RANJSKIZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. ^v"\Izdaja: mestni župni urad v Kranju. J \ Izhaja zadnji teden v mesecu. —4 L. 1935. Št. 10. iMM ; M, I M.". ■ S K' "jV.fr1.-.* ■ . ."v:1. v.... Pravila ŽVrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol. el!'li'Ster Prosvete S. Čirić je dne 10. junija 1935 izdal e izvrševanj verskih dolžnosti učencev narodnih-osnovnih-šol sledeča navodila; Bed Učf Člen 1. cenci narodnih šol so dolžni izvrševati predpisa-^ erske dolžnosti. Trajno, neopravičeno in namerno ^ftrjanje teh dolžnosti se kaznuje po predpisih i zakona o narodnih šolah, pri čemer se upoštevajo .. Iv'dualne, krajevne in socialne razmere posamez-1,111 Vencev. Člen 2. ^ ^sak dan, ob začetku prve ure, moli eden od učen H,^ na glas sledečo molitev: „Začni prosimo, Gospod, : a dejanja s svojim navdihovanjem in spremljaj jih |i(SVoJ° pomočjo, da se vse naše molitve in vsa naša de-v ^Selej po tebi začno in po tebi končajo, Stvarniku avo» staršem v radost, domovini v korist." Člen 3. l(v vSak dan, po zaključku zadnje ure, moli eden od VsJICeV *° mo^tev: „Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za «. Ivoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. uiie,,' ma, ki bi prevzela vodstvo te organizacije. V tei» ^ ru se ne da mnogo storiti, če ni požrtvovalnih oSe se radevolje žrtvujejo. V Kranju imamo že ^ organizacij, da smo vsi prezaposljeni z njimi, ipt bi se dobila kaka požrtvovalna oseba, ki bi drug° ^ bila preobremenjena in bi bila pripravljena, da B tem lepem karitativnem polju udejstvuje. ProS.lI^'j, t" bi se dotične osebe oglasile v župni pisarni in k1 osnovali v Kranju tako društvo. KRANJSKI ZVON Stran 3. Župnija Kranj Oznanila za oktober 1. Pričetek rožnivenske pobožnosti, ki se obhaja 00 delavnikih ob 6. uri zv., ob nedeljah in praznikih Pa ob po| iroh popoldne. Zadnja sv. maša ob delavnikih se vrši ob 8. uri. Sv. Frančišek Sal. po 6. sv. maši vesoljna odveza Zil HI. red. 4. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša pred izpo-tMjonim sv. R. T. *. Ob 8. sv.maša v rožnivenski cerkvi. XVII. ned. po bink., prva ned. v mesecu, rožni- Ve'iska nedelja. Pri. 6. s maši mesečno sv. obhajilo za ni°Šk<\ Ob 10.30 peta sv. maša. z dvema blagoslovoma v 'o/.nivenski cerkvi /. darovanjem. Pop. ob pol treh Se zbere procesija v župni cerkvi, od tam gre v rožni- •*0sko cerkev, pri procesiji se nosijo bandera rožin- Ve"ske bratovščine. V rožnivenski cerkvi rožni venec 11 Pele litanije M. B., po litanijah darovanje za cerkev. 13, XVIII. neti. po bink., posvećenje cerkva, ob 6. W- maša pred Najsvetejšim, ob 10.30 sv. maša z dvema 1 ugoslovoina. Pred slovesno sv. mašo gre procesija o-r°g župne cerkve. 18. Sv. Luka, ob 7. soseskina sv. maša na Prem-^eiU. j j |ij 20. XIX. ned. po bik., misijonska nedelja, sv. R. T, : 8t^ne izpostavljeno od 6. sv. maše do konca 9. sv. ma-Se> ob 10. sv. maša na Pungralu. Ta dan naj verniki P^jinejo sv. zakramente in naj tudi molijo za katbli-misijone. Vse zbirke v cerkvi so za misijone. Ta . a" se morejo prejeli pop. odpustki, ki se morejo nn-°"ili tudi dušam v vicah, pogoj: prejem sv. zakramentov j„ molitev za spreobrnjenje nevernikov. Pop. •*e '"a molitve za misijone, na to shod za žensko Mar. . . .• , 2?. XX. ned. po bink., praznik Kristusa Kralja, ob 10.30 sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 10.30 l>e,il sv. maša. 31. Vigilija k prazniku vseh svetnikov, strogi post. Poročeni pari: Val javec Franc, davčni služitelj, Kranj, (davni 8 š(. h in Dremelj julijami, šivilja, Savski breg št, 7 ločena 7. 6 J ulija Kunstelj Anton, delavec, Premskovo 124 in Langus ""čiška, tovarniška delavka, Premskovo št. 124, po-e,,av7. julija. v. striivs Ludvik, delavec. Jezerska 10 in Sova Fran-iul ^ava " K-ovo'\ priv. uradnica, poročena 7. v Jnklič Silvester, Irgovski pomočnik. Kokriški breg I " * Krišelj Helena, trgovska pomočnica, Kokriški eK 4 poročena 28. julija. ^ oHnovec Alojzij, Irgovski pomočnik Jezerska S in Ho"1'"' ^°!'Ja' poseslnica in trgovka, Tavčarjeva 7. "°cena 1. avgusta. de) Leopold, čevljar, Seničevo K in Preša Felicita avka, Cesta na Golnik 20, poročena 5. avgusta. Jajčnik Knrol, delavec, Premskovo 144 in Brezar Marija, služkinja, Cojzova št. 7, poročena 5. avgusta. Mlinar Albin, čevljarski pomočnik, Na Skali 5 in Birk Jožefa, delavka, Na Skali 4, poročena 11. avgusta. Zaplotnik Vinko, čevljar, Premskovo 76 in Vidic Frančiška, delavka. Klanec 35, poročena 15. avgusta Kramar Ivan, fotograf, Tavčarjeva 4 in Jakše Te-režija, Gasilski trg 7, poročena 11. avgusta. Drugod poročeni: Rus Vilibald, profesor, roj. v Kranju 28. maju 1001. poročen z Zoro Dogša v Središču 24. aprila 1035. Dovžnn Ignacij, roj. v Kranju 16. avg. 1870. poročen s Slapar Jožefo v Ljubljani 10. junija 1035. Lahajnar Nikolaj, roj. v Kranju 0. sept. 1000. poročen s Klemenčič Jiilijnno, v Ljubljani — Šiška 22. aprila 1035. Šmigovc Oloa, roj. v Kranju 16. julija 1012. poročena v Celju 27. aprila 1035. Marija Gorazd prej Giirtner, roj. v Kranju 4. avg. 1002. poročena z Leske Raj kotom v Ljubljani, M. O. 24 aprila 1035. Bizjak Peter, zemljak, Premskovo, roj 31. marca 1004. poročen z Golorej Marijo, roj. 5. julija 1011., v Šenčurju 10. maja 1035. štirn Peter roj. v Gorenjah 12. junija 1012. poročen z Uršulo Čimžar, roj. 14. januarja 1007 v Predos-Ijili 7. julija 1035. Tome Ana, roj. v Kranju 8. julija 1000. poročena z Jamu i kom Danijelom na Viču 16. decembra 1034. /nidar Mihael, krojač na Klancu je bil v Komendi poročen 3. marca 1035. / Mihaelo Pibernik. Gorjanc Andrej, roj. na Premskovem L decembra 1800. je bil poročen 25. nov. 1034. v Komendi z Gašperlin Marijo. Klemenčič Janez, mesarski mojster v Kranju poročen z Krek Ano iz župnije Poljane poročena v Poljanah nad Škofjo Loko 10. febr. 1035. Stare Stanko, delavec, Premskovo, poročen z Do-bnikar Ljudmilo v Sori 10. februarja 1035. Javorski Marčan Miroslava, roj. v Kranju 11. maja 1916. je bila poročena na Bledu 10. junija 1035. z Stanislavom Turkom. Grašič Janez, roj. na Hujah 23. dec. 1006. je bil poročen dne 7. julija 1035. v Št Juriju ob južni žel. z Marijo Tič-er. Župnija Šmartin pri Kranju Oznanila za oktolMM-. 3. ob pol 7. uri zvečer molitvena ura. 4. Sv. Frančišek Serafinski, prvi petek, sv. maša z blagoslovom in vesoljna odveza. 6. 17. nedelja pa Bink. (Roženvenska), služba božja zjutraj po navadi, ob 0. uri z blagoslovom; ob 0. uri tudi na Bregu. 13. 18. nedelja po Bink.. spomin posvećenja župne cerkve, sv. maša zjiilrnj Z blagoslovom, ob 9. uri slovesna služba božja, popoldan ob 2. uri pete litanije. 20. 19. nedelja po Bink., Misijonski praznik, božja služba zjutraj v župni cerkvi, ob 9. uri v Stražišeu. 27. 20. nedelja po Bink., praznik Kristusa Kralja, božja, služba zjutraj in ob 9. uri z blagoslovom. 28. Sv. apostola Simon in Juda. 31. Zapovedan post pred praznikom Vseh svetnikov. Poročeni v mesecu septembru Križnar Pavel, tov. del. iz Zg. Bi tuj a in Osredkar A Sinka, tov. del. iz Suthe, poročena, I. septembra. Martinjak Jožef, delavec iz Šenčurja in Kavčič Marija, tov. del. iz Sv. Jošta pri Vrhniki, poročena l.sepl. Zevnik Karel, tov. del. iz Mavčič in Di-aksler Antonija, tov. del. iz Drtilovka, poročena I. septembra. Halnar Martin, mesarski pomočnik iz Stražišča in Hvasti Frančiška, tov. del. iz Brega, poročena H. sept. Benedik Martin, tov. del. iz Stražišča in Tišler Mafija, tov. del. iz Loma pri Tržiču, poročena 15. sept. Tepina Janez, tov. del. v Stražišeu in Frančiška Leben, tov. del. iz Stražišča, poročena, 29. septembra. čil prošnjo skopijanskega. škofa dr. Gnidovca, ki šefi prišel ob priliki evharističnega kongresa, priporočit" Kranj za darove. Tam je res velika revščina in Poire' ha. Kdor bi želel in mogel poslati tja kako podp01'0, more to poslali sam naravnost na naslov: PreČ. katoh' ški ordinariat — Skoplje, ali pa prinese v župni ki bi darove poslal na pravo mesto. PripominjaBi l)fl ponovno, da ne dajte nikomur ničesar, ki pobira P° župniji kake milodare za dobre namene, če nima z**0 pismenega priporočila od ž up nega urada v Kranju- Sedežni na za cerkvene sedeže v župni cerkvi Sl pobira ob delavnikih ob uradnih urah. Za prejete sede- že se plača po Din 15'J- za neprejete pa po Din 30. Iz- praznjeni sedeži se bodo oddajali na dražbi v ne dne 20. oktobra po osmi sv. maši. Na Prenisko vem Umrli v mesecu septembru Cvetka ValanČič, nezakonska hči lov. de v Straž išči i 8. septembra. Marija Kovačič, učenka osnovne šole, sia.ru 10 let, umrla, na. Gorenji Savi 18. septembra. Alojzij Prestol-, železniški upokojenec oženjen, umrl 22. septembra v Drulovki. Razno Bratovščina sv. R. T. Kdor še ni plačal udniuc za. 1. 1933., naj to poravna, meseca oktobra. Orgle v župni cerkvi so postale zelo nadušljive, za silo jih je popravil orglarski mojster Jenko i/. Št. Vida. Darovi: Za V i učenci je vo družbo v Kranju je daroval g. dr. A. Korošec, minister nolranjih zadev, Din 5000.-, tvrdka Crobalh je ob svoji 50 letnici darovala za popravilo župne cerkve Din 200.-. Prošnje: V Mostah pri Ljubljani, oziroma sedaj že v Ljubljani, nameravajo zgradili župno cerkev, ki je zelo potrebna. 'Tam je polno delavcev in ni ne župnije; in ne župne cerkve. 'Lam je podobna potreba, kakor je v I Irastniku, kakor steže slišali v pridigi, ki jo je imel g. kaplan iz Hrastnika. Pri nas se neredko pobira za kake kapele in cerkve, ki niso posebno potrebne, pa se v p režejo pobožne duše, da pobirajo za prispevke za njih zidavo. Zbirk za zidavo, ne posebno potrebnih cerkev, župni urad pač ne more priporočati, Čeprav za nje zbirajo v dobri volji in veri dobre in verne osebe. Župni urad priporoča, le lake zbirke, ki so v resnici potrebne iz cerkveno verskih ozirov. Pri nas v Sloveniji so danes najbolj potrebne cerkve v I Irastniku in Mostah pri Ljubljani, pa morda, cerkev v Dravljah pri Ljubljani. 'Lani so cerkve nujno potrebne in jih sami revni /.upijani ne morejo sezidali, za to je potrebno, da jim drugi pomagamo. Poleg teh domačih potreb bi še pripore - pobira; sedežnimi v nedeljo 0. oktobra ob 10. uri oP? Dražba za nakup cerkveno ustanovnih zemljišč0, I'remskovem se bo vršila, v soboto 5. oktobra ob ti- l'r! dop. pred župniščem na Premskovem, ob tej P1'1 se bo pobirala tudi najemnina za letošnje leto. Kupa. Na Kupi je vihar pred tedni odnesel kriz J jabolko iznad stolpa. Zvonik žalostno stoji brez ki'* »•ro- let., umrla in skozi odprtino vrh stolpa, pada dež na sloipno Og dje, ki se bo radi tega, zelo poškodovalo in postaja » da vsak dan večja. Že cerkveni ključar Pilar je napr" sil sosesko, da bi to popravila, pa ni bilo odziva. V iXt deljo 13. septembra sem sklical pri ključarju " , e sestanek vseli vaščanov, da bi se pomenili, kako bi popravil cerkveni stolp, pa sla prišla k razgovoru . reci in piši: dva. cela Rupenčana. Če pustimo sU? tako, kakor je sedaj, bo preko zime ostrešje tako pelo, da. bo treba napravili poleni cel slolp nov. Da»eS bi vse stalo okrog Din 3000 do 4000, kasneje bo P* 20.000 komaj zadostovalo. Kakor jc znano nima P družna cerkev na Rupi niknkega premoženja. >- . skind premoženje, ki je baje služilo predvsem za*°\ se je iz njega, popravljala cerkev, je pri neki • sakciji izginilo, luko danes ni drugih dohodkov, * prispev i soseske same. Če bi pa soseska, sama za glede kritja stroškov ne uredila, potem bi bilo paC P. reono, da s se napi •avl konkurenčna, obravnava, P'1 0" bo zopet nekaj jurjev to več slalo. Če torej soseska zadeve ne bi uredila v najkrajšem času, bo pač P I j eno cerkveno predsloj niši vo popravili stolp P° k on k ureučne obravnave. Kons. svetnik I'r. I'okoin: Kranjski župniki V znak priznanja zaslug za, kranjsko župnij0 . je vladar poslal odlikovanje: Postal je vitez Fran j e! Bil je pa tudi^ žefovegu reda meseca decembra 1898. okr. kranjskega šolsk. svela in škofijski kond8*^ verouk na zgornji gimnaziji in krajni šol. nadzP, . bi Še omenili, da je bil tudi on dol<>( lepu študije na. Dunaju. Dne, 21. 7. je bil sprejel v .| stirium, a, jo hudo zbolel in moral je študije P" Vrnil se je domov. j Zivljenske ure so se stekle, tudi njemu niso cvete-^ rožice, zlasti zadnje trenutke so ga pikale hude ose. c'sel je po plačilo k Gospodu. Pogreb je bil veličasten. a zadnji poti ga spremilo k večnemu počitku 70 "'"Hnikov in ogromna množica žalujočega ljudstva. K||n«. svetnik Fr. Pokom: Podružnica šmartinska sv. Uršule tia sorskem polju. Sorsko polje! Znamenito polje! Ljudska priponka pravi, da se bodo nekdaj na sorskem polju po-tali in mir sklepali trije vladarji sveta pod smreko 8 tremi vrhovi. Kdaj bo to, kdo zna? Ko je dne 24. nov. leta 1002. kralj Henrik H. s primkom „Sveti" daroval Freisinškemu škofu Gotschal-" Posestvo Stražišče (Strasista) in ves svet med voda-n,,: Lipnica, Sava in Sora, se je loško graščinsko pose-zelo razširilo, že preko poprejšnjih podaritev iz ' ^3. škofu Abrahamu. Za časa, ko je bilo loško ško-sko posestvo najbolj razširjeno, je obsegalo ves 8v^» Po katerem se stekajo vode v reko Soro in ob de-S|l'h Pri tokih Save od Krope do Mavčič. Ravno ta kralj je p°daril škofu Adalbertu 22. maja 1. 1011. še 30 zemljišč , reki Sori. Imeli so sprva v okolici loški še nekateri , ugi gospodarji svoja zemljišča, a sčasoma so ju škof-Je 2elo pokupili in graščinstvo*) zaokrožili. Drugod po slovenskih tleh stoji zgrajenih polno o'adov, na katerih je mogočno sedela plemenita gospo-*n brzdala sosedno okolico. Na obširnem loškem ^ftjšeinslvu pa ni bilo gradov, razen starološkega in °"jskih v Loki .Le nekoliko večjih hiš, zgrajenih ^Prva 2a škofijske uradnike in lovce se je povzdignilo Novejšem času do imena grad. Take gradiče so po-j\ " loški glavarji na Visokem pri Poljanah, pri Sv. |."'Ul A j ms no v grad (Ehrenau) in pri Šmartinu blizu *anja Schrottenthurn. Edini grad, ki je škofom delal .koliko zdrake na njih svetu je bil „ VVarteuberg" > ražišče), stoječ nad Kosarepom na holmcu pod ljetno goro, roparski grad, koder so sedaj pravi Starem Gradišču". Škof Oton II. ga okrog 1, 1202. ^ za drag denar od ortenburškega grofa Otona in j. *ftzdene. Toda najbrže so ga Ortenburžani oziroma Jo zavezniki iz Upnice, vnovič pozidali, ker sta se ^ zjieje Henrik in Friderik Lipniški (von VValdenburg) b bastila in delala, okrog njega škofovskim škodo ,° Okroglem onostran Save in po Stražišeu. Odpove-a sta se pa vsi dozdevni pravici do njega po svojem . edstojniku grofu Frideriku Ortenburškemu dne 2. ^lJa 1. 1236. za 20 mark starih oglejskih denarjev in • aj namečka. Nato so grad gotovo podrli, ker poslej Jj1Ile iz zgodovine. Njegov sled kažejo le še ostanki ( u nad Kosarepom in znabiti sosedno veliko posestvo Kucni". čelasi mladenič, ki jo reši z gotovim rekom*) in ga potem ona poroči iz hvaležnosti ter mu izroči zaklete zaklade. Ta „Wartenberg" se pe ne sme zamenjati z onim pri Moravčah, na kar je opozoril že 1. 1891.**) pokojni dekan Koblar, kakor je to storil Seli um i Fr. v svojem Urk Bachu II. 2. in za njim pokojni dr. Kos Franc***) in drugi. VVartenberg (Stražišče) ne more biti Zalog pri Moravčah, ker je razdalja med Loko in Moravčami le prevelika. Pismo iz leta 1202. pa pravi, da je škof dal grad razrušiti zato, ker se je bal, da se ga ne bi zvijačno polastili nečaki rečenega grofa, in tudi zato, ker je imel v bližini na svoji zemlji v Loki (in domini-calibus suis in loco, pui dicitur Lonca) jako utrjen grad. Grof Oton Artenburški ga je škofu prepustil z vsemi kmetijami in beneficiji zato, da ga ne bi napadli po njegovi smrti ali se ga vsled nasledstvenega prava polastili sinovi njegovega brata Henrika. Freisinski škofje so pa na tem obširnem posestvu, ki so ga prejeli v dar od pozemskih vladarjev, naselili svoje rojake Bavarce, da so gozde izsekavali in zemljo obdelovali, zlasti na lepo rodovitno ravan med Kranjem in Loko in so ta okraj imenovali županstvo Bavarcev (Officiunl Bavarorum). Zasnovali so mnogo nemških vasij okrog slovenske Žabnice, zlasti po Trojnem Bitinju: zgornjem, srednjem in spodnjem. In še danes je ohranjen bavarski razdelitveni red zemlje med posamezne posestnike: Hiša, spredaj sadni vrt čez državno cesto pa polje in dobrave v ravni vrsti. Zato tudi opazimo med njivami kako košato drevo, da se poljski delavci nekoliko ohlade ob poletniški vročini kadar južino povživajo. Zadaj za hišami pa imajo svoje gozdne parcele. In ta velika ravan od Šmartina do Loke in še dalje do Sore nosi ime: „Sorško polje", o katerem govori tudi Valvazor 1.1689* ko našteva podružnice šmartinske župnije. Med 17 podružnicami omenja na prvem mestu: „Sv. Uršulo na Sorskem polju" (Sorskopule) in pravi, da ima „dedicatis" ali spomin posvećenja (somenj) na 4. nedejo po velik i noči. To je veljalo za prvo posvećenje ob zgradbi nove te cerkve. — Ima ga še dandanes. — Sredi sorskega polja in precej daleč od vasi so postavili podružnico sv. Uršule v Srednjem Bitinju, (Faitich) ktere zvonik, ki je podoben onemu rož in venske cerkve v Kranju, se vidi po vsej prostrani ravnini. Kdaj pa se je to zgodilo? Prva cerkev, o kteri ni več sledu, nam poročajo zanesljivi viri, da je bila lesena. Ako bi imeli tako zgradbo ohranjeno še dandanes.**) cenili bi jo gotovo visoko in skrbno varovali kot zgodovinsko posebnost. Med ljudstvom pa živi še glas, da na razvalinah ltbl biva zakleta deklica v podobi velike po zidovju Jezeče kače, ki čuva zaklade, dokler ne pride rcle- *) I- M. D. I. str. (56-63.) *) Zgodovina Besnice str. 66. **) I. M. D. I. 59. ***) Gradivo V. str. 7. št. 11. *) Valvazor II. 8. knj. 766. **) Lavtižar: Dekanija Kranj str. 232. V prejšnji hčasih je bilo več cerkva iz lesa iztesanih, v 15. in v začetku 16. stoletja so je nadomeščali z zidanimi v gotskem slogu, le strop v lacliji so delali še lesen ter ga ozaljšali s slikami in rezbari jami, v taki obliki je ohranjen še v Spodnjem Bitinju pri sv. Nikolaju. Podružnica sv. Uršule pa je ostala celo do 17. stol. v prvotnem stanu. Podreti jo je dal še-le šmartin-ski župnik Jurij Kramaršek 1. 1612. Temeljni kamen za novo je bil posvečen in vložen zanjo dne 26. avgusta 1612.***) Nato so jo začeli graditi in v 4. letih je bilo ogrodje dovršeno s streho vred, le strop v njej je bil še lesen in ostal do najnovejšega časa. Zadaj za altarjem je ohranjen latinski napis rek-še prepis izvirnika, ki nam pove, da je „ naktor" te cerkve šmaritnski župni večni vikar Jurij Kramaršek, posvetitelj po škof Chroen Tomaž, nadvojvodski svetnik najvišji reformator in vladni namestnik 1. 1616.; prepisano 1860. — Ali je bila cerkev res povečana l. 1616.? Nikakor ne, ampak tri leta pozneje, ko je bila popolnoma dovršena. Škof Chroen Tomaž je to opravilo izvršil z veliko slovestnostjo v nedeljo dne 5. maja 1619.*) On sam popisuje to zadvo in pravi, da je bila navzoča pri njej velikanska množica pobožnega ljudstva iz raznih krajev, iz Loke, Kranja, Kamnika itd. iz 20 župnij, ki so prišli slovestnost počastit s 400 banderi ter spričat očitno svojo vero napram krivo-vercem. Po sodbi prevdarnih mož gotovo 25.000 vernikov. Take slovestnosti še ni bilo v Srednjem Bitinju na Sorskem polju in jo gotovo tudi v prihodnje ne bo. Mavčiška proslava pesnika Jenka dne 15. avg. 1935. se kar zgubi na sorskem polju pred omenjeno množico s svojimi 4000 slavilci. V grobeh altarja je škof Chroen Tomaž pri posvečen j u cerkve vložil, kakor sam piše, „v čast vsemogočnega Boga in velike Matere njegove Dev. Marije in posebno v čast sv. Uršule, Indijske kraljice, in 11 tisoč mučencem ter v čast sv. 3 kraljem sem vložil svetinje (relikvije) sv. Uršule in 11 tisoč mučen, in devic:, od Jagnjeta Gospodovega, napravljenega iz zemlje sv. dežele, kjer je stal križ Kristusov, napojen z njegovo sv. krvjo, od mleka D. M., od drevesa, pod katerim je ona kopala, od njive „Hakeldama", ki so jo kupili za pokopališče tujcev, od groba sv. Karola Borom., kardinala rimske cerkve in nadškofa milanskega, sv. Barbare, sv. Roti je, sv. Agate, sv. Viktorije in sv. nedolžnih dvojčičev, sv. Krištofa, sv. Mavricija in tovarišev mu-čenče v, iz tebe jake legije 10 tisoč m učencev, sv. Tomaža kenlebriškega škofa, sv. Lamberta, sv. Benedikta, opatov in spoznavancev itd. brez imena. Vsem vernikom**) ki so skesano navzoči je podelil 1 leto odpustka, za obletnico, ki obiščejo cerkev, pa 40 dni. Cerkev je narisal škof sam s 3 okni na vsaki strani ladije, s stolpičem na strehi in svetišče kot kapel'00 z enim podolgovatim oknom. Naposled je dostavil škof sledečo molilev: „M°''" mo v čast M. B., nebeški kraljici, sv. kraljem in vsei svetnikom, katerih svetinje so vložene, naj prosij za škofijo, za župnijo Šmartin, za domovino, pa za |?n Avstrijo itd., da se tudi mi moremo enkrat združili 'L nebeško družbo." Amen, amen, Fiat, Fiat. amen! Drugi dan po tej slovesnosli pa je škof Chr°en opravil v Kranju slovesno mrtvaško opravilo za P kojnega cesarja Matija II. ob navzočnosti gorenjske duhovščine in podelil zakrament sv. birme 400 vera' kom. Pet let po posvečenju cerkve sv. Uršule pa je strašila, in razsajala v Šmartinu, po Bitnju 111 na Bregu huda. kuga ter zahtevala mnogo žrtev. Zai® sli so jo z Ogrskega vsled vojske sprva v Kamnik ' okolico, odtam pa tu sem. Iz cerkvenega urbarja izvemo ob vizitaciji z 28. 8. 1631.*) pri sv. Uršuli v Srednjem Bitinju.