvodnje in montažo lesenih oken.
Edini slovenski dobitnik najvišjega nemškega priznanja.
. . 101
mles INV
viu
štuJijslii oddelek
REŠETO
II 5883/1998
3d9 . < 1 C 497 .19 R i bn i ca.)
199905655., 12
I
OKNA IN VRATA
e ■	* Kolodvorska 22.1310 RIBNICA
IHlOS Tcl: 061 861 411 •Fax: 061 861 879
Prodajalna: INLES Trgovina d.d. Tel,: 061 861 411, Fax: 061 861 603
AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING
Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00
RAZSTAVNO ■ PRODAJNA
GALERIJA (L tfgjgMp. \
PRUS TONE s.p.
Gorenjska c. 10 1310 Ribnica
teL 061/860 - 569 tel./liax: 061/862-400 GSM: 041 -633-415
MUDIMO VAM:
@ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti
@ velika izbira fotoaparatov albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala
@ hitro in kakovostno uokvirjanje fotografij, slik, gobelinov,...
@ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata
OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI FOTO TOMI
Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
Ma ni kova
CXPTPJC[/I !pole9 SAN
Tel.: 861-128
NUDIMO VAM:
-	očala na recept tudi brez doplačila
-	ultrazvočno čiščenje očal
-	tekočine proti rosenju MAX
-	krpice, etuije, vrvice, lupe ...
-	popravila
• svetovanje
Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20
tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 1 4 in 1 6 - 1 8