Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo metečno 33 Din nedeljska izdala celolc.no v Jugoslaviji 120 Din, za inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1'30 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, velik! po 3 ln 4 Din. v urcdniikem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem o kij Izide ob 4 zjulral razen pondeljKe In dneva do prazniku Uredništvo /e v Kopitarjev) ulici ti. 61 JU Rokopisi sc ne vratafo, ne frank J rana platna se ne sprelumato brednUfra telefon št. 2OSO, apravnlštva št. 232S Političen list sta slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.šl.6 Čekovni ratun: C/ubl/ana štev. 10.630 tn 10.349 xa Inaerate, Sarafevošl.V563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dana/ št. 24.797 Ulada dr. Hntona Korošca Dr. Korošec je včeraj ob dveh popoldne sestavil vlado — Ob petih popoldne so novi ministri prisegli - V novi vladi ima SLS predsedstvo in notranje ministrstvo. Hrvatska ljudska stranka ministrstvo za socialno politiko, radikali osem ministrov, demokrati štiri, muslimani enesa. eden je izven strank - Polovico ministrov je iz prečanskih pokrajin Belgrad, 27. julija. Danes ob dveh popoldne je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o novi vladi. Novi ministri so ob 5 popoldne vprižo kralja prisegli. Nova vlad? je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve: dr. Anton Korošec (SLS). Minister za zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič (demokrat). Minister za vojsko in mornarico: general Stcvo Hadžič. Minister za finance: dr. Nikola Subotič (radikal). Minister za prosveto: Milan Grol (demokrat). Minister za promet: ing. Andra Slanic (radikal). Minister za trgovino in industrijo: dr. Mehrned Spabo (musliman). Minister za socialno politiko: Stjepan Barje (Hrvatska ljudska stranka). Minister za pravosodje: Milorad Vujieič (radikal). Minister za javna dela: dr. Grga Angjelinovie (demokrat). Minister za agrarno reformo: ing. Daka Popovič (radikal). Minister za kmetijstvo in vode: dr. Vlada Andric (radikal). Minister za verstvo: Radiša Cvetkovič (radikal). Minister za gozdarstvo in rudarstvo:' Pera Markovič (demokrat). Minister za pošto in telefon: Bogoljub Kujundžic (radikal). Minister za zdravstvo: dr. Če d a Mihailovič (radikal). - ' t f >-•' ' .i ■ .j t, ■ a; [ ■ • <' • • f ( : \ ■ 'r': i ■ ;.: r Belgrad, 27. jul. (Tel. »Slov.«) Mandatar krone g. dr. Korošec je takoj danes zjutraj nadaljeval razgovore s prvaki tistih strank, ki so dale pristanek na to, da vstopijo v njegovo vlado. Glavna težkoča je, kakor stno že javili, nastala v zahtevi muslimanskega kluba, da dobi še en portlelj. Danes zjutraj so prispeli v Belgrad na poziv predsednika dr. Spahe muslimanski poslanci in imeli sejo svojega kluba, ki je trajala do 11. ure. Na njej je dr. Spaho obvestil svoje poslance o dosedanjem poteku pogajanj med njim in mandatarjem krone. Po krajši debati so poslanci odobrili dosedanje stališče dr. Spahe in obenem izrazili željo, da je treba radi težkega položaja na vsak način gledati, da pride čimpreje do sporazuma ter da je treba radi važnosti momenta opustiti vse osebne zahteve in gledati predvsem na to, da pride do popolnega sporazuma. Dr. Spaho je o tem takoj obvestil Ljubo Davidoviča, nakar sta skupno odšla v predsedstvo vlade, kjer se je potem vršil sestanek, ki so se ga udeležili dr. Korošec, Velja Vnkičevič, Ljuba Davidovič, dr. Marinkovič, in dr. Spaho. Poleg tega se je v predsedstvu vlade zbralo veliko število poslancev, ki so z zanimanjem pričakovali izida razgovorov med voditelji. Sestanek je trajal približno do pol 1. Prvi je odšel iz sestanka dr. Spaho, ne da bi dal kako izjavo; nato pa je prišel Davidovič, ki je časnikarjem kratko odgovoril: »Moje prepričanje je, da bo vse dobro. Več vam pa ne morem povedati. Mislim, da bo vlada še danes sestavljena. O tem vas bo pa itak obvestil dr. Korošec.« Ob 1 popoldne je dr. Korošec odšel v dvor, kjer je bil sprejet v avdienco, ki je trajala do 2. Čeprav mandatar krone ni dal nobene izjave, so se pričele širiti vesti, da je sporazum tudi v osebnih vprašanjih dosežen in da je pričakovati prisege nove vlade tekom popoldneva. Pozneje je bila ta vest potrjena. Ob priliki avdience dr. Korošca je Nj. V. kralj podpisal ukaz o novi vladi. Ob 5 so se novi ministri zbrali v predsedništvu vlade, odkoder so se podali peš na dvor, kjer so položiliprisego. Katoliške ministre je zaprisegel tukajšnji župnik g. W a g n e r, pravoslavne dvorski prota g. Popovič, muslimanske pa belgrajski multi. Vlada je takoj nato imela kratko sejo, na kateri je predsednik vlade dr. Korošec pozdravil vse ministre ter jih obenem prosil iskreuega in prisrčnega sodelovanja pri reševanju velikih in važnih problemov, ki si jih je vlada stavila za svoj program. Nato je sklical prihodnjo - :o ministrskega sveta j jutri popoldne ob 6. Na tej seji bo vlada izdelala svoj program, s katerim bo stopila pred orodno skupščino. Glavna karakteristika nove vlade je ta, da je nad polovico ministrov iz prečanstih krajev in da imajo ravno prečani najvažnejše resore. Vsa tukajšnja jav * je sestavo . ove vlade sprejela z velikim odobravanjem in zadovoljstvom. Od nove vlade se pričakuje intenzivnega dela in se ta vlada splošno označuje kot vlada dela, reda in poštenja, vlada, ki naj vstvnri popolno pomirjenje. Novi ministri Minister Stieoan Barič V novi vladi je več članov, ki so prvič ministri. Predvsem minister za socialno politiko, podpredsednik Jugoslovanskega kluba Stjepan Barič. On je, kakor znano, prvak HPS in tudi njen predsednik. Rojen je leta 1889. v Zemunu, kjer je dokončal gimnazijske študije, uato pa študiral filozofijo, ki jo je dokončal na univerzi v Zagrebu in Frei-burgu. Radi svojega nacionalnega delovanja pod madjarskim režimom ni mogel dobiti državne službe in se je vpisal tudi na pravno fakulteto, ki jo je tudi absolviral. Že kot akademik je aktivno sodeloval kot novinar in javni delavec, pozneje pa se je popolnoma posvetil javnemu delu. Posebno se je bavil z zadružništvom in je sedaj predsednik Zadružne zveze v Zagrebu. Kot predsednik HPS, ki se je organizirala v vojni, je bil izvoljen v kon-stituanto, kjer je s svojima tovarišema dr. Ši-mrakom in dr. Dulibičem zelo udejstvoval v ustavotvornem odboru in plennmu. Pri zadnjih volitvah je dobila HPS 40/XX) glasov in je bil Barič izvoljen v južni Dalmaciij. On slovenski javnosti ni neznan, je velik prijatelj Slovencev in zelo pogosto prihaja v Ljubljano, kjer ima številne prijatelje. Tudi politično je HPS, kakor znano, v ozkih zvezah in prijateljskih stikih s SLS. Novi minister financ Dr. Nikola Subotič je eden od voditeljev radikalne stranke iz pre-čanskih krajev. Izvoljen je v Šibeniku in je poslanec že od ustavotvorne skupščine brez prestanka. On je znan kot finančni strokovnjak in je dosedaj zavzemal mesto predsednika finančnega odbora. Je tudi znan parlamentarec. Bil je ponovno podpredsednik narodne fikupščine. Prvič je minister tudi Drasiš* Cvetkovič narodni poslanec radikalne stranke iz Niša, kjer je ou tudi župan. Ta minister spada v vrsto ndajgih radikalnih poslancev ter je zelo agilen in marljiv. Zuan je tudi kot dober odvetnik in pravnik sploh pa kot velik prijatelj Slovencev. !nQ. D »k* paeovtf je eden od voditeljev radikalne stranke v Vojvodini iu predsednik trgovske zbornice v Novem Sadu. (Nadaljevanje na 2. strani.) ...... mm-: " i is..............i . 4 ...............>......... . • ii ■ " »iiifii :-v : i'.,:':'; : r—v^Hv-vV ; : l 10 • -VvfT-, -: ■ , < , • ■ - < » j. - i || m?-" Novi predsednik ministrskega sveta dr. Anton Korošec Vlada slovenskega premijera Ena najbolj težavnih in dolgotrajnih kriz v političnem razvoju naše države je rešena in po mučni napetosti duhov, ki so več kot en mesec nestrpno čakali, da se to nenormalno stanje v pomirjenje prebivalstva in ustaljenje naših prilik vendar enkrat konča, smo dobili vlado, kateri stoji na čelu Slovenec. Naloga in značaj te vlade sta adekvatno označena po osebi in dosedanjem delu dr. Korošca, voditelja eminentno ljudske in demokratične politične stranke v naši državi, ki je nastala in se razvijala dosledno v najodloč-nejši borbi za državljansko enakopravnost, samoupravne pravice in demokratične svoboščine, ter je v tej državi odpočetka do danes videla blagor in srečno bodočnost jugoslovan-stva v podreditvi vseh in vsakega pod nepo-rušljivo državno skupnost in v duhovnem soglasju vseh njenih delov. To stališče je stranka pod vodstvom dr. Korošca udejstvovala nele z načelno doslednostjo nego i v praktičnem delu, naglašajoč vsigdar neobhodno potrebo visoke moralne kvalificiranosti javnih delavcev in najrigoroz-nejše poštenosti javne uprave. Doprinašajoč, bodisi v pošteni borbi, bodisi v sodelovanju, s temi svojimi načeli in delom svoj ne mali delež k ustaljenju, pravilnem usmerjanju in okrepitvi mlade države, jc naš narod, organiziran v svoji ljudski stranki, pošteno zaslužil zaupanje, ki je zdaj njega voditelja povzdignilo v premijera jugoslovanske vlade, in to v času, ki baš takega moža najbolj potrebuje. JLinija politike našega voditelja kakor njegove stranke je bila vedno ravna. Ona ni nikoli poznala taktike lokavega, samo sebi zadoščujočega nadmodtovanja, izrabljanja enega proti drugemu, varljivega maskiranja svojih ciljev in doseganj* separatnih, kratkotrajnih, čisto partizanskih pridobitev na škodo občestva in njega najvišjih interesov, marveč je kot stranka, osnovana na etičnih principih in tradiciji krščanskega kulturnega pojmovanja države, vsigdar hodila pot poštenih sredstev k visokemu cilju našega državnega in narodnega občežitja. Zato so brez podlage zlovešča napovedovanja in predpostavke tistega tiska, ki v vladi dr. Korošca vidi vse drugo in ravno nasprotno od tega, kar ona dejansko pomeni in hoče, in čemur nočemo v podrobnosti prejudicirati, preden ne slišimo njene deklaracije. To pa smo trdno prepričani in sme biti prepričano prebivalstvo vse države, kateremukoli strankarskemu naprav-Ijenju pripada, da bo merilo dr. Koroščevi vladi edinole obči blagor cele države in vsakega njenega sestavnega dela, da jo bo vodila skrajna pomirljivost, princip nepodkupljive poštenosti v upravi in najstrožje, brezpristran-ske in nadstrankarske zakonitosti in objektivnosti. To so tisti najvišji postulati, h katerih zadovoljitvi je slovenska ljudska stranka pod vodstvom dr. Korošca vedno stremela, ne da bi se po kakršnihkoli dogodkih in pritisku aU razlogih oportunitete dala od tega premakniti; to so one smernice, ki morajo zlasti v sedanjem trenutku voditi ne le vsakega državnika, marveč tudi vsakega zavednega državljana, ki želi, da izide iz sedanjega pretresa naša država močna in še močnejša. Taki vladi, ki hoče predvsem absolutno spoštovanje zakona, ki ne bo dopustila raz-rahljanja naših naravnih in etičnih skupnih vezi, ki pa bo gotovo prišla nasproti vsakemu poštenemu in upravičenemu ter z interesi skupnosti vsoglasovanemu hotenju, ki bo avtoritativna in spravljiva obenem, ter se bo trudila pritegniti vse poštene in dobrohoteče elemente k stvariteljnemu in plodonosnemu delu, ki ne bo Samo okrepilo države nazno-traj, ampak bo tudi varovalo in še bolj moralno utrdilo njeno pozicijo v zunanjem svetu, — taki vladi bo moral dati svojo moralno oporo vsak pošten Srb, Hrvat in Slovenec. Mi pa, kot glasilo ogromne večine slo-| venskega naroda, smo v položaju ob tej pri-| liki dati izraza velikemu zadoščenju in opti-I mističnemu razpoloženju, ki navdaja naš narod, ko vidi svojega voditelja na najvišjem | mestu na vladi naše države. Sprejeto je v I polni zavesti velike odgovornosti, z najčistejšo ljubeznijo do države in v zaupanja y uspeh, ki ga slejkoprej mora roditi vsak pošten trud, vsako nesebično prizadevanje in požrtvovalno delo za blagor celote. Ogromen mezdni boj v Angliji v London, 27. julija. (Tel. »Slov.«) Po večmesečnih pogajanjih med delavskimi vodi. telji in delodajalci bombažne stroke so danes posestniki predilnic na shodu v Lancastru sklenili, da bodo 11. avgusta izprli vse dejpv-ce in ustavili obrate. S tem bi v bombažnih predilnicah postalo nezaposlenih 200.000 delavcev, v drugi tekstilni industriji, ki to blago nadalje obdeluje, pa Se drugih 300.0Q0 delav. cev, tako da je Anglija sedaj pri rastoči brezposelnosti pred enim največjih mezdnih bojev. K temu je Se pripomniti, da so rudarski de-lavei politično zelo potrpežljivi, predilniški delavci pa so duSevno najbolj agilni in da so torej politično najbolj nevarni element,. Češkoslovaška najodlocnejše proti priključitvi Nadalje je prvič minister tudi Dr. Ceda Mihajlovlt ki je prevzel minitrtvo za narodno zdravje. Dr. Ceda Mihajlovič je eden najbolj znanih srbkik zdravnikov, kar dokazuje tudi dejstvo, da je zavzemal mesto osebnega zdravnika Nj. Vel. kralja. Drugi člani nove vlade Zunanji minister Dr. Voja Marinkovič je bil rojen 1.1876 v Belgradu ter je dovršil pravne in finančne študije na pariški Sorbonni in je leta 19Q4 vstopil v službo finančnega ministrstva. Prvič je bil poslanec 1.1906 in je bil mnenja, da Srbom ne preostaja drugega, kakor da z oboroženo silo osvobodijo svoj narod in tako pripravijo tudi pot z«a zedinjenje v9eh Jugoslovanov v eno državo. Med svetovno vojno je prevzel dr. Marinkovič ministrstvo za narodno gospodarstvo, 1.1915 pa finančno ministrstvo, ki ga je vodil do 1.1917. Po vojni je kot poslanec demokratske stranke bil 1922 minister za notranje zadeve in si je slasti prizadeval. da bi prišlo do zhližanja med Belgradom in Zagrebom. Ob priliki cepitve demokratske stranke se je odločil za Hrvatom prijazno skupino Davidoviča in je bil ponovno zunanji minister Dr. Mehmed Spaho je po rodu Sarajevčan ter je promoviral za doktorja prava na dunajski univerzi. V svoji ožji domovini se je posvetil najprej sodni službi ter je bil 1.1910 izvoljen za tajnika sarajevske trgovske zbornice. Pozornost je vzbujalo zlasti njegovo delovanje na polju narodnega gospodarstva, politike pa je zanimal njegov nastop v občinskem svetu v Sarajevu. L. 1918 je bil kot pristaš jugoslovanskega gibanja izvoljen v bosanski narodni svet. V koncentracijski vladi Stojana Protiča je prevzel resor za šume in rude. Po odstopu te vlade pa ie posvetil svoje sile organizaciji Jugoslovanske muslimanske stranke in je postal 1. 1921 njen predsednik. Pozneje je dr. Spaho stopil s svojo stranko v ozke zveze z Davidovičevo demokratsko stranko ter je 1.1927 prevzel v Vukičevi vladi ministrstvo za trgovino in industrijo. Dr. Vlada Andrit minister za kmetijstvo in vode, je bil rojen v Trebinju v Hercegovini ter dovrših pravne študije v Pragi, kjer je spoznal tudi Masaryka. Kot odvetnik v Sarajevu se je veliko udejstvo-val kot novinar in se je intenzivno bavil z bosanskimi agrarnimi razmerami. Zlasti se je zavzemal za rešitev agrarnega vprašanja v prid kmetskemu prebivalstvu. Po vojni je bil izvoljen za poslanca radikalne stranke ter je bil kot dober kmetijski strokovnjak minister za agrarno reformo v Vukičevi vladi od aprila 1927. Prosvetni minister Milan Grol je po rodu Belgrajčan ter je študiral filozofijo v Belgradu in Parizu, kjer se je zlasti pečal z gledališkimi problemi. Svoj čas pomočnik dramaturga belgrajskega narodnega gledališča, pozneje pa je sam dvakrat prevzel mesto dramaturga v Belgradu. V Davidovičevi vladi leta 1924 je bil podsekretar v zunanjem ministrstvu, kmalu nato pa poslanik v Carigradu. L. 1925 je bil v Subotici izvoljen za poslanca Davi-dovičeve demokratske stranke. V drugi Vuki-čevičevi vladi od februarja 1928 je prevzel prosvetno ministrstvo. Železniški minister Andra Stanič je bil že ponovno minister in je upravljal isti resor. On je znan prvak radikalne stranke iz užiškega okraja. Zagreb č Zagreb, 27. jul. (Tel. Slov.) Vsi zagrebški popoldanski in večerni listi objavljajo listo vlade dr. Korošca in ugotavljajo, da je sestava te vlade gotova stvar in da bo danes prisegla. Najostreje piše »Hrvat«, ki pravi na prvi strani z velikimi črkami: »Hrvatom je bila vržena rokavica!« V ostalem konstatira »Hrvat« v svojem uvodniku, da je vsa borba v zadnjem času obstojala v tem, katera stranka bo dobila več ministrskih portfeljev. .»Obzor« pravi, da je značaj vlade dr. Korošca ostal isti, kakor da ni bilo 20. junija. Značilno pa je, da »Obzor« ni zavzel tako ostrega stališča, kakor je bilo pričakovati po njegovem dosedanjem pisanju. List obžaluje, da ni prišlo do nevtralne vlade, ki bi uvedla red v državi. Delo s tem parlamentom mora izzvati samo še večjo krizo in nered. Posebno se naglasa, da dr. Korošec ne bo vladal s parlamentom, temveč da bo samo ena seja skupščine in da bo nato narodna skupščina razpuščena. »Narodni val« ostro napada dr. Korošca in pravi, da je tragično samo dejstvo, da je dr. Korošec sprejel mandat, ker radi svojega delovanja zasluži, da bi ga pozvali pred — sodišče. Vse to, kar so radikali v zadnjih 5 tednih delali s Hrvati, je bilo samo roganje in /aljenje in vse je biio že naprej mišljeno. Uvodnik konča: »Dobro, Belgrad, po zaslugi bo to plačano.« Končno je pripomniti, da se razume, da je »Riječ« proti dr. Korošcu, v Pariz, 27. julija. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« doznava iz diplomatskih krogov glede vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji, da je dr. Beneš že o priliki svojega obiska v Berlinu zelo energično protestiral proti propagandi za priključitev in da je baje izjavil nasproti državnemu tajniku Schubertu: »Torej hočete vojno, ker priključitev mora dovesti do vojne!« Dr. Beneš je še danes tega prepričanja. Na Angleškem presojajo to vprašanje mirno. Liberalci priznavajo upravičenost zahteve. Foreigeu Office je vznemirjen, vendar proti temu ne nastopa energično in se omejuje na to, da zahteva od Nemčije in Avstrije zanesljive garancije in koncesije na drugih poljih. v Praga, 27. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik glasom informacij iz češkoslovaškega zunanjega ministrstva, se mnenje tukajšnjih merodajnih krogov o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji lahko reasu-mira takole: Češkoslovaška mora iz nacijonal-nih in gospodarskih eksistenčnih vzrokov biti proti priključitvi. Celo, če se priznajo etični vzroki priključitve na podlagi pravice samoodločbe narodov, mora češkoslovaškim državnikom biti najbližja misel na čuvanje in ohranitev težko priborjene politične in gospodarske samostojnosti, katero bi priključitev silno ogrožala. Proti priključitvi govore mednarodni argumenti. Priključitev se proti volji velesil ne da izvesti in na soglasni pristanek velesil sedaj ni misliti. Zato so tudi manifestacije za priključitev sposobne samo za to, da zelo škodujejo atmosferi zaupanja, ki izhaja iz locarnskih pogodb. Take manifestacije so sposobne, da pospešujejo nastanek novih koalicij proti Nemčiji. Naglaša se, da vendar ne more biti namen faktorjev, ki pospešujejo misel priključitve, ta, da bi spravil Nemčijo v slično situacijo, kakor je bila pred vojno. Vprašanje priključitve ni v prvi vrsti želja Avstrije, temveč želja Nemčije, v Nemčiji pa je v tem videti zopet pojav stare nemške politike po oblasti, Niheč ne ovira Nemčije, da bi se razširila gospodarsko in kulturno. Glavna skrb Češkoslovaške glede priključitve obstoji v strahu, da bi s tem najprej postala gospodarsko, potem pa politično vazalna država Nemčije. Dr. Beneš je stališče Češkoslovaške glede vprašanja priključitve obrazložil v Berlinu tajniku Schubertu, kakor tudi predsedniku nemškega državnega zbora Loe-beju, ter je govoril tudi o tem, da bi izvršitev priključitve pomenila vojno nevarnost. On ni protestiral, pač pa svoje stališče odkrito in jasno obrazložil. Kar se tiče specielno Avstrije, so v Pragi mišljenja, da Avstrija v gospodarskem pogledu ni zmožna življenja. Avstrija se lahko popolnoma izživi nacionalno in nihče ni proti duševnemu in kulturnemu zbližanju Avstrije z Nemčijo. Če se smatra vprašanje priključitve za produkt elementarnih želj, se na drugi strani ne sme pozabiti, da so vzroki, ki vodijo Češkoslovaško do odklanjanja priključitve, ravnotako elementarne narave. Ti vzroki izvirajo iz želje po ohranitvi samega sebe. Zalibog sedaj ni mogoča izravnava teh elementarnih struj. Z drugega gledišča pa bi enkrat v bodočnosti evropske združene države napravile tako vprašanje, kakor je ta priključitev, nepotrebno. Sanje Italijanskih imperi jalistov Dopisnik velikega argentinskega dnevnika »La Piensa«, ki izhaja v Buenos Aires, je napisal za svoj list zanimiv članek, ki dobro ilustrira politično mentaliteto italijanskih fašistov. V vlaku med Florenco in Rimom je bil dopisnik priča razgovora dveh italijanskih profesorjev, ki sta se po 20 letih zopet videla. Zadnjikrat sta bila skupaj v Rimu na akademiji znanosti, kjer je imel starejši, baje profesor antropologije, predavanje o »romanskem« pokolenju Albancev. Tako-le se razživlja ta profesor antropologije: »Prav res, da! Moja ljubezen, izključni razlog mojega študija, Albanija je fiksna ideja mojega življenja. Lotil sem se albanskega študija skoro bi rekel z blaznostjo, kakor se nekateri udajajo drugim strastem. Živel sem 43 let v Albaniji in poznam do dna njen jezik, njeno zgodovino, njena izročila in šege, živalstvo in rastlinstvo. Malo tajnosti hrani Albanija zame. Mojo dušo navdaja rajsko veselje, ko se vračam v Italijo, ob občutku, da je Albanija le podaljšek naše Italije. Niti mi Italijani se ne moremo počutiti kot tujci v Albaniji, niti Albanci v Italiji. Naša etnična identičnost je neizpodbitno dejstvo, ki sem jo dokazal v neštetih spisih in jo bom zopet dokazal v svoji novi knjigi, naslovljeni »Albania«. Nato njegov prijatelj, profesor orientalskih znanosti iu umetnosti: »To delo bo odlična opora velikega podjetja, ki ga izvršujemo mi ustvaritelji in jedro nove Italije! Mi hočemo obnoviti njeno staro slavo in združiti z njenim jedrom vse, kar je iz nje izšlo. Kdo nam more radi tega očitati prevzetnost? — »Ne, to ni prevzetnost! Ali je prevzetna mati, ki hoče združiti vse svoje sinove, ki jih je zla usoda razpršila? Mi zahtevamo zase vse, kar je etnično in zgodovinsko naše!« Nato se je razgovor skozi šest ur v tej smeri nadaljeval. Italija si mora zagotoviti ves Jadran. Vsa njegova obal nosi pečat italijan-stva. K temu pridejo še drugi razlogi, posebno varnost lastno države. Italija ne sme trpeti ob Jadranu zagrizenih sovražnikov, ki ji ne dovolijo mirnega uživanja sadov njene kulture. Profesor orientalskih znaosti in umetnosti je zelo veliko potoval po Mali Aziji in zato povdarja iz lastnih skušenj, da mora Italija pridobiti in podvreči vse kraje, ki so bili kdaj odvisni od starih italijanskih držav Genove, Pi*e, in Benetk. »Kdo nam more braniti našo zahtevo, da se vse te kolonije zopet- -združijo z materjo Italijo?« • [>[ »Kar je bilo last Genove, je italijaii^ko! Genova je črpala svoje bogastvo iz Carigrada, Pere, Krima, Kazarije iz Kafe, Armenije in Sirije. Traktat ninfejski 18. marca 1261 je Genovi zagotovil hegemonijo nad bizantinskim cesarstvom. Trgovski nadvladi je nujno sledila politična. Egejsko morje so vladale genoveške družine, ki so svoje kolonialne pridobitve razširile na Korsiko, Sardinijo in severno Afriko.« »Bravo«! odobrava z navdušenjem albanski antropolog. »I Piza? Kod niso plule njene jadrnice? Kje se niso bojevail njeni vojščaki? Ves vzhod je podjarmila s svojimi bankami. Najširše pravice si je pridobila v Tiru, Laodi-ceji, Jafi. V Carigradu ji je dal cesar posebne trgovinske privilegije in carinske olajšave. Njeni zastopniki so imeli poseben častni prostor v baziliki sv. Modrosti in v gledališču. Vi-težki čini pizanskih vojščakov, ki so zavzeli Balearske otoke, zaslužijo, da bi jih ovekove-čil velik epični pesnik.« »Ne smeva pozabiti Benetk«, ga je prekinil tovariš, Benetkam gre čast, da so končale nad vse sijajno zavojevanje ekonomsko in politično zavzetje Vzhoda. Benetke niso bile zaspane, kakor bi kdo mislil, kdor bere spise površnih pesnikov in potopiscev, ki so videli le gondole, luno, laguno in sentimentalne pevce. Benečani so bili veliki junaki, ki so po po-» trebi zamenjali gondole z galerami. To so bih jadranski stražniki, strah vseh sovražnikov. Venezia e stata sempre pronta! (Benetke so bile vedno pripravljene!) Beneška republika je zavoje vala Dalmacijo, udeleževala se je križarskih vojsk in ustanovila trgovska pristanišča v Siriji in Palestini. Dož Henrik Dandolo je postavil kriiž mesto polumesca v Carigradu. To je veleznačilni znak, da se je takrat latinski imperij razširil nad vzhod!« »Žal je utonila slava Genove, Pize in Benetk, da je mogla vstati velika Italija!« »A ostala je duševna zveza, to je naša sreča!« »Tako je!« »Uredili bomo naše notranje probleme in potem nas bo svet spoznal iu šli bomo proti svetlemu vzhodu. Kaj nam manjka? Nič! Imamo močno pest, razsvetljenega duha našega buditelja, ki je zmožen uresničiti veliko pod-jeje. V naših sedaujih mejah živi 40 milijonov prebivalcev!« Razgovor se je naglo prekinil, ker so prišli v Rim. Dopisnik pravi, kako je prav takrat zahajalo solnce nad večnim mestom in s svojimi žarki razlivalo nad vso pokrajino čarobno zarjo. Koliko sanj je to spremenljivo nebo vzbudilo, si je mislil! Senj je gibalo življenja. »Sanja se, da^se more živeti, živi se, da se more sanjati«... zaključuje ta svoj zanimiv članek španski časnikar-fi lozof. Dr. Stresemann gre v Pariz v Paril, 27. julija. (Tel. »Slov.«) Kelogov protivojni pakt se bo dne 27. avgusta podpisal v urni dvorani francoskega zunanjega ministrstva. Pri slavnostnem podpisu bo udeleženih 14 držav z angleškimi dominijoni. »Petit Journal« pa piše, da je bila kot 15. povabljena španska, katero bo pri podpisu zastopal Pri-mo de Rivera. Mussolini pa tudi tokrat ne bo šel v inozemstvo, temveč ga Jjo zastopal drž. podtajnik Grandi- Tudi Japonsko bo zastopal njen poslanik. Glasom pariških poročil je dr. Stresemann na povabilo Brianda s prisrčnimi besedami pristal na povabilo. v London, 27. jul. (Tel. Slov.) Kellog je določil tridnevno bivanje v Parizu, da pripravi z Briandom in Stressenianoni tekoča reparacij-ska vprašanja in vprašanja o dolgovih, da se razgovori o ureditvi teh vprašanj in da po možnosti eventuelno prevzame posredovanje med Francijo in Nemčijo v vprašanju izpraznitve Porenja. V Londonu še ni gotovo, ali bo podpisal Kellogov pakt Chamberlain osebno ali lord Cuchenden. Grški rojalisti med seboj v Atene, 27. julija. (Tel. »Slov.«) Voditelji neodvisnih rojalistov so prosili dr, Strei-ta, da naj se postavi na čelo rojalistov, ki so nezadovoljni s Saldarisem. Dr. Streit si prizadeva, da združi antivenizeliste- Republikanski listi ga dolžijo, da je bil z velikim fondom iz premoženja bivšega kralja Jurija poslan v Grško, da podpira volivni boj. Venizelistični list »Patris« zahteva, da naj dr. Streit zapusti Grško, ker kot Nemec nima pravice, vmešavati se v grške zadeve. Pripomniti je, da živi rodbina Streit že tri generacije v Grški in da se on in njegov pče že 30 let udeležujeta javuega ga življenja. ( v Atene, 27. julija. (Tel- »Slov.«) Zet generala Pangalosa dr. Vrionis se je včeraj v svojem stanovanju z revolverskim strelom težko ranil. Rodbina izjavlja, da gre pri tem za nezgodo. Govori se pa tudi, da je dr. Vrionis poskusil samomor. Njegovo stanje je nevarno. Žalosten Nobiiov v Kodanj, 27. julija. (Tel- »Slov.«) »Poli-tikeu« poroča o odhodu Nobilovega moštva iz Narvvicka, da so gledalci, ko so zagledali Zap-pija, začeli žvižgati in klicati: »Malmgroen, Malmgroen!« Nobile je bil videti zelo slab ter je šepal in se spotikal. Profesor Behounek in ujegova sestra potujeta z Italijani do Kodanja ter se bosta tam od njih ločila. Mariano je sicer prišel s »Citta di Milano« v Narvvick, ker pa njegovo stanje ne dopušča nadaljnjega potovanja, so ga dali v Narwicku v bolnico. v Stockholm, 27. julija. (Tel. »Slov.«) Ko je prišel vlak z Italijani iu s švedsko pomožno ekspedicijo v prvo večje švedsko mesto Kiru-na, je bilo tam na postaji zbranih okoli 3000 ljudi. Švedska ekspedicija je šla v kolodvorsko restavracijo, dočim so jim Italijani sledili obo-tavljaje. Nobila je moral Lundborg voditi; opiral se je na njegovo roko. Italijani so bili videti zelo utrujeni. Ko so se vračali v vlak, je prebivalstvo prirejalo Švedom navdušene ovacije. Dr. Beneš proti Gaidi v Praga, 27. jul. (Tel. Slov.) Danes je bila razprava v Gajdovi tožbi radi razžaljenja časti proti zunanjemu ministru dr. Benešu. Na predlog Beneševega zagovornika senatorja Hlouda je bila razprava preložena. Dr. Beneš hoče za svoje trditve doprinesti dokaz resnice. Radi manevrov. v Ženeva, 27. julija. (Tel. »Slov.«) Poljski delegat v Društvu narodov je danes izročil v tajništvu Društva narodov noto, ki je odgovor na zadnjo litvansko pritožbo radi poljskih manevrov in ki bo danes ali jutri objavljena. Hitrost 250 km. v Berlin, 27. julija. (Tel- »Slov.«) V prisotnosti vladnih zastopnikov so se vršili včeraj novi poskusi z raketnim vozom, ki ga je sestavil Valier, na železniški progi pri Nordhanse-nu. Valierov voz je sestavljen drugače, kakor Oppelov model, posebno kar se tiče porazdelitve raket. Pri prvih dveh poskusih se je dosegla hitrost 180 km, pri tretjem pa hitrost 210 do 250 km. Pri tem pa je voz na nekem ovinku skočil s tira in se razbil. Valier bo v štirinajstih dneh ponovil poskuse z novim vozom. Velika železniška nesreča r Belgrad, 27. jul. (Tel. »Slov.«) Iz Novega Sada poročajo, da se je danes okoli 7 zjutraj zgodila na železniški postaji v Novem Vrbasu velika železniška nesreča. Tovorni vlak št. 244 je stal na postaji Novi Vrbas. Osebni vlak, ki prihaja iz Budimpešte, je zavozi) na isti tir ter je prišlo do Kar^mbola. Vlakovodja in en kurjač tovornega vlaka sta bila na mestu mrtva, drugi kurjač pa je ostal težko ranjen in so ga prenesli v bolnico, kjer je kmalu umrl. Velika sreča je bila, da je vlakovodja potniškega vlaka šc pravočasno vsaj kolikorloliko ustavil vlak, tako da od potnikov ni bil nihče ranjen. Potniški vlak je nato ?. veliko zamudo prispel v Belgrad. Preiskava je dognala, da je nesreče krivo železniško osobje na postaji Novi Vrbas; energična preiskava je v teku. Dunjska vremenskn napoved: Večje zbiranje oblakov, vroče, potem deževno. Novosadska vremenska napoved. Vedro in lepo vreme ter slabi južni vetrovi v celi državi. Temperatura se bo šc dvignila. Prof. Fr. Fink: Haši malčki na naSem morju F e r i j a 1 n a kolonija — beseda, ki tiam pred vojno ni pomenila skoro nič, vsebuje zdaj za našo deco veliko upanje na potovanje, južno solnce, kopanje v morju in brezskrbno zabavo. Vso zimo premišljujejo, kdo bo tako srečen, da bo smel poleti oditi na jug, štejejo mesece, tedne in naposled dneve, ki jih še ločijo od dneva za odhod. Mnogo je seveda tudi razočaranja, kajti prijavljenih je vsekdar mnogo, vpoštevati pa ni mogoče vseh, ker pač, žal, nikoli ni toliko sredstev, kolikor bi jih bilo treba. Podmladek Rdečega križa v Mariboru ima svojo ferijalno kolonijo že tretje leto ob morju. Prvo leto smo bili v Jelši na Hvaru, videlo se je pa, da je ta kraj že radi svoje oddaljenosti za nas manj primeren. Lani in tudi letos smo v Kaštel LukŠiču pri Splitu, kjer imamo za enkrat vse, kar si le moremo želeti. Kaštel Lukšič je tudi železniška postaja, tako da sede deca v Mariboru v vlak in ostane — hvala gre naklonjenosti ljubljanske direkcije državne železnice — v istem vozu prav do konca. Bilo nas je nad 50. Na kolodvoru v Mariboru so se pri jutranjem vlaku poslovili od otrok starši in sorodniki. Treba je bilo seveda še dokaj nasvetov in naročil, tudi poguma smo morali vlivati temu in onemu, ki so mu stale solze v očeh — vsem je bila nekaka olajšava, ko se je vlak začel odmikati iz postaje, ko so zadnji mahljaji z žepnimi robci ostali za nami. Otroci so se v vlaku kaj hitro udomačili. Vedeli so, da jim je ostati v vlaku ves dan in vso noč, zato si je vsakdo poiskal kotiček, ki je bil zanj najbolj ugoden. Polagoma so se otroci seznanjali med seboj, našli so se znanci in prijatelji, kovali so načrte za skupno zabavo in skupno pomoč. Prve postaje so prešle kaj hitro. Potem pa je postajalo gledanje skozi okna dolgočasno, deca se je spomnila svojih zalog, ki so jim jo pripravile skrbne mamice, in začel je zdaj ta, zdaj oni, brskati po svoji prtljagi za dobrimi rečmi. Ker je bilo še zelo zgodaj, ne-navajena hrana ni teknila vsakomur iu treba je bilo z zdravilnimi kapljicami intervenirati v par slučajih, da so se užaljeni že-lodčlci spet spomnili svojih dolžnosti. V Zagrebu so nas čakali zastopniki oblastnega odbora P. R. K. Prinesli so nam izkaznice za prosto vožnjo po mestni električni .železnici ter so nas odvedli v gostilno, kjer je dobila -deca prav dober obed — poldne je namreč že bilo — za samih 5 Din za osebo. Nadaljnja vožnja do večera je bila izpolnjena s čakanjem na svežo vodo v poedinih postajah, s prepevanjem, z raznimi zabavami in * igjrami v-> in tako se je, ko se je naša marljiva lokomotiva vzpenjala po liških planinah, .^polagoma približala noč. Zdaj je bilo treba vse pripraviti za spanje. Navadni potniki po železnici nimajo niti pojma, kje človek v železniškem vozu vse lahko spi. Povem samo, da so tvorili prostori za prtljago nad sedeži silno udobno in močno zaželjeno ležišče za celo število naših malčkov. Kmalu je zavladal v vozu mir, vlak pa je sopihal po nočni krajini. Komaj se je začelo daniti, so bili že vsi na nogah, kajti večina otrok še ni videla morja in že kar za Kninom so dečki mislili, da se bo pokazala vsak čas morska plošča. Ali treba je bilo še čakati in čakati, dokler ee je po postaji Labin razlegal radostni klic: >Morje, morje!« In res se je izza ovinka po- Iavilo morje, naše sinje morjo, v vsej svoji epoti. Deca se je kar ni mogla dovolj na-gledati. Od železniške postaje je še nekaj hoje do kraja samega, ker leži prva visoko v pobočju Kozjaka, kraj sam pa ob rodovitni ravnini ob morju. Čeprav se je začela oglašati vročina z vso močjo, se je kljub temu deca podala prav dobre volje na pot, da pride čimprej do vode, v hlad. Po prihodu se je pričelo takoj urejevanje prostora za bivanje. Kolonija je nastanjena v šolskem poslopju in sicer v treh prostornih in zračnih sobah. Vsak otrok ima svojo slam-njačo od kolonije, rjuhe, odeje in blazine pa bo si pirnesli s seboj. Prostore smo prej temeljito osnažili in desinfieirali. Iz okna pla- iS ola ponosno naša zastava z rdečim križem, [uhinjo je dobil Podmladek v župnišču. Tam delujeta po navodilih soproge vodje kolonije dve kuharici, ki pač vse tri tu — kuhinja je v 8. nadstropju — radi vročine mnogo trpijo. Obednico nam je dal na razpolago gostilničar Ivane, velik prijatelj naših otrok in naše kolonije. Gostilna stoji vprav ob morju, medtem ko je kuhinja bolj v sredini kraja. Tako je treba hrano prenašati precej daleč iz kuhinje do obednice, kar je sicer, manj prijetno, ali nikjer ne teče vse kar po volji. Posode in jedilno orodje imajo otroci s seboj. Kaj delajo otroci čez dan? Ob 6. uri v jutro deca vstane. Nadzorova-telji (večji dijaki) gledajo na to, da si vsakdo uredi svoje ležišče, da se obleče in umije. Obleka je itak preprosta, ker obsega samo hlače iu srajce. Ob 7. uri je zajtrk: kava in kruh. Nadzorovalelji javijo vodji kolonije vse morebitne dogodke in naznanijo -- bolnike. Takih je vsak dan nekaj, tega boli glava, oni si je pokvaril želodec, temu je slabo. Bolniki ostanejo doma, da dobe zdravila (rici-novo olje je sicer malo priljubljeno ali dobro učinkujoče sredstvo) ali pa, da počivajo v senci. Vsi drugi pa, hajd, na kopanje! Kraj za kopanje je prav primeren. Podoben je velikanski kadunji, ki jo omeje skalnati grebeui proti odprtemu morju. Torej ni nikake nevarnosti radi morskih psov, ker preko te ovire ne bi mogli, čeprav bi se morda prikazali v Kaštelanskem zalivu, kjer jih pa sploh že dolgo vrsto let ni bilo. V tej kopalni kadunji, ki je kakih 300 ni dolga in 50 široka, je na dnu večinoma pesek ali drobno kamenje, voda pa ne stoji nikjer visoko, da se torej deci ne more prav nič hudega dogoditi. Kopanje se vrši po stalnih načelih. Natančno je določeno, koliko časa sme deca ostati v vodi, kdaj in kako dolgo se mora solnčiti, da se popolnoma privadi solnčnim žarkom. Ob pol 11 uri dobe otroci kruli in kako sadje, potem pa se nadaljuje kopanje, solnčenje, igranje, telovadba i. dr. do 12. ure. Tedaj pa vsi v obednico! Obed obsega juho, meso, prikuho in kruh. Ob petkih dobe otrcci namesto mesa močnato jed. Vsakdo lahko prejme po dve in več por-cij, če to želi, ker se skuha dovolj. Nihče ne more tožiti, da bi bil lačen. Hrana je prav dobro pripravljena in tečna. Voditeljica gospodinjstva ne štedi z mastjo, ker je treba misliti na to, cla je večina otrok od doma slabo hranjena in da je treba nadomestiti i to, kar izgube otroci pri kopanju. Po obedu otroci počivajo do 4. ali pol 5. ure pop. Ta počitek jim de posebno dobro. Po počitku dobe zopet kruh in kako sadje in nato odidejo na popoldansko kopanje, če je vreme ugodno, drugače pa na izprehod v okolico. Ob 6. uri se zbero na večerjo, ki obsega ali mlečni riž, polento z marmelado, krompirjevo solato, golaš ali kaj sličnega, torej vse take jedi, ki jih ima deca rada. Tudi za večerjo dobi vsak, kolikor hoče in dokler veliki lonci niso povsem prazni. Za pijačo se daje otrokom po 2 prsta pristnega dalmatinskega vina v kozarec vode ali pa malinovec z vodo. Same vode iz higije-ničnih razlogov ni dobro piti. Po večerji sede otroci v hladu ob morju. Večkrat se tudi zbero pevci in zapojejo slovenske pesmi, ki jih domačini kaj radi poslušajo in pri katerih ne štedijo s priznanjem. Ob 0 uri, ali tudi že nekaj prej, so otroci navadno že tako trudni, da gredo radi spat. Nadzorovatelji pazijo, da zleze vsak čimprej pod svojo odejo. Ob nedeljah in praznikih se program iz-premeni toliko, da so ob 7. uri vsi otroci pri sv. maši. Zajtrk je torej malce pozneje. Popoldne se navadno ne kopljejo, ampak vsi vkup gredo na izprehocl. Doslej je deca zadovoljna. Resnih obolenj ni. Otroci radi pišejo domov in nestrpno pričakujejo pisma z doma. Kolonija ima tudi glavne slovenske časnike, iz katerih čitajo deci to, kar jo zanima. Da se počutijo otroci dobro, je utemeljeno razen v navedenih ugodnostih tudi v dejstvu, da smo dali baš revni deci priliko, da živi nekaj tednov oddaljena od vsakdanje borbe za kruh, kakršno opazujejo često doma pri starših. Nekaj tednov brezskrbnosti je tudi lek za potrpežljivo prenašanje poznejših neugodnosti. Tisti otroci š£epa Hrvatica ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le pa, ki se jim doma ne godi slabo, se privadijo skupnosti z revnejšimi tovariši, ker vidi enkrat tudi pri mizi, da ni razlike med kolonisti, da ima vsak iste pravice in dolžnosti. Kaštel Lukšič je prav udoben kraj iu ima prav slikovito lego, saj je del dalmatinske riviere. Ljudje so dobri, osobilo Slovence radi vidijo in pravijo, da so dobro disciplinirani iu vljudni. Tudi' cene niso pretirane. Za ferijalno kolonijo smo torej zadeli dobro mesto. To vedo tudi drugi ferijalci, ki jih je ob celi kaštelanski obali vse polno. To so skavti iu skavtinje, dijaki in dijakinje ferijalnega saveza, sokoli itd. iz vseh delov države. Dokler bo imeli Podmladek na razpolago šolsko poslopje, bo mogel priti sem vsako leto, drugače pa bi bilo (u bivanje nemogoče. Na morje pa bodo otroci vedno silili. Dobra in potrebna je sicer ferijalna kolonija n. pr. na Pohorju, ali prava ferijalna kolonija je in ostane, ona na morju. Težave so lu le s kuhinjo, kajti bivanje poceni le tedaj, ako se pripravlja hrana v lastni režiji. Letos je bil luk. župnik tako prijazen, da nam je odstopil svojo kuhinjo, za prihodnje pa ne vemo, kako bo. Ventilirati bo treba misel, ali.se ne bi izplačalo tu postaviti prepolrebno stavbo, ki bi oh-seagla dve spalnici, kuhinjo in dve sobici za vodjo in služinčad. Stroški ne bi bili tako silno visoki, hišo pa bi bilo mogoče uporabiti celo leto, bodisi za slabotno deco. bodisi za druge osebe, predvsem pa za letnp ferijalne kolonije. Kak penzicnisl bi mogel lu bivati in vse nadzirati. To je za enkrat samo moja ideja, o kateri bom še ob priliki govoril podrobneje. Pomagali hočem lako pri izpolnjevanju gesla: Naši malčki na naše morje!« Alphonse Daudet: Brat Jakob - (Zgodbica.) Kako je moj dobri brat Jakob, ki je danes tako vesel, pretakal solze, ko je bil še otrok! Vedno je imel rdeče oči ln makra lica. Jokal je vedno m povsod! Zjutraj ln zvečer, podnevi ln ponoči, v šoli, doma in na sprehodu. Če si ga vprašal: »Kaj ti je vendar?«, je Jokaje odgovoril: >Ničk Baš to, da mu ni bilo nič, je bilo najbolj zanimivo. To je bilo vse, da je jokal, kakor se vsekujemo, samo še pogosteje. Kajkrat je dejal oče ves obupan materi: >Kako je smešen ta otrok, le poglej ga! To ti je pravcata reka k Na to je odgovorila moja mati s svojim sladkim: >Kaj hočeš, dragi! Z leti bo vse to minilo samo od eebe; v njegovih letih sem bila jaz ravno-taka.c Medtem je Jakob dorasčal, a solziti se kljub temu ni nehal. Ubogi Jakob, kako je bil nesrečen! Ko ga je zagledal oče s solzami v očeh, nI mogel več prenesti in začel ga je tepsti... Vedno je bilo slišati: > Jakob, ti st tepec! Jakob, ti si osel k In v resnici si nesrečni Jakob ni mogel prav nič pomagati, kadar je bil poleg očeta. Napor, s katerim je hotel zadržali svoje solze, mu je spačil obraz. Od strahu je bil ves smešau. Pri- sotnost očeta je bila vzrok vseh njegovih nesreč. Poslušajte zgodbo o vrču: Nekega večera, ko smo baš sedali za mizo, opazimo, da ni niti kaplje vode pod streho. — Grem pa jaz ponjo, če hočete! se oglasi dobri Jaka. In že pograbi vrč, velik lončen vrč. Oče je skomignil z ramami: «Če bo šel Jaka po vodo, bo prav gotovo razbil vrč!« — Jakob, slišiš Jakob! — je govorila mati j svojim mirnim glasom — glej, da ga ne rar.biieš, skrbno pazi nanj! — Če mu stokrat rečeš, naj ga ne razbije, ga bo kljub temu razbil! je povzel oče. Tedaj se z jokavim glasom oglasi Jakob: — Zakaj pa želite, da bi ga razbil? — Ne želim, da bi ga razbil, ali povem u, da ga boš! — odgovori oče s suhim glasom. Jakob ni dejal ničesar; vzel je vrč in naglo odšel z izrazom, kakor bi hotel reči: — Oh razbil ga bom! Pa dobro, bomo videli! Mine pet minul, mine jih desel - Jakoba ni! Mati se je začela vznemirjati: — Samo, da se mu ni kaj pripetilo! Za zlodja! Kaj misliš, da bi se mu pripetilo! — je dejal oče osorno.--Vrč je razbil, pa se ne upa domov! Ko je to spregovoril — kljub svojemu strogemu obrazu je bil najboljši človek ua svetu — je vstal in odprl vrata, da bi malo pogledal, kaj se je zgodilo Jakobu. Ni mu bilo treba iti daleč, kajti Jakob je sial za vrati — praznih rok, tih in okamenel! Ko je zagledal očeta, je prebledel in s presunljivim in tihim glasom je zaječal: — Razbil sem ga!... Razbil ga je bil... Ta dogodek smo imenovali \ družini >zgodbo o vrču«-. (Is francoščine: Joža Gregorič.) Roda Roda: Kovček iz krokodilje kože Moj kovčeg je iz krokodilje kože — ga še niste videli? Pedcnj dolg in pest visok, ne mnogo večji od damske torbice, Baržunasto-rjav. Ni gc predmeta, ki bi mi bil ljubši, in vedno me zvesto spremlja. Nekoč sem ga pozabil pri selamliku v Carigradu; sultan sc je baš peljal v mošejo. Zvečer sem imel svoj kovčeg zopet; celo oto« manski stražniki so ga poznali. V nelinjski vojni mi je kovčeg rešil življenje; bajonet je obtičal v dvojnem usnju, las nad mojih trebuhom, ko sem — odmiral konzervo. V Minnesoti je hote! imeti ta kovčeg na vsak način neki zbiratelj redkosti. Bahal sem se: -.'Ne dam ga za vse zaklade Amerike!« Ponudil mi je polovico — že sem bil napol pri volji —, tedaj mi je pokazal figo. Ta kovčeg iz krokodilje kože mi je drag kot dar resničnega prijatelja. Preje som namreč, ako sem nastopil na odru k predavanju, nosil svoje rokopise kratko-malo v rokah. Prijatelji so mi dejali, da to ne napravlja dobrega vtisa, svoje rokopise, da moram kam spraviti. Nabavil sem si nahrbtnik, Sedaj šele so se prijatelji zgledovali K smokingu da bi končno še pristojal. Kdor pa nastopa v fraku, ne sme nositi nahrbtnika. In podarili so mi krokodilčka — v mirnih časih, ko ga je bilo še možno kupiti. Sedaj? Pomislite, da uspevajo krokodili samo v Nilu. Svete živali! In egiptska valuta je med najvišjimi na svetu. Niti v dolarjih sc ne da izraziti čista kupnina mojega krokodilčka. Tako je dragocen. Med vsemi prirodpimi izdelki se mi zdi krokodilje usnje najbizarnejše. Ali jc to usnje? Ali ni lc voljan kruh'' Bleščeča skorja hrasta? Otrpla kovina? Krokodilje usnje jc neizrečno lepo. Navz vun trdo, a vendar skrajno gibko in trpežno. Ljubim, iskreno ljubim svojga krokodilčka. ... Kako je prišla tako ljubka stvar v roke takemu ciganu? Bilo je takole: 7T / t aj/e novega KOLEDAR. Sobota, 28. julija. Viktor, Zmagoslav, Ino-cencij. ZGODOVINSKI DNEVI. 28. julija. 1804. se je rodil filozof L. Feuer-bach. — 1824. se je rodil francoski pisatelj Aleksander Duraas ml. — 1842. jc umrl pisatelj Cl. Brentano. — 1903. je umrl slovenski vseučiliški profesor fizike dr. Simon Šubic v Gradcu. — 1794. so bili obglavljeni Robes-pirre, Henriot in Couthon. — 1908. je umrl v Bukarešti vodja ruske vokalne kapele Dimitrij Slavjanskij. - 1914. je Avstrija Srbiji napovedala vojno. — 1867. sc je v Zagrebu vršila slovesna otvoritev Jugoslovanske akademije. * • • * V zavodu sv. Stanislava v Št, Vidu nad Ljubljano je še nekaj prostih mest. Za'- se podaljšuje rok za sprejemanje do 10. avgusta. jc Šolske vesti. Vas Zaloše se prešola iz okoliša Dobrava pri Kropi v šolski okoliš Ovsiše, okraj Radovljica. Ekskurendna šola Javorniški Rovt, okraj Radovljica se spremeni v samostojno enorazredno osnovno šolo. * Župnim uradom lav. škofije. Uljudno prosimo, da oznanite romarjem, naj se točno drže navodil, ki so objavljena v »Slov. gospodarju«! Oni, ki pridejo po progi Dravograd— Maribor, vstopijo v Mariboru v vlak I. Enako vstopijo v ta vlak vsi udeleženci na postajah Maribor — Slovenska Bistrica, tudi oni, ki pridejo po progi Ormož - Pragersko. V vlak II vstopijo oni, ki so se pripeljali po progi Konjice — Poljčane in na vseh postajah Polj-čanc — Celje, tudi oni, ki pridejo po progi Rogatec - Grobelno. - V vlak III., ki bo stal v Celju, vstopijo vsi, ki so se pripeljali po progi Slovenjgradcc - Celje in nato na vseh postajah do Trbovelj, torej tudi oni, ki se pripeljejo po progi Brežice - Zioan. most. Sicer pa naj se romarji ravnajo po navodilih rediteljev, ki so pri vsakem vlaku! - Onim, ki se pripeljejo po progi Konjice - Poljčane, sporočamo, da smo dobili vlak kot navaden n» bo treba toraj nič doplačevati, samo ob pol desetih zvečer odpelje iz Konjic in stop na vseh postajah Konjice - Poljčane. S tem se nekoliko izpremeni obvestilo, kakor je bilo v »Slov. gospodarju« pod točko 3. in 8. — Prosimo, da bi p. n. župni uradi opozorili romarje o tem! - Prosvetna zveza Maribor. * Spremembe v uredbi glede odpiranja in zapiranja obratovalnic so stopile v veljavo s 25. julijem. Spremenjeno je vsega skupaj le devet členov. Obratovalnice ne smejo biti v času od 1. aprila do 30. septembra odprte pred 5 zjutraj (prej 6), od 1. novembra do 31. marca pa pred 6 (pred 7). V Srbiji, Črni gor. Bosni in Hercegovini smejo biti po novi uredoi trgovinske in obrtne obratovalnice odprte 10 ur dnevno, kjer pa zahtevajo krajevne razmere pa z dovoljenjem velikih županov tudi po dve uri več. Člen 4. določa na novo, da smejo biti čez poldne odprte tudi trafike. - Člen 27. se sedaj glasi: Mesarjem je prepovedano klati živino v nedeljah in v dneh navedenih v čl. 19 in 20. te uredbe (t. j. na državne in --r-kvene praznike: kraljev rojstni dan, 1. december 25. december, novo leto, 6. januar, sveto Rešnje Telo in Vsi sveti: na Vidovdan in za sv Cirila in Metoda je praznik samo dopoldne), in to tudi v času, ko so obrati .odprti, razen v slučajih, da je stvar nujna. — Glede pekarij je sedaj določeno, da mora delo za pomožno osobje prenehati v nedeljah najkasneje ob 8 zjutraj. Odmor v nedeljo mora znašati vsaj 36 ur. Veliki župani so dolžni, da uredijo ta odmor po zaslišanju kompetentnih zbornic. Največ dopoldne pa se sme peči za osebno potrebo konsumentov vse tisto, kar ti navadno pripravijo doma, dajo pa speči v pekarije. jc Romanje na sv. Višarje bo 4. in 5. avgusta. Pravkar smo dobili dovoljenje od me-rodajnih faktorjev. Odhod posebnega vlaka bo v soboto zjutraj ob pol 8 z glavnega kolodvora. Vlak se bo ustavil na vseh postajah do Kranjske gore. Romarji iz Štajerskega, Dolenjskega in Notranjskega imajo zvezo s posebnim vlakom, tako da jim ni treba prenočevati v Ljubljani. Vlak se vrne 5. avgusta med 5 in 6 v Ljubljano; udeleženci imajo tudi ob vrnitvi zveze z vlaki. Po možnosti naj opravijo udelcženci spoved že doma. — Slov. kršč. ženska zveza. * Višnjagora se je sedaj vsa predrugačila. Z mrzlično naglico pripravlja vse potrebno za dostojen sprejem več tisoč gostov ob priliki proslave 4501etnice njenega obstoja. Došli gostje bodo imeli priliko ogledati si priklenjenega polža. Jaz seveda nimam avtomobila. Noben nemški avtor nima avtomobila — enakost besedi laže in vara. Temveč Fric Werner, operetni tenor, ima avtomobil. Nekoč je vozil proti Sternbergu in povozil lete. . Moral je tele plačati, do beiiCa. n.oza — koža mu je ostala kot trofeja. In iz vplcnjene telečje kože je dal Werner sešiti mojega ljubega, pristnega krokodilčka. -k Otvoritev telefonske centrale Šmartno pri Litiji. Dne 21. julija t. 1. je bila pri pošti Šmartno pri Litiji otvorjena telefonska centrala. jc Brezalkoholne sadne pijače. Spisal Josip Priol, izdala »Berzalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena broš. 10 Din, vez. 15 Din. — Knjižica obravnava na 86 straneh pripravljanje brezalkoholnih sokov v domačem gospodarstvu in večjih obratih. Pisatelj se je posluževal najnovejših virov in je vse sam preizkusil tako, da ne razklada kake suhoparne teorije, temveč praktična navodila v poljudno-znastvenem tonu. Kr.jižica, po kateri je bilo že mnogo povpraševanja, bo gotovo mnogo pripomogla, da se pripravljanje in konzum brezalkoholnih pijač med našim narodom čim najbolj razširita. Ker naklada ni velika, naj jo vsak interesent čimpreje naroči. jc Dravski most, ki veže Dravograd z Mežo, je začel oni teden popravljati mariborski oblastni odbor. Težko in važno delo vodi tesarski mojster Jurij Potočnik iz Mežice. Most je zidal takratni puhenštajnski graščak, pred kakimi 16 leti ga je takratni posestnik gradu Puchenstein, baron Kometer, prodal občini Dravograd, po prevratu bi ga imela prevzeti država, a ni prišlo do pravega sklepa. — Takrat novi most so slovesno blagoslovili dne 4. julija 1839 in je takratni črneški kurat Rafael Wegund o tem zapisal v črneško župnijsko kroniko: Anton Terkuč, dekan in nad-župnik v Šmartnu pri Slovenjgradcu, rodom Goričan, asistenta g. župnik trbonjski Lipold in g. Vinko Šušek, župnik v Št. Petru na Kronski gori; pridigar g. Anton Slomšek, takratni nadžupnik in dekan v Vuzenici. — Od svetne strani so bili navzoči: p. t. g. Kresni, poglavar iz Celja, pl. Waldheim, g. baron Gal-lcnfels, g. Maver, graščak v Šoštanju, g. Kajetan Niss, g. Roman Šmid, graščak v Maren-bergu itd. Slovenjgraška godba. — Dne 8. aprila 1840 je prišel nadvojvoda Ivan iz Slo-venjgradca in je potoval preko novega puhen-štanjskega mostu proti Gradcu. Streljali so s topiči.« Vr Rekruti dijaki ljubljanskega vojnega okrožja, ki so bili pozvani v kader za 31. julija 1928, se morajo po odredbi komandanta ljubljanskega voj. okrožja z dne 26. julija 1928 št. 17.316 javiti za nastop aktivnega službovanja že prejšnji dan, to je v ponedeljek, dne 30. julija 1928 ob isti uri in na istem mestu kot je pisano na pozivnici. jc Požig. Iz Mirne poročajo: 2e parkrat so alarmirali našo požarno brambo za prazen nič. Dne 26. t. m. ob 7 zjutraj pa je žal resnično zagorelo na Golem vrhu. Zažgano jc bilo v gospodarskem poslopju. Ko smo stopili izpod strehe, je plapolal silen ogenj na široko. Zgorela je vsa klaja, menda 1 telica in vseh 9 prešičev. V sredo je bil gospodarju okraden ves denar, Ponoči so iskali orožniki tatu in včeraj mu je z maščevanja še požgal. Nesrečni pogorelec se priporoča usmiljenim srcem. jc Malokatera knjiga je bila tako toplo sprejeta od prijateljev lepih knjig, kakor povest »Pont-des-artska beračica« (Odpoved nesrečne žene). Takoj v prvih dveh tednih je prišlo od vseh strani več stotin naročil. Povest pa v resnici zasluži, da si jo vsak nabavi. Stane samo 12 Din. Dobi se pri Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi v Ljubljani, v obeh Cirilovih knjigarnah v Mariboru in pri pisatelju Fr. Kolencu, kaplanu pri Sv. Miklavžu (Ormož). jc Velik požar v Osjeku. V sredo ponoči je v Osjeku izbruhnil velik požar v parnem mlinu Dragotina Engelhardta. Mlin je bil zgrajen šele lani. Ogenj je na nepojasnjen način nastal v prvem nadstropju mlina. V pol ure je bil mlin ves v plamenu in je grozila nevarnost, da se bo požar prenesel tudi na spodnje hiše. Gasilci sicer niso mogli rešiti mlina, pač pa so požar omejili. Škoda, ki jo jc požar povzročil, znaša okrog osem milijonov dinarjev, dočim je bil mlin zavarovan le za 3,800.000 dinarjev. Zgoreli so vsi novi stroji, ki niso bili niti zavarovani, niti plačani tovarnarju. jc Požari na Hrvatskem. Po Hrvatskem in po Sremu še vedno divjajo veliki požari in imajo gasilci vedno polne roke dela. V bližini Sremske Mitrovice je zgorela te dni tkalnica, last posestnika Bugarskega. Gasilcem se je komaj posrečilo požar lokalizirati. Tvornica je vsa pogorela. Škoda znaša poldrug milijon dinarjev, dočim je tvornica zavarovana samo za 360.000 Din. — V Slavonskem Brodu je med nevihto strela udarila v lesno skladišče Joža Kneževiča in zanetila velik požar. Zgorelo je krog tri vagone oglja in škoda znaša nad 80 tisoč dinarjev. Malo kasneje je strela udarila v frančiškansko cerkev v Slavonskem brodu. Strela je znatno poškodovala streho, ki so jo redovniki komaj nekaj dni preje popravili. Ognja strela ni povzročila. Strela je udarila še v skladišče »Jugobanke«. Ogenj so hitro pogasili in je škoda majhna. jc Druge je rešil, sam pa je utonil. Pred dnevi se je v Dravi pri Virju blizu Koprivnico kopaio več oseb. Skupina kakih šesi, sedem oseb je zašla v globočjo vodo in ker ni znal nihče plavati, so se pričeli vsi potapljati. Na pomoč je priskočil takoj trgovec Josip Su- mandl, znan športnik, in pričel potapljajoče reševati. Ko so bil vsi že rešeni, so kopalci s strahom opazili, da je Šumandl izginil. Pričeli so ga Iskati v vodi in so ga potegnili iz vode že mrtvega. jc 323 obtožencev. V Starem gradu pri otoku Hvaru se je vršila v sredo sodna razprava, pri kateri je bilo obtoženih 323 obtožencev. Tožil jih je občinski zdravnik dr Bal-do Politeo, ker so poslali oblastnemu odboru v Splitu prošnjo, naj odstavi zdravnika, ker ne vrši svoje dolžnosti. Obtožence so branili štirje odvetniki, od teh dva iz Splita. Sodišče je vse obtožence oprostilo krivde. jc Nesreča dveh otrok pri Krapini. V vasi Gjumancu blizu Krapine so se otroci igrali med dvema skladovnicama, ki sta se zrušili in pokopali pod seboj dveletnega otroka, ki je bil takoj mrtev. — V vasi Galovci se je osemletni Stanko Lacko igral z nabitim revolverjem. V igri je po nesreči ustrelil osemletnega Franca Lacka v hrbet. Otrok je bil čez nekaj minut umrl. ji; Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da bodo počenši od 30. t. m. brivski frizerski lokali vsak ponedeljek, če ne bode praznik, cel dan zaprti, Jesenice-Sava na Gorenjskem. — Brivsko frizerski obrtniki. jc Samoumor. Dne 26. t. m. zvečer se je ustrelil v Izlakah pri Zagorju 241etni čevljarski mojster Slavko Pikel, doma iz Hrastnika. V smrt so ga gnale bedne socialne razmere. jr Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, slabem spanju, slabem razpoloženju, raz-dražljivosti posezite takoj po staropreizkušeni >:Franz-Josef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jose f«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jc Pri mekurnih, ledvičnih, želodčnih in boleznih na jetrih dosegli so se najboljši zdravilni uspehi z Radensko mineralno vodo iz zdravilnega vrelca. To je najmočnejši vseh znanih natron-lition vrelcev v Evropi. Predpise za zdravljenje in prospekte dobite na zahtevo zastonj od Uprave Zdravilišča Slatina Radenci. jf Krasne dunajske otroške oblekce od S4 Din daljo le pri Kristotič-Bučar, Stari trg. Dr. Breskvar do preklica ne ordinira. Cjublfana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Drevi imajo nočno sluSbo: Bahovec na Kongresnem trgu, Hočevar v Šiški in Ustar na Sv. Petra cesti. O 50-letnica mašništva. Gospod superior sester križevniškega reda v Ormožu Bernard Polak je dopolnil danes 50 let svojega mašništva. Sv. Oče ga je zato priliko odlikoval in imenoval monsignorom. Ker je bil gospod zlatomašnik svoj čas polovico svojega mašni-škega življenja predstojnik križevniškega kon-venta v Ljubljani, bo opravil svojo slovesno zlato mašo 16. septembra v tukajšnji križan-ski cerkvi, ki jo ravno sedaj prenavljajo. O Karitativno zborovanje. Ponovno opozarjamo vse člane, članice, dobrotnike in prijatelje Vincencijeve in Elizabetine družbe na zborovanje, se bo vršilo jutri v nedeljo popoldne ob pol 4 v Marijanišču v Ljubljani. Predavata gospoda: prof. dr. Alfonz Levičnik (Več dejanske krščanske ljubezni!) in prior Valerijan Učak (Krščanska ljubezen je iznajdljiva). Pred predavanjem bodo v marija-niški kapeli slovesne litaiiije. O Mestna občina namerava, kakor smo že poročali, nabaviti več novih strojev za popravljanje in vzdrževanje cest. Gradbeni odsek mestnega občinskega sveta je sedaj konč-noveljavno sklenil, da nabavi mestna občina stroj za pnevmatično vrtanje betona. Veljal, bo 130.000 Din. Dalje bo mestna občina kupila stroj za drobljenje gramoza, ki bo veljal 150.000 Din; bencinski traktor, ki bo veljal 190.000 Din in še en parni valjar, za katerega je določen znesek 350.000 Din. Več tovornih avtov bo dala mestna občina preurediti v .škropilne vozove in je v ta namen določen znesek 104.000 Din. Za škropljenje ulic pa bo treba kupiti še nekaj kotlov, ki bodo veljali 100.000 Din. Za odvažanje smeti namerava mestna občina kupiti več novih vozov, ki se bodo morali pa vsi dobaviti doma. Zanje je določen znesek 400.000 Din. Končno namerava kupiti mestna občina še neobhodno potrebni avtomobilski pometalni stroj, za katerega je določen znesek 150.000 Din. Vse te nove nabave se bodo krile iz 6.2 milijonskega posojila, ki ga je inančni minister že dovolil, za vozove za smeti, za pometalni stroj in za preureditev tovornih avtov v škropilne vozove pa bo treba najeti novo posojilo. O Najtežje je dobiti v Ljubljani popoldne čašo mleka. V tej vročini se čaša te okrepču-joče pijače dobro prileze, toda preskrbeti si moraš mleko zjutraj, če ga Še sploh kaj ostane, ker ga navadno gospodinje vsega pokupijo. Popoldne boš zaman tekal po mlekarnah, dobil ga ne boš in pričel se boš je-ziti nad premajhno podjetnostjo naših ljudi, saj je vendar v Sloveniji mleka dovolj, le v njenem središču, v Ljubljani ga primanjkuje. Frledler-feva Gammr že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo. Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim koreuinicam in odgaja klice za močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh zasiguraul Uporaba enostavna! Dobi se v Drogcriji GrcgoriC, Ljubljana ali 'Nada« lfolor i GabriC. Subollco, tel. 637. Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din O Mlad pustolovec. Mesarski vajenec Jože V. šteje komaj 15 let, ima pa za seboj že prav čedne pustolovščine. Dvakrat ga je že prijela policija, ali Jožek je vedno kazal tako skesan obraz in njegov oče je vedno poplačal vse, kar je sinko ukradel, da mu je policija obakrat odpustila in ga ni izročila sodišču. Jožek je poskušal kakor leni Janezek v basni, menda že vse poklice, nikjer pa ni ostal dalj časa. Nazadnje si je želel postati mesar. Spoznal se je z mesarskim mojstrom Antonom Smoljanom iz Vodmata, od katerega si je dne 22. t. m. izposodil kolo, saino »za nekaj ur«. Mesar Smoljan pa ni videl več svojega kolesa in je zato nepoštenega fanta ovadil policiji. Ko je policija Jožka prijela, bilo je to že v tretjič, se je Jožek izgovoril, da se je peljal s kolesom proti Kranju in se mu je kolo pokvarilo, nakar ga je pustil pri nekem delavcu v Podnartu. Kljub temu, da Jožkova povest ni dosti verjetna in si jo je fantič najbrže izmislil, bo policija res povprašala v Podnartu po Smoljanovem kolesu. Hkrati pa so na policiji ugotovili še druge Jožkove grehe. Tako se je na primer ponudil neki mesarici, da ji bo prodajal klobase. Fant je klobase res prodal, denarja se mu je zdelo škoda in si ga je pridržal ter zapravil. Na policiji je fant s solzami v očfeh povedal, da je bil lačen in je zato moral krasti. Ko so ga vprašali, zakaj ne gre domov v Škofjo Loko, je Jožek povedal, da ima doma mačeho, kj ne mara zanj, oče pa, da se zanj ne briga. Fant se je zlagal, kajti ima zelo skrbnega očeta, ki ga je dal celo študirati v Ljubijaj^', kjer pa so mladega pustolovca kmalu vrgli iz šole. Jožek je nepoboljšljiv pokvarjenec. Ker so mu na policiji že dvakrat odpustili, so mu zdaj z obžalovanjem povedali, da v tretjič res ne morejo in so ga izročili sodišču. O Tat okratlel bivšega tatu. Nekega Petra so detektivi iu stražniki prejšnja leta dolgo preganjali kot izvežbanega tatu in je mo-ual ta celo večkrat sedeti v zaporu radi tatvine. Toda včasih se celo volk spreobrne. Peter se je oženil in se prijel poštenega rokodelstva, tatvine pa je opustil in policija mu je dala odtedaj mir. Predvčerajšnjim pa je obiskal Petra neznan moški in ker ga ni bilo tedaj doma, si je neznani obiskovalec prilastil lep del Petrove obleke in perila, tako da trpi mož okoli 1000 Din škode. Seveda so se na policiji zelo začudili, ko je izpreobrnjeni tat Peter prijavil, da je bil okraden. O Tatvine. Akademiku Rudolfu Rozmanu je bilo v četrtek zvečer raz kolo na Miklošičevi cesti ukradena karbidna svetilka s se-salko, v vrednosti 65 Din. — Stanku Bitencu v Švabičevi ulici je nekdo ukradel nekaj perila vrednega 400 Din. Jožefu Hamu je neki mesarski pomočnik ukradel več prašičjih čev. 0 Dra karambola. Kovaški vajenec Anton Mule je vozil po Prešernovi ulici z eno-vprežnim vozom in se je zadel v mlekarski voziček kmetice Jere Gregoričeve ter ga prevrnil. Gregoričeva je imela na vozičku večjo množino jagod, ki so padle v prah in trpi Gregoričeva precej občutno škodo. — Petnajstletni tekač Anton S. je vozil po Bohoričevi ulici po levi strani s kolesom in se je zadel v dijaka Nika Predvorška. Oba kolesarja sta padla na tla, k sreči pa se ni nihče poškodoval. Pač pa ima Predvoršek na pokvarjenem kolesu zelo znatno škodo. 0 Policijski drobiž. Včeraj v petek so bili aretirani trije berači. Dva sta bila izročena sodišču, tretjega pa je policija izpustila in izgnala v njegovo pristojno občino — Zgornjo Šiško. Mož je zelo star in nadlofeen ter ga je beda prisilila, da je včeraj prvič v svojem življenju beračil. — Dalje so bile aretirane tri osebe, ena radi nevarne grožnje, ena radi nadlegovanja ljudi na cesti in ena radi nedostojnega vedenja. — Na Sv. Petra cesti stanuje neki dobrosrčni možak, katerega najljubša zabava je, da v poznih urah na vse mile in nemile viže pretepa svojo ubogo nečakinjo. Pasanti te ceste se pogosto zgražajo nad nočnim hrupom, ki ga ta možakar povzroča. "Ljudje pravijo, da mož počenja samo zato škandale, ker hoče s tem dražiti svoje sosede. Sedaj ga bo policija naučila dostujnih manir. — Neki S. F. iz Spodnje ŠiSke je bil ovaden, ker je grozil svoji mačehi, da jo bo s sekiro. Na prigovarjanje policijskega urad- nika, sta se mačeha in togotni pastorek pomirila in spravila. — Ovadeni so bili štirje pijanci radi kaljenja nočnega miru. — Zelo se množe zadnje dni prestopki zoper obrtni red in slične naredbe. Ena ovadba navaja neupravičeno izvrševanje vodnjakarske ena pa prevozniške obrti. 38 ovadb navaja prestopke pravilnik o zapiranju trgovskih obratov, 11 ovadb za prestopke zoper avtomobilske predpise. Trije gostilničarji so ovadeni radi prekoračenja policijske ure. Dr. Fran Marini? ne ordinira do konca avgusta 1.1. Maribor n Ljudje venomer sprašujejo, kdaj se bodo neki uvedle v n.-šem avtobusnem prometu mesečne karte. Toliko nepotrebnih sitnosti je s tem drobižem — za stranke in pa za nameščence pri avtobusnem podjetju. Zato ljudje komaj čakajo na to, kdaj se bodo uvedle mesečne karte, o čemur se je že razpravljalo na zadnji seji mestnega občinskega sveta in o čemur se bo odločevalo na prihodnji seji. □ Avtobusni promet in Koroško predmestje. Nekateri ugledni naši pristaši v Koroškem predmestju so nas opozorili na to, da bi se avtobusni promet čimpreje uvedel tudi v tem predmestju. Mislimo, da bi bilo odveč, ako bi hoteli poudarjati upravičenost te želje, in upamo, da se bedo tozadevni sklepi storili že na prihodnji seji mestnega občinskega sveta — v zadovoljstvo prebivalcev Koroškega predmestja. □ Kaj to pomeni. Navzlic pasji vročini, ki vlada zadnje dni v našem mestu, je v Dravi jako malo kopalcev, posebno zgoraj pri Schmiedererje-vem posestvu, kjer jih je sicer kar mrgolelo. Pa so se ljudje, ki stanujejo na Koroški cesti, brž domislili — aha tam zunaj pri cirkusu Kludsky so. Ko ne bo v Mariboru cirkusa, pa bo zopet kar mrgolelo v Dravi kopnlcev in kopalk. □ Poskus samomora. V četrtek se je guncal okoli 14. ure po poti na desnem bregu Drave, ki vodi od brvi proti cerkvi sv. Jožefa v Studencih, neznan moški. Naenkrat se je znašel v Dravi. Na pomoč mu je priskočil žel. uradnik G., ki je neznanca potegnil iz Drave ter ga z umetnim dihanjem zopet obudil k življenju. To je trajalo celih 15 minut. Seveda se je takoj zbralo veliko ljudi; nikomur pa ni padlo v glavo, da bi bil priskočil na pomoč uradniku G. Kar gledali so in pasli svojo radovednost, smatrajoč, da s tem že izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo do svojega bližnjega. Končno je priveslal plavalni mojster Z., ki je neznanca odpeljal proti staremu mestnemu kopališču: nato je rešilna postaja prepeljala nesrečnika v bolnico. Izkazalo se je. da se mož imenuje Adolf S. in da je brivec na Tržaški cesti. Ko je prišel k zavesti, se je hudoval, ker so ga rešili emrtj,- ii Nov šport. Golobja pečenka je fina stvar. TOsdo prav dobro gurmani, ki si to lahko pri-vo^MlLira« iz Zagreba, ki potem zvečer v veliki dvorani Zdraviliškega doma koncertira. Radeče pri Zidanem mostu Podruina cerkev na 'Zebniku, pred kratkim močno poškodovana od požara po sreli, je prejela po prizadevanju vrlih sestra Redenšek iz Ljub-jjane (Frančiškanska ulica) prvo podporo, namreč tri popolne masne plašče. Zdaj potrebuje še mašno knjigo in platneno mašno perilo (alba, korok, hu-merale ter ostali prtiči). Premoženja cerkev nima; kolikor pa so donesle razne zbirke, to pojde vse za popravo strelovoda in zakristije, oziroma za po-slikanje cerkve, — in še bo primanjkovalo. Komur je do znane romarske cerkve žal. M. B. na Zebniku,- naj ji zdaj prihiti na pomoč! Gosp. Ivan Svet, elektromonter in mašinist v papirnici br. Piatnik v Radečah, je 24. t. m. dopoldne, ko je bil v službi nenadoma opasno obolel na želodcu in notranjih organih. Takoj pre-videnega s sv. zakramenti so še listo dopoldne odpeljali z avtom v celjsko bolnico. Pač žrtev prevelikega dela in truda, ko še ob nedeljah ni mogel počivati! Bog daj skorajšnje okrevanje! Stanovanjsko vilo z vsemi pritiklinami je od bivšega radeškega tovarnarja za usnje g. Podvinca pravkar kupil g. Lotrič, mesar in gostilničar v Radečah, za nizko ceno 125.000 Din. Čudno, da je prvotna prodajna cena 250.000 Din, od katere lastnik še pred tremi meseci nikakor ni hotel odnehati, zdaj tako nizko padla. • * * Kranj. Meščanska šola. Časopisje je nedavno prineslo vest, da se z novim šolskim letom v Kranju prične meščanska šola. Mnogi stariši iz mesta in okolice, ki iščejo zato v mestu potrebnih informacij, pa povsod izvedo, da meščanske šole ne bo. Naj bi merodajna oblast dementirala take vesti, če so napačne, da se starši po nepotrebnem ne bodo begali in da lahko dovolj zgodaj otrokom preskrbe stanovanja in sprejem v šolo drugod. Križe pri Tržiču. Nova zastava dekliške Mar. družbe bo v kratkem izvršena, tako da jo bo 15. avgusta že mogoče blagosloviti. Delo je v nasprotju s tradicijo nekoliko novejše zamišljeno. Zastavo izvršujejo čč. šolske sestre v Mariboru, kar nam jamči za umetniško izdelavo. Stala bo 8000 dinarjev. — Vabimo. Postajališče Lipoglav. Dne 24. t. m. vršila sa je komisija na licu mesta v Lipoglavu radi nameravanega postajališča istotam. Sklical je komisijo gerent okrajnega zastopa Šmarje pri Jelšah gosp. Ivan Turk. Komisije so se udeležili poleg gerenta, zastopniki prizadetih občin iz šmarskega okraja ter oblastni poslanec dr. Onton Ogrizek iz Celja in g. dr. Josip Karlovšek. Vsi navzoči so bili edini v tem, da je postajališče nujno potrebno z ozirom na veliko razdaljo postaje Poljčane in Grobelno. Šlo je le za to, naj li se postajališče napravi bližje Sladke gore ali bližje konjiškemu okraju. Končno so se vsi navzoči zedinili, da naj bo postajališče med gostilno Ratajc na svetu železnice tako, da bi okrajni zastop cesto, ki vodi na Loče pomaknil za par metrov uasaj. Slednji prostor pa bi veljal RADION pere sam! „Imam časa a pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in varuje perilo! ti le z slučaj, da konjiški okraj in prizadete občine Loče in Zbelovo prispevajo najmanj toliko k postajališču, kakor bodo prispevale občine šmarskega okraja zaeno s šmarskim okrajnim zastopom. Ako bi pa konjiški okraj in tozadevne občine tega ne hotele in bi v prvi vrsti prispeval le šmarski okraj in tozadevne občine, bi naj bilo postajališče ono, ki je bližje Sladke gore. V vsakem slučaju se re-flektira na to, da bo tudi mariborska obl. skupščina prispevala primerni znesek ter da bo železnica sama vzdrževala tozadevni personal in plačala napravo signalov. Vse prizadete korporacije je treba čimprej pozvati na odločitev, da bodo lahko v jeseni spravile tozadevne zneske v svoje proračune. Stroški postajališča brez signalne naprave, koje bo dala železnica, so preraSunani na okoli 100 000 Din. Prispevale bi predvsem nastopne korporacije: Okrajni zastop v Šmarju pri Jelšah in Konjice, občine Ponikva ob juž. žel., Sladka gora, Zbelovo in Loče. Upamo, da bo sedaj svar v dobrih rokah in da bomo v Lipoglavu vendar prišli do zaželjenega postajališča. Spori Velike medklubske kolesarske dirke kol. in mol. društva »Sava« v Ljubljani na progi Ljubljana Bled, združeno s kolesarskim celodnevnim izletom članov in članic, se vrši v nedeljo, 29. t. m. z odhodom in startom ob 5 na Celovški cesti pri km 2 (gostilna Kos). Prijavo dirkačev proii prijavnim 10 Din sprejema društvena pisarna na Karlovski cesti št. 4 do najkasneje v soboto 28. t. m. do G zvečer. Pravico startati imajo vsi verificirani vozači Kolesarske zveze SHS. Na razpolago bo za izletnike več avtobusov na trgu Sv. Jakoba proti malenkostni pristojbini. Odhod ob petih zjutraj. Pridile polnoštevjlno. Odbor. Juniorskc nogometne tekme za poknl SK Ilirije. — Prijavni rok za juniorskc pokalne tekme sc podaljša do torka, 31. t. m. ob 18; uri. Istotako se preloži seja medklubskega odbora za žrebanje protivnikov, ki sc vrši zdaj v torek ob 20.30 v posebni sobi kavarne »Evropa«. — Dosedaj so prijavili sodelovanje poleg SK Ilirije še klubi Mladiko, Mars, Svoboda in mariborski železničar. — SK Ilirija. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Za današnjo tekmo s SK Grafiko naj bodo točno ob 17.30 v garderobi igralci Urbančič, Mavec, Stre-hovec, Kirbiš, Varšek, Žitnik, oba Čcrneta, Franzot. Tomažič, Bergles, Ncli. Igralce, ki ne bodo točno na mestu, se bo pozvalo strogo na odgovor! — Moštvo, ki bo igralo proti SK Celju jutri ob 18 uri je razvidno v članski knjigi v »Evropi«, na kar sc izrecno opozarjajo igralci Kreč, Volkar, Košeniiia, Jenko, Šiška, Doberlct in VerovSck. — Načelnik. TENIS - LUKSUS. Fariški teniški klub ni plačal davkov in je bil pozvan pred sodišče. Fiskus pravi da tenis ni pravi šport, temveč bolj luksus ali predstava. Klubu -.o hoteli naložiti poleg 40.000 frankov veseličnega davka še 82.000 frankov prometnega davka. Nismo brili, kako se je stvar iztekla. »PREVIDNOST - ZRAČNI PROMET!« Davno že smo navajeni ua opomine ob prehodih čez železnico, kje ni pregraj. »Pozor na vlak!« je povsod ob takih križiščih napisano. Ce pa na- pisom: »Previdnost — zračni promet!« Nekdo vprašuje: Na kak način naj se pešec ali konj ali avtomobil varuje pred tamošnjim zračnim prometom? Obupen položaj monopol-skesa delavstva v S oveniji Z ozirom na dopis pod gorenjim naslovom v »Slov. Narodu« /. dne J4. julija t. 1. smo prejeli iz delavskih krogov tobačne tovarne naslednji dopis: Da so voditelji marksističnih socialistov vedno tesneje uklenjeni v verigo nadvse kapitalistične SDS, io smo že zdavnaj vedeli. Da ni zadnja leta med njimi nobene duševne razlike, tudi. Ali, da se bodo pa posamezniki vsiljevali v te verige in da bo kdaj neki socialist iz tobačne tovarne napisal take neumnosti kar se tiče SLS in dr. Korošca v SDS glasilo, kot jih je 24. t. m. v »Slov. Narodu«, to bi se nam pa niti sanjalo ne bilo. In ta gospod, ki mu kakor ostalemu delavstvu, lomi tilnik kapitalizem, si predrzne v imenu celokupnega delavstvu tobačne tovarne napisali v kapitalistično plašilo, da ie tobačno delavstvo soglasno ugotovilo, da je bila karikatura dr. Korošca v »jutru«, proti kateri se je zgražala tudi vsa poštena delavska javnost, pravilna in dobro pogodenu. Nam je prav, da je prišel omenejeni so-drug s svojo pravo barvo na dan ravno v času. ko njegova skupina želi, da se podu deputacija tobačnih delavcev v Belgrad iskat pomoči tistih poslancev in ministrov SLS, katere domu blati in sramoti v SDS-arskem časopisju. Naj ti iščejo pomoči )iri tistih poslancih in strunkuh, s Katerimi so eno. Ogromna večina tobačnih delavcev pa, ki pozna svoj težki položaj in se neizprosno bori za zboljšanje, pa odločno obsoja omenjenega sodruga in »Jutrove« karikature in bo poskrbela v svoji lastni moči, da tobačno delavstvo svoje pravice tudi doseže. Prireditve in društvene vesti Strokovno društvo javnih nameščencev h vpokojencev kraljevine SHS » Ljubljani ima drevi svojo običajno redno sejo. Predsednik. Cerkveni vestnih. Na Jakobovo nedeljo, dne 29. jul. bo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani služba božja v temle redu: Sv. maše se prično ob 5. Ob 6 bo govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna peta sv. maša z orkestrom (godbo). — Popoldne ob 6. uri govor in slovesne litanije Vseh svetnikov. Ta dan bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Poreijunkula se bo tudi letos v znani romarski cerkvi Sr. Kril nad Dravogradom slove&no obhajala prih. četrtek, dne 2. avgusta. Na predvečer in na dan sani bodo ob 7 in 10 pridige in slovesna opravila. Duhovniki in krščanski romarji prisrčno vabljeni! Polxvedovanta Zlat uhan se je našel v Dalmatinovi ulici. Dobi se v Komenskega uliol St 16, pritličje. / / mid iivimieiD vrvenišHS Roald Amundsen Z zrakoplovom na severni tečaj (Dalje.) Četrto poglavje Posadka zrakoplova :>Norge<. Sestava posadke po narodnostih. — Polkovnik Umberto Nobile. — Opravilo posameinih članor ekspcdicijc. — Vloga šefa pri raziska-vanju. Posadka zrakoplova »Norge« iz 16 mož: 1. Roald Amundsen in Licoln Ellsworth, šefa ekspedicije; 2. polkovnik Umberto Nobile. poveljnik zrakoplova; 3. ladijski poročnik norveške kraljeve mornarice Riiser Larsen, podpoveljnik ekspedicije in zrakoplova. Riiser Larsen je praktično izvežban v zračni navigaciji. Pilotiral je enega naših avionov ob priliki poleta leta 4925. in je pri vodstvu tega aparata pokazal ladjfch, so imele vedno poveljnike, ki niso bili mornarji in ravno radi tega so si vzeli za pilotiranje ladij ladijske kapetane. Tako so storili Nansen, Pear, Nordenskj81d, Mylins in Erichsen. Nobeden teh raziskovalcev se ni spoznal na plovbo in zato so vzeli v svojo službo ladijskega kapetana. Ali jim je radi tega kdo odrekal naslov poveljnika ekspedicije? Gotovo, da ne. Najin slučaj pa je bfl čisto isti. Sicer si pa navadno občinstvo čisto napačno predstavlja poveljniški posel. Meni, da zapoveduje, kako se ima ladja dirigirati, in da komandira svoje moštvo. To je pa čisto napačno. Poveljnik ekspedicije igra popolnoma drugačno vlogo. On je tisti, ki je prišel na idejo ekspedicjie, napravil zanjo osnutek, skrbno izdelal ves program ter zasigural njega udejstvitev. Od njegovih različnih ualog obstoji najvažnejša v tem, da si izbere prave sotrudnike in uredi program tako, da vse pravilno funkcionira En sam človek ni v stanju izvršiti raziskovalnega potovanja; če pa se mu posreči, da zbere okoli sebe izkušene Peto poglavje Potel od Svalbarda na severni tečaj. Odhod. — Priprave na krovu. — Eden motorjev se pokvari. — Prva meglena steua. — Ellsworth slavi svoj rojstni dan v bližini tečaja. — Prihod na severni tečaj. 1. maja ob 8 uri 55'" se začuje povelje J> Izpustite vse k in v tem trenutku se »Nor-get brez vsake težave dvigne v prozorni in jasni zrak solnčnega jutra. Ni mrzlo, samo 4.5° C pod ničlo, in vetra prav za prav tudi ni. Kraljevi zaliv se sveti v luči: čisto bela pokrajina z brezmejnimi ledeniki in vrhovi, pokritimi s suegom. Pod nami se premikajo črne točke na brezmadežni preprogi, ki pokriva tla, to so naši prijatelji, ki nam pošiljajo zadnje pozdrave. V trenutku odhoda so nam njih resni obrazi in iskrena stiskanja rok izražala njih prisrčne želje, da se naše potovanje posreči, pa tudi njih skrb za našo usodo. Mi Dasprotno smo brezskrbni. Veseli smo, da smo slednjič končali dolgotrajne priprave in z vprav otroško zadovolj-nostjo se prijetno vozimo po zraku naprej v neznane kraje. Toda kaj začujemo naenkrat? Gromeče pribrzi mimo nas Byrdov Fokker! Ta dracri prijatelj nas spremlja nekaj časa, in se sled- a pvp so tu vedno po greenviškem času. Novi zračni orjaki Med Anglijo in Nemčijo se pripravlja ostra, dasi mirna tekma, ki vzbuja že zdaj napeto zanimanje. Kakor čitatelji že vedo, so Nemci pravkar zgradili nov ogromen Zeppe-Iinov zrakoplov, ki šc letos poleti pteko Atlantika v Ameriko. Toda istotako so pa tudi Angleži zgradili dva zračna velikana »R 100«, ki sta šc znatno večja nego Zcppelin in bo eden izmed obeh istotako poletel najprej v Ameriko. Združene države so ic ukrenile obsežne priprave za sprejem obeh evropskih zračnih velikanov; obema jc na razpolago si-drski jambor. Sedaj sc vse zanima: kateri izmed obeh zrakoplovov bo prvi poletel, kateri se bo bolje obnese!? Razmerje med novim Zeppelinom in obema angleškima zrakoplovoma jc sledeče: Prostornina: Zeppelin 3,750.000 kubičnih čevljev, *R 100- 5,000.000 kub. čevljev; konjske sile: Zeppelin 2600, »R 100« 4200; največja hitrost: Zeppelin 130 km, »R 100« 132 km; potnikov: Zeppelin 20, R 100« 100; dolžina: Zeppelin 236 m, »R 100« 216 m. Zeppelin je zgrajen popolnoma enako kakor »Los Angeles«, ki ga je Nemčija zgradila za Združene države, le poldrugokrat je večji. Britanski »R 100« je pa zgrajen po čisto novih načelih, ki so sad štiriletnih poizkusov in preiskav v laboratoriju. Angleži mislijo, da največ zrakoplovov ponesreči zaradi prešib- irr jv. svoje izborne lastnosti. Na krovu zrakoplova >Norgec bo vršil službo navigatorja, imel bo izredno težko in kočljivo nalogo usmeriti našo pot od Svalbarda preko tečaja na Alasko. Nobenemu specialistu še ni bila poverjena tako delikataa misija; 4. ladijski poročnik kraljeve norveške mornarice, Emil Horgen, ki je poveljeval smernemu krmilu. Prvovrsten letalec, tako hladnokrven, da ga nič ne spravi iz ravnotežja in razen tega spreten navigator. Če rabi Riiser Larsen sotrudnika za svoje račune, ga bo našeh v Horgenu; 5. Oscar \Visting, kateremu je poverjeno globočinsko krmilo. Bil je udeleženec ekspedicije na južni tečaj in nato preživel 6 mesecev na ladji »Maud« v ledovju sibirskega arktičnega oceana. Komaj je prišel domov, je že prihiteL, da se nam pridruži; 6. ladijski kapetan kraljeve norveške mornarice Birger Gothvaldt, specialist v ra-diotelegrafiji in radiogoniometriji (določanju pozicije potom radio-valov). Ta upravlja radio postajo na krovu; 7. Fridtjof Storm Johnsen, radiobrzojavni asistent; 8. Finn Malmgren', profesor univerze v Upsali, vremenoslovec. Bil je od leta 1922. do 1925. vkrcan na raziskovalni ladji »Maud« ter na njej prepotoval ledovje preko Sibirskega ledenega oceana. Je specialist za arktično vreme: 9. Fredrik Ramm, novinar. Njegova misija obstoji v tem, da stalno obvešča svetovno časopisje o vsem, kar se godi na krovu našegij velikana; 10. poročnik letalec Oscar Omdal kraljeve ndrveške mornarice, ki nadzira desni motor. Izboren mehanik, iznajdljiv duh, ki se naglo odloči. Je velike vrednosti za ekspedicijo, kakršna je naša; 1. Cecioni, glavni mehanik; 12. Arduino, mehanik; 13. Caratti, mehanik; 14. Pomella', mehanik. Vsi ti so nadzorovali levi in zadnji motor. 15. Alessandrini, nakladalec. Ekspedicija sestoji torej iz 8 Norvežanov, 6 Italijanov, 1 Amerikanca in 1 Šveda. Večkrat se je izrazilo mnenje, da niti Ells-worth niti jaz nisva bila kvalificirana, da poveljujeva ekspediciji, ker nisva zrakoplovca. Moj odgovor na to je enostaven in odločen. Polarne ekspedicije, ki so se odpeljale na ' Se je udeležil ludi letošnjega Nobilovega poleta in na skrivnosten, zaenkrat šc nerazjasnjen način pri tem umrl. ' Cecioni in Pomella sta se udeležila tudi letošnje Nobilove ekspedicije. Pomella se je pri katastrofi ubil, tetto ranjenega Cecionija je pa s drugimi vred rešil ruski ledolomilee >Krann<. Prva slika Viglicrijeve skupino. Možje Viglierijeve skupine sede po rešitvi Nobila na ponesrečenem Lundborgovem letalu pri rdečem šotoru. Na zgornjem krilu se suši obleka. Toruado. Slika kaže obliko s-trašnega vrtincastega viharja »tomadac, ki često pustoši v Severni Ameriki. Tornado se začne na ta način, da se iz temnih oblakov spusti na zemljo bliskovito hitro vrteč se liJ^J^i kateremu se dvigne z zemlje enak lijak. Oba lijaka se strneta v obliki poševno ležečega stebr^flfe brzi preko pokrajine in opustoši vse, kar doseže. specialiste, jih lahko povede do zmage. Ravno ekspedicija zrakoplova >Norge^ je lep primer za to, kar sem ravnokar povedal. Vedno je precej neprijetno govoriti o samem sebi, vendar bom skušal iskreno napisati vlogo, ki naj bi jo jaz igral pri ekspediciji. Dokler bi se potovanje po zraku vršilo pod normalnimi okolnostmi, je moja naloga obstojala samo v opazovanju pokrajin, preko katerih smo leteli. Ker so med posadko specialisti vseh vrst, mi ne bo treba vmešavati se v njih posle. Ce se pa zgodi nesreča in smo prisiljeni pristati na letfu iz kateregakoli vzroka ter se vrniti peš do prvega človeškega bivališča, potem bom moral v tem trenutku jaz prevzeti vodstvo ekspedicije. V tem slučaju lahko samo raziskovalec, ki pozna na podlagi dolgoletnega študija razmere na severu, povede ekspedicijo srečno nazaj. V vsakem drugem slučaju jo čaka gotova smrt. njič obrne ter odpelje nazaj. Tako ostanemo sami v brezmejni ledeni pustinji. Ko smo enkrat prišli ven iz fjorda, hitimo proti severu vzdolž zapadne obale Svalbarda. Prikazuje se nam prekrasna gorska panorama: nc.jprvo Sedem Ledenikov, sedem mogočnih ledenih rek, ki tečejo v dolgem širokem valovanju iz ogromne snežene kupole, ki zavzema notranjost dežele. Nato sledi slikoviti Magdalenski zaliv z visoko v nebo štrlečimi konicami, iz katerih padajo novi ledeniki v morje, ter se lomijo ob njega obrežju v opalni belini. Izgledajo kot Alpe, kojih doline je zalilo morje in le višine štrlijo iz njega. Poleni letimo naprej preko severne točke Amsterdamskega otoka ter sledimo me-ridijanu radiopostaje v Kraljevem zalivu, zato da se lahko na potu radiogoniometrično orientiramo po tej postaji, ki je naravnost za našim hrbtom. (Dalje.) Gospod Modrijan kot toreador u 85 „ „ „ ,, „ 120, ,, „ 40 „ „ ,, i, >. 126, 3. Sirote monopolskega delavca, ki je užival pokojnino ali imel pravico do nje, dobivajo toliko, kolikor bi dobivala vdova. To pa samo v tem slučaju, če so brez očeta in matere. 4. Ako dobivajo vpokojenei, vdove in sirote pod naslovom osnovne pokojnine in doklad sedaj več kakor jim nudi novi pravilnik, bodo tudi v bodoče deležni teh prejemkov. 5. Vpokojenei dobivajo izplačano svojo pokojnino pri podjetju, pri katerem so bili zaposleni. Isto velja tudi za vdove in sirote glede njihovih hraniteljev. 6. Višino osnovne plače in doklad odrejuja uprava državnih monopolov na predlog oblastnega monopolskega inšpektorja. 7. Dokler ne stopi v veljavo ^Pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu« za do-tične monopolske ustanove in pravilnik o pokojninah za monopolsko delavstvo, se določa pokojnina po predpisih, ki veljajo za posamezne pokrajine in po tem pravilniku. Doklade pod točkami t, 2, 3 veljajo od 1. aprila 1927 dalje in se izplačujejo vsakega 2. dne v mesecu. Pod besedo pokojnina je zapopadena tudi provizija. pomoč, miloščina. S tem pravilnikom se razveljavlja pravilnik od 20. junija 1927. Nova Evropa, knjiga XVIII, štev. 2 od 26. julija 1928 prinaša od Srba M. Dj. članek o zločinu Puniše Ilačiča. Pisec izvaja zločin iz komitaške psihoze, ki je rodila v naši državi tudi orjunaške in srnaoske zločine; dolži pa tega takezvano > rad i kali jo", pa tudi prečane. Meni, da bi se moralo pristopiti k reviziji ustave, za katero da so tudi pošteni Srbijanci. — V drugem članku se zavzema za; revizijo ustave Hrvat dr. Politeo. Omejenje oblasti po številu prebivalstva (umotvor Sv. Pribičeviča in dr. Žerjava!) mora odpasti in ustvariti velike oblasti večalimanj v mejah bivših pokrajin. Oblasti morajo dobiti finančno samostalnost, pobirajoč vse direktne davke. — Veliki župan ne bi smel imeti na oblastne sklepe čisto nobene ingerence, ampak samo Državno sodišče. Pole? skupščine naj se ustanovi senat, v katerem bi bili po enakem številu zastopniki iz vseh pokrajin in delegati delavskih, trgovinsko-obrtnih, inženerskih, zdravniških, vseučiliških in drugih združenj. Senat naj ima pravico diferenciranega sveta. Volitve v skupščino naj se vrše po okrajih in posamično, to je, brez list. Švedska delavska naselbina Švedi so eden najnaprednejših modernih narodov. To se med drugim vidi iz načina, kako tamkaj rešujejo razna socialna vprašanja. Delavske plače so dvakrat tako visoke in še več kakor drugod v Evropi. Temu odgovarjajo tudi delavska stanovanja in naselbine. Zgled za to je glavno mesto Stockholm. Švedska prestolica šteje približno 450.000 prebivalcev in prehranja kot pristaniško in industrijsko mesto posebno veliko število delavcev. V notranjem mestu je pač tudi najti takoimenovanih najemninskih vojašnic, a ne veliko. V glavnem stanujejo delavske družine v svojih lastnih eno- ali dvodružinskih hišah, ki segajo daleč v okolico. Ce se peljemo z železnico iz Malmo v Stockholm, potem nas neprestano pozdravljajo iz gozda male rdeče hišice. Posebno zgledno pa je poskrbelo za delavska stanovanja mesto Stockholm. Iz srede mesta vozi cestna železnica v Skarpnack, to je do konca delavskih malouradniškik naselbin. čim pride železnica iz mesta, vozi četrt ure med samimi enodružinskimi ali največ dvodružinskimi hišami. Hiše stoje vse od prve do zadnje sredi lepih vrtov. Zgrajene so na dednozakupnih zemljiščih mestne občine. Stavbišča se dajejo v zakup posameznikom za 60 let; povprečno merijo parcele po 560 kvadratnih metrov, letna najemnina znaša 30 švedskih kron (okroglo 250 Din.) Na takem stavbišču si delavec ali mali uradnik zgradi svojo hišo, za katero sta na razpolago dva tipa, navadno s 4 sobami iu kuhinjo. Denar za zgradbo dobi na posodo iz javnih sredstev po 5 odstotkov. Zazidana ploskev meri približno 60 kv. metrov; vse hiše so podkletene in v pralnici je tudi naprava za kopanje. Obresti znašajo letno 800 do 1000 kron, kar je za Stockholm, kjer zasluži uslužbenec cestne železnice mesečno 300 kron, zelo malo. To so pač zgledne socialne razmere, ko more tudi priprost delavec živeti kakor kulturen človek in se veseliti življenja. Zato pa Švedom ni treba izjemnih zakonov v zaščito države. Slovenci, čuite obupni klic obmejnih bratov in hitite na pomoč Slovenski Straži MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica t-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla« 3 sli 3 Din. Oglasi nad devet vrstic so računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. € 1 ' I' • » » • \luzbeisce|o Strojnik-elektrik soliden, vojaščine prost, išče primernega mesta. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 6772. Knjigoveški pomočnik vešč vezave zapisnikov (protokolov) in vseh dru- fih knjigoveških poslov akor tudi zlatenja, more takoj dobiti službo. Potrebna so priporočila. Pogoje pove Študentska knjižara Kragujevac. Zakonski par brez otrok, išče mesta kot hišnik ali kaj podobnega. Mož je izveiban slikar in pleskar, žena pa izborna kuharica. Delo sprejmeta oba. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »Zanesljiva« it. 6855. Šofer zmožen samostojnega popravila, poznavatelj cest Jugoslavije, išče službo. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Sposoben — trezen«. dčenec ali učenka krepak, dobrih staršev, se spreiine takoj v trgovino mešanega blaga. -Ponudbe poslati na upravo tega lista pod 6754. Prodajalka modne in manuiakturne stroke, starejša, prvovrstna moč, se sprejme v modno in konfekcijsko trgovino v Celju. Prednost imajo tiste, katere so vajene obiskovati sejme ter razpolagajo z daljšimi. dobrimi spričevali. Ponudbe na upravo lista v Celju pod šifro »Marljiva 1000«. Razpisana je služba organista ln cerkrenika v Svibnem p, Radeče pri Zidanem mostu. Primerno za obrtnika. Fotograf, učenko sprejmem še eno takoj. Vinko Bavec, Senovo, Rajhenburg. Mesar, pomočnika dobro izvežbanega sprejmem. Nastop takoj. Vse drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 6851. Verižarce (ketlerice) in natikarice (aufstosserice), sprejmemo. Ponudbe na Tomšič in Jenčik, Karlovac. Stanovanja Meblovana soba lepa, solnčna, z elektr. razsvetljavo, se odda 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov v upravi lista pod štev. 6833. Prodam: pripraven nov j»to bo že moja skrb! A brez pravde vendar ničesar ne opravimo.« vKako to? Poslušam, kar pravite, oče, a mislim, da opravimo tudi brez nje.c; >Kaj pa, če je — to naj ostane med nama — pokojna Pongovska (neumna je pač bila, naj ji sveti večna luč) soprogu pismeno zapustila vse premoženje. Potem je pač imel pravico vse zapisati, komur je hotel.« Te zadnje besede je pan Kšepicki starejši samo zašepetal iti se oziral naokrog, čeprav je vedel, da ni sobi nikogar razen njiju dveh. A sin je vprašal: >Kako pa mu je mogla kaj zapisati, če je nenadno umrla?c -Spisali so to izjavo že leto dni po poroki. Bržkone je Pongovski to zahteval od nje. Saj so živeli v nemirnih krajih, kjer nihče ni vedel, kdaj mu Tatarji zatulijo requiem (nagrobnico). Zakonca sta drug dragemu dala tako izjavo. Listini so spravili v gradu na Pomorskem, odkoder jih je Pongovski pripeljal semkaj. Že takrat sem se hotel pravdati ž njim, a sem uvidel, da ne bi ničesar opravil. Zdaj pa je stvar drugačna... >Zdaj bomo pač shajali brez pravde.c vCe bomo shajali, tem bolje za nas, a na vsak način moramo biti pripravljeni.. »Eh! nič nam ni treba.< >Zakaj ne?<- **To že vse sam-uredim, pa kar brez vas, oček. Te besede so razjezile starega pana Kšepeekega. »Ti sam da vse urediš? Kaj? Kako? Samo ne pokvari mi vse igre. Ti boš že kaj pametnega svetoval! Mar mi nisi svetoval, naj Silnickim kar pustim Dronžke, češ da jim te vasi itak ni mogoče odvzeti. Ni mogoče? Zakaj? Radi zaprisege prič na licu mesta — prava reč! Velel sem svojim kmetom, naj si nasu-jejo v škornje zemlje z mojega dvorišča — no in potem? Odšli so na polje onih SHnickih, pa ni nobeden po krivem prisegel, ko je govoril: '^Prisegam, da je zemlja na kateri stojim, lastnina pana Kšepeekega k Ti pa bi lahko leto dni napenjal možgane in še ne bi kaj takega pogruntal. Ti boš kaj svetoval — ta je pa dobra !Če bomo imeli opraviti s panno Sieninjsko, ne pride zadeva pred noben tribunal.« 1 Kaj pa si iztuhtal?« To ni težko uganiti. Ali nisem jaz že v pravih letih? ln ali morda veste, oče, v vsej soseski še za kako drugo tako dekle?« Pri teh besedah je vrgel Marcian glavo nazaj in pričel gledati očetu v oči. Tudi ta ga je vprašujoče gledal, žvečil dalje in potem vprašal: '-Tako torej misliš?« :;Zato pa se ta na ta način v Belčončki usedem kar igraje, brez vsakih težav. Če je revna, je zato iz ugledne rodbine... Ali pomnite, oče, kaj je dejal Pongovski: če bi si človek malo ogledal vse listine nekdanjih Sieninjskih, bi si nemara lahko pol vojvo-dine pripravdal?! Še Sobieski so potomci tega rodu, še pri kralju bi torej imel zaslombo. Kralj sam bi ji moral preskrbeti balo... Dekle pa me že davno v oči bode, kajti to je res imeniten grižljaj, imeniten, imeniten, vam pravim!« Pričel je poskakovati na svojih kratkih nogah in si je pri tem lizal brke. Tako zoprn je bil videti, da mu je stari Kšepecki rekel: Saj te ne bo hotela!« Mar je hotela starega Pongovskega? Kaj? Mar jih je bilo malo ki bi me bile rade dobile? Zdaj je šlo jako dosti mladih fantov k vojakom. Dekleta bodo kar v tucatih na prodaj kakor šivanke. O, stari Pongovski je že vedel, zakaj me je napodil iz hiše. Saj me ne bi, če se ne bi tresel za dekle.« 1=111= se e 3 o > E co a = V. C » =r a e 3 Sg S I > g s. p „ K K ttBfgg r s 3 sr n O- rn s« s a i S f 14 I" O -J < n> — N Z! n> s- □ N> S » c/5 C " Cl. b n O > sr s y i JQ VI < t ^ m. fT> ~ zr. ® P P - S' w g o 2 - a u o — W * m 2. o S- B | o ® £ es » 5 o P s ® 3 g ' g=s g 21 S f M * a s s cs,' •• P * g L ti v:" =111=111 Za JuftoctoVMMko tiskarno I Ljubljaaii &ii«i C ladajatslj. di. fl. fcatovK. Uredniki Ftaao Icneglavt