GLASILO KOLEKTIVA G OZ DUL GA GOSPODARSTVA MOV O MF STO NOVO MESTO, 3 UH D 1965 oT. 3 L ETUI K II. IZDAJATELJ: Delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože VSEBINA Stran 1. Delavski svet potrdil mandate članom 1 2. Delavski svet je izvolil upravni odbor in imenoval komisije 2 3. Sklepi organov upravljanja 4 4. Naloge delavskega sveta so težke in odgovorne 8 5. Nekateri problemi v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji 20 6. Mehanografi ja v gozdarskem načrtovanju 23 7. Zvezno posvetovanje o problematiki s področja gojenja gozdov 27 8. Analiza nezgode pri delu (3) 30 9. Skupščina ZITGLI Jugoslavije v Beogradu 33 10. Nekaj o gradnji gozdnih cest 37 11. Celulozni les - neurejene cene 41 12. Gozdovi Bele krajine p^ed drugo svetovno vo ,ino 43 13. Imamo nov zakon c delovnih razmerjih 44 14. Obiskali smo Bazo 20 46 15. Spomini s študentske prakse 47 16. Humor 50 «e ✓ v / 1 KONFERENCA AKTIVA ZK GOZDNEGA GOSFODARSTVA NOVO MESTO VIII. KONGRES ZKJ IN V, KONGRES ZKS STA OBRAVNAVALA VRSTO POMEMBNIH VPRAŠANJ IZ NAŠEGA DRUŽBENO-EKONOMSKEGA ŽIVLJENJA, KI JE ZLASTI V ZADNJEM ČASU DOSEGLO IZREDNO HITER RAZVOJ. TAKO OBA KONGRESA, KAKOR TUDI VRSTA DRUGIH KONFERENC IN POSVETOVANJ, MED KATERIMI JE ZLASTI POMEMBNO ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJALCEV SLOVENIJE V LJUBLJANI, SO POTRDILI, DA JE' SAMOUPRAVLJANJE OSNOVNA PRIDOBITEV NAGE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE IN NAJUSPEŠNEJŠA ŠOLA DRUŽBENE ZAVESTI IN ODGOVORNOSTI NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA. JASNA ORIENTACIJA NA KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA IZRECNO NALAGA PRVENSTVENO ODGOVORNOST KOMUNISTOM ZA POGLOBLJENO SPREMLJANJE, REALIZIRANJE IN OBJEKTIVNO OCENJEVANJE PROBLEMOV IN PROTISLOVIJ, KI NASTAJAJO V SAMOUPRAVNIH ODNOSIH Z NAMENOM, DA BI DOSEGLI ŠE HITREJŠI IN USPEŠNEJŠI RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA. ZASLEDUJOČ I-OSTAVLJENE CILJE BODO KOMUNISTI GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO NA KONFERENCI AKTIVA KOMUNISTOV, KI BO V SOBOTO DNE 3» JULIJA 196 3 V NOVEM MESTU KRI -TIČNO PRESOLILI PREHOJENO FOT NAcEGA, SE RAZMEROMA MLADEGA KOLEKTIVA IN TAKO PRISPEVALI K UTRDITVI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI. TA KONFERENCA BO ISTOČASNO PREGLEDALA REALIZACIJO SKLEPOV PRVE KONFERENCE AKTIVA KOMUNISTOV GOZDNEGA GOSPODARSTVA, KI JE BILA 10. JUNIJA LANSKEGA LETA V ČASU PREDKONGRESNE AKTIVNOSTI. KONFERENCA BO ZA VSE ČLANE ZK OBVEZNA, VSI OSTALI ČLANI KOLEKTIVA PA SO VABLJENI. SEKRETARIAT AKTIVA ZK GG NOVO MESTO f, c. 'IX. SKLADI o ČE STRAŽA: 1. Berkopec Franc X. UPRAVA: 1. Kalinovič ing. Rade Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov Lukšič Jože, za namestnika pa tov. Kapš Nande. xXx DELAVSKI SVET JE IZVOLIL UPRAVNI ODBOR IN IMENOVAL KOMISIJE Na prvi seji delavskega sveta 31. maja 1965 je delavski svet izvolil v upravni odbor naslednje: 1. Cujnik ing. Peter, obrat za gozdarsko načrtovanje 2. Haler Ernest, GO Črmošnjice 3. Klemenčič Leopold, GO Metlika 4. Mehle ing. Konrad, GO Novo mesto 5. Nose Stane, skladišče Straža 6. Petrič ing. Jože, uprava 7. Puhan Alojz, GO Podturn 8. Rade Jože, GO Črnomelj 9. Turk Karel, GO Straža 10. Veselič Alojz, GO Trebnje 11. Penca ing. Janez Nadalje je delavski svet imenoval‘komi si je in sicer: I. KOMISIJA ZA NABAVO IN FRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV: 1. Ilc Stane, uprava - 2. Plut Vinko, GO Novo mesto 3. Muhič Jure, GO Straža 4. Jaketič Florjan, GO Črnomelj 5. Pršina Ignac, GO Podturn - 3 - II. KOMISIJA ZA NAGRAJEVANJE: 1. Dežman Nace, GO Trebnje 2. Krapež Alojz, gradbeni obrat 3. Geršič Peter, GO Novo mesto 4. Padovan Ivan, obrat za gozdarsko načrtovanje 5. Lukšič Jože, GO Podturn 6. Štor ing. Ado, GO Straža 7. Weiss Jože, GO Črnomelj III. KADROVSKA KOMISIJA: 1. Gregorčič Nace, uprava 2. Jerman Jakob, GO Crmošnjice 3. Bukovec Ivan, GO Novo mesto . 4. Pureber Stane, GO Straža 5. Vrlinič Rade, GO Črnomelj < • IV. KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE: 1. Vidervol ing. Jože, GO Črnomelj 2. Kopinč Prane, GO Novo mesto 3. Zamida Rudolf, GO Podturn V. KOMISIJA ZA HTV: 1. Turk Jože, GO Novo mesto (rej.1933) 2. Škrbec Stane, gradbeni obrat 3. Spile tič Bogo, uprava 4. Novak Miha, GO Straža 5. Janež Franc, GO Črnomelj VI. KOMISIJA ZA PERSPEKTIVNI PROGRAM: 1. Kalinovič ing. Rade, uprava 2. Petre tič Martin, gradbeni obrat 3. Mlakar ing. Damijan, GO Trebnje 4. Klančičar ing. Slavko, GO Podturn 5. Fabjan Anton, GO Črnomelj v,I- iPRATNI ODBOR POČITNIoEEGa BOGA NOVIGRAD: K:leman Jakab, uprava . 2. j tj. rn Prane, gradbeni : bra • xXx SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANA Delavski svet je na seji 31. maja razpravljal ,pre-membah .'Ziroma dopolnitvah nekaterih internih ~redpi-scv in sprejel naslednje sklepe: 1.* Sprejel je začasno dločbo višini letno g j .. 'pasta. Po tej odločbi znaša letni dopust: do 5 let delovne dobe od 5 do 15 let del.dobe od 15 do 25 " » " preko 25 lot " 11 Delavcem, ki še niso stari 18 let, pripada p večar. dopust za 7 dni. 14 delovnih dn_ 18 " " 24 " " 30 ” ’• dtp; ■;a V delovne dneve se štejejo -tudi proste sobote in sicer: na 14 dni dopusta na 18 dni dopusta na 24 dni dopusta na 30 dni dopusta 2 prosti soboti 3 proste sobote 4 proste sobote 5 prostih sobot Izredni dopust lahko odobri odgovorna oseba na obratu samo do 7 dni v letu in to v primeru sklenitve zakonske zveze, ob porodu v ož.ji družini, ob strokovnem izpitu, ob smr*! v ožji družini in bolezni ali nesreči v ožji družini 2. Urnik dela naj bo enoten za vse dela-ce gozdnega , gospodarstva. Zaradi različnega delovnega časa (delo v le'tni in zimski dobi) sc nastale težave v proizvodnji. Ker obrati zagovarjajo svoja stališča glede urnika, je delavski svet dredil, da naj službe na upravi ugotove na podlagi priporočil obratov najbolj primeren urnik dela in ga posredujejo na prihodnji seji DS. Do sprejetja tega pa naj obrati vskladijo svoje poslovanje, da ne bi prišlo v proizvodnji do zastoja. 3* Delavski svet je določil dela, katera lahko opravljajo dninarji oziroma priložnstni delavci. Za priložnostna, občasna ali začasna dela se smatra dela v gojenju, urejanju, izkoriščanju gozdov ter v drevesnicah. • 4. Delavski svet je sprejel sklep, da se fvrmira pri gozdnem gospodarstvu obrat za dkup in prodajo predelanih in nepredelanih sortiment v. Upravo' ped jet-ja je zadolžil, da pripravi potrebno dokumentacijo in jo posreduje na prihodnji seji. 5. Delavski svet je odobril članom kolektiva, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, prevozne stroške nad 600 din mesečno. 6. Z ozirom na spremembo predpisov s katerimi se delovnim organizacijam blokira 20 $ sredstev za investicijsko izgradnje, je delavski svet sprejel sklep, da se zmanjša investicijski program za letošnje leto za sledeče objekte: Cesta Srnski ovinek - Oražem c d 36 mil j.na 20 milijonov Odstopi se c d nabave naslednjih osnovnih sredstev: a/ tovorni avtomobil OM v vredn'sti 10 milijonov b/ konzolno dvigalo 500.000 din Nerazporejena invest. sredstva 4 milijone 7. Delavski svet je sprejel sklep, da komisija za nagrajevanje temeljito prouči merila za nagrajevanje strokovnih delavcev. Ugotovitve ter predi' ge, ki jih bc izdelala bo posredovala delavskemu svetu. 8. Glede vodnega prispevka, ki srn: ga d' lžni plačati vodni skupnosti .je DS sprejel sklep, da se vloži ugovor proti previsoki odmeri, 9. Obrati naj čimprej pristopijo k izdelavi meril za nagrajevanje po trcmesečnih in končnem bračunu. Naše bralce m.ramo seznaniti tudi sklepih delavskega sveta na zadnjih dveh sejah. % Važnejši sklepi se: 1. Da zaprosimo posojil., za snovanje intenzivnih nasa-d v iglavcev v znesku 42,500.000 din. Sedaj ko te pišemo že vemo, da je odobrenih 37,250.000 din. 2. Gozdno gospodarstvo bo zaprosil' posojilo za izgradnjo oziroma nakup stan vanj in sicer: a/ za gradnjo 4 stan. vanjskega bloka v Dol.Toplicah b/ za nakup treh stano.vanj v Novem mestu c/ za nakup enega stan vanja v Metliki d/ za nakup enega stan:vanja v Trebnjem e/ za nakup dveh stanovanj v Črnomlju. 3. Delavski svat je razdelil sklad skupne porabe takale: 1. Prispevek za m st v Eandiji 2. Za poplavijence v Istri in Sloveniji 3. Za stan.p; sojila Lindič, VrliniČ 4. Odplačilo anuitet 5. Plač.gosp.zbornici za stanovanje 6. Plačilo za prevzeta stan. od kmetijskega posestva Novo mesto 7. Dotacije sindikalnim podružnicam 8. Prisp.za izgradnjo bolnice v Novem mestu 9. Refundacija za p pr.stan.hiše v Črmošnjicah 10. Plačilo za stanovanje Žužemberk 11. Za nakup stanovanja v Metliki 12. Za nakup stanovanja v Trebnjem 13. Za nakup stan.stavbe v Črnomlju 1,000.000 300.000 900.000 4,500.000 1,000.000 575.000 1,218.000 2,358.000 811.000 7,000.000 3,500.000 1,500.000 6,500.000 14. Za nakup stanovanja v Črn ni ju 15. Za izgrad. stanc vanj v Dal.Toplicah 16. Za nakup 3 stanovanj v N vem mestu 1". .Popravilo počitniškega loma N..: vi grad 18. Regres za leto 1964 13. Regres za lete 1965 20. Plačilo dveh električnih štedilnik- v 21. Posojila delavcem 22. Razno 4,000.000 18,000.000 15.000.000 1,500 . 000 200.000 13 ,000.000 4 ,000.000 138.000 1,200.000 SKUPAJ 2 88,210.563 4. Sprejel je finančni plan za leto 1965. Iz tega gradiva lahko povzamemo naslednje: materialni stroški so povečani za 20 osebni dohodki pa za 25 dročji, ki ustvarjajo več sredstev in tistimi, kjer se zbere manj sredstev, potrebe po vlaganju pa so večje. Dočim torej o sredstvih vloženih v gozdnogojitvena dela, v gradnje in druge investicije dokončno sklepa po predhodni razpravi na obrat. DS centralni delavski svet, pa o večjem delu dohodkov ustvarjenih za osebne* dohodke, razpravlja vsak obratni delavski svet zase. Obratni lelavski sveti pa imajo seveda kompetenco odločanja še v nizu drugih zadev. Pogoj za sodelovanje vsega kolektiva v samoupravljanju je obveščen .st - tu pa ima poleg osebnega obveščanja še posebno važno vlogo naše domače glasilo "Dolenjski gozdar". Da ti v "bodoče čim uspešneje usmerjali gospodarjenje v podjetju je potrebne , da analiziramo p..l. ža j našega podjetja na podlagi p-, datk'-v, ki so ^ian znani za letošnje prve štiri mesece. Če primerjamo ustvarjeni dohodek po fakturirani realizaciji v obdobju od 1. 1. clo 3 » 4- v letu 1964 in v letu 106? dobimo naslednjo slike: 1964 1965 Razlika Real. stroški 748,656.676 888,246.258 ld8 # 139,589.582 Realizacija 880,162.072 968,222.834 110 $> 88,060.762 Dohodek 131,505.396 79,976.576 - 51,528.820 Z gornjo primerjavo up tovimo, da znaša p rast stre š-k.v 18 $, porast realizacije pa L Dch dek pa je v letu 1965 manjši za 51,528.82C din. Na to zmanjšanje vpliva predvsem za okrog 10.00C m3 manjši odkup, kar ima za posledico manjše realizacijo in znižanje dohodka podjetja za približno 42,1 0 din. Poleg navede- nega vpliva na zmanjšanje dohodka tudi p.večana amortizacija za regeneracijo gozdov od 2.1-00 din na 25''C din po 1 m 3 prodanega lesa, kar predstavlja za 16.3(,9 m 3 8,154.000 din. Rezultat je slabši še posebej zate, ker so pri zmanjšani realizaciji konstantni stroški (režijski) ostali nespremenjeni ali so se celo povečali. V veliki meri so se dvignili stroški v izplačanih .sobnih dohodkih od 175,; 39-352.- din v lotu 1964 na 231,115.633 din, kar predstavlja povečanje za 56,076.281 din ali za 32 c/o. Ros je, da so se benem dvignile tudi prodajne cene določenih sortimentov, toda verjetno ne v taki meri ket sobni dohodki. Delno zvišanje osebnih dohodkov v letu 1965 gre tudi na račun terenskega dodatka, ki letos bremeni sebne dohodke, v letu 1964 pa ne. Dohodek je ugotovljen na podlagi cene stanja'zalog lesa in pa realizacije gozdnogojitvenih del, ki niso bila še obračunana. Zajeti tudi niso vsi stroški -poraba materiala in odpis drobnega inventarja - kar pa na primerjavo z letom 1964 ne vpliva, ker tudi lani v istem razdobju niso bili zajeti. v uspešnosti poslovanja nam e'ov. rije tudi naslednji podatki za letošnje in enake lan slo obdobje: 1964 1965 Stanje kupcev 179,655.323 153,969.202 Sporne'terjatve do kupcev - 24,94 .127 Stanje dobaviteljev 18,678.249 18,415.436 Povečanje sn.sred. 71,4' - .639 14,10 '0.26 3 Povečanje sred.skup. porabe - 988.^29 Poslovni sklad 632,716-.312 789,13 .131 Krediti za osn.sred. 93,852. 5 -7 17 ,242.619 Krediti za trajna obratna sredstva 63,999.762 62,734.123 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 12 , . 00 15 , - 0 Krediti za sredstva skupne porabe 22,545.790 22,668.456 Dobavitelji za osnov. sredstva 7,84^ .437 524.963 Iz gornje primerjave vidimo, da se jo stanje kupcev znižalo v letu 1965, kar jo vsekak. r ugodn:, če pa po š tevarno še s porne terjatve,.t.j. Agromel vidime, se stanje v bistvu ni spremenilo. Nujno je, da se dolg kupcev še zniža in s tem p.veča hitrejše bračanje obratnih sredstev. Dobaviteljem smo d -lžni skoraj prav toliko kot v letu 1964. Povečanje osnovnih sredstev v višini 71,4 ; .639 gre v letu 1964 delno na račun prevzema sn vnih sredstev od kmetijskih zadrug (G; Trebnje), delno pa na račun nakuja preme. V istem bdobju letošnjega leta je povečanje »sn vnih sredstev manjše, nanaša pa se v glavnem le na nakup opreme. Na p rast poslovnega sklada je vplivala Investicijska izgradnja v letu 1964 iz ar rtizacije za regeneracijo gozdov, v poslovni sklad razporejena sredstva p > zaključnem računu za lete 1964 in pa delno brezplačni prevzem »snovnih sredstev. Veliko p večanje kreditov za osnovna sredstva izvira iz prevzema intenzivnih nasadov cd KZ Črnomelj, delne pa tudi iz lastnega investiranja v letu 196+ in 1965« Čeprav se je kredit za 'bčasna .tratna sredstva p. večal, je s talri': . b čuti ti pomanjkanje • r ratnih sredstev. Stanje kreditov za sredstva skupne porabe je v bistvu ostale nespremenjeno, zmanjšalo pa se je stanje dobaviteljev za - snovna sredstva. Dobre bi bil. , da bi si plesali tudi stanje vkalkulirani h stroškov z dnem 3- • • 1364 in v primerjavi z lp65. Stanje vkalkuliranih str'ek v v primerjavi z istim obdobjem lani je sledeče: 1964 1965 I.rabljeni material 366,291. 17 345,v 56. 47 Popravila po crugilj 1,955.742 l,9f6.257 Prevozne storitve 3 ,388.369 35,3' 4.458 Stroški PTT 1, 11.856 1,455. 35 Stroški denar.prometa 1,736.886 559.992 Najemnine in zakupnine 3, '48.933 4,273.757 Potni stroški 1,125.232 797.715 obresti od kreditov 1,695-799 2,954.9'. ' Razno drugo storitve Str-ški za izobraževanje 4, 39.393 3,46 .433 kadrov 2,282.24 3,188.350 Stroški za reklamo 148.125 431.04' Reprezentančni stroški 136.839 223.192 Zavarovalne premije 351.549 671.472 Rasni drugi stroški 1,0' 6.783 1,399.667 Dnevnice 1,343-468 1,354.42' Teren, dodatki 23,571.729 11,236.728 Dninarji in drugi prejem. 5,985*5 2 9,564. 45 Amortizacija I. 19,872.548 31,219.812 C br e s ti na p osi. s kla d Dodatni prispevek za 6, 99.: 9 8,1 1.286 social, zavarovanje 4,839.797 6,694.322 Vkalkulirani v D 175,039.352 231,115.633 Iz navedene primerjave vidimo., da je porabljeni material v letu 196 5 nekoliko man jši , t;, pa predvsem zaradi manjšega odkupa, kajti stroški za drugi material bi bili celo večji vsled porasta con. Nadalje vidim , da s-" se j.rav tako zaradi dviga cen povečali stroški preveza. Naraščajo predvsem tisti stroški, ki so neodvisni d proizvodnje to so obresti od kreditov, ITT stroški, najemnine, izt- braževanje, reklame, reprezentanca, izdatki za zavarovan je, amortizacija, otresti na poslovni sklad in dodatni prispevek za socialno zavarovanje. Nujne je torej, da te žime za tem, da se taki str., ški znižajo ali vsaj omejijo Znižanje terenskega dodatka nastopa zato, ker je v letu 1965 delno prešel terenski dodatek v sabne dohodke. V letošnjem letu :3c konca aprila smo porabili za investi cije 98,317.7 5 din. Poraba po posameznih objektih je sledeča: Plačano Plačano iz iz armrt. II. posl. sklada 1. Nasad Bojanci 3,442.166 2. Lisičje revte-Starološka 9,619.798 3. Logarnica Trebnje 7,229.262 1,952.807 4. Gozd.cesta Lrganja sela 5. Srnski 0 vinek-i ra-žem 5,396.713 6. Vrhpolje-Kobile T- 4.534 7. Ponikve-Sredgorski križ 849.425 8. Log.Novo mesto - 2 kom kamina 116.. '0 9. Kovač Franc, Semič 1, .k:.ivi 7L .995 P' . Logarnic a Rade ha , elektr. priklj. 132.877 11. Straža - log.? kom kamina 7' . 300 12. G. c.Leč ja vas-Jcrdan kal 1,751.694 13. G.c,Smrečnik - Crvanova 16,325.' 42 14. Hlev Brez>va reber 916.239 15. III. ovinek Rampoha■ 3, 58.846 16. Traktor goseničar TG 90 13,752. G C 17. okopalniki 5 kom - Meto Guzzi 2 ,2<'r. ( 00 18. Sadilnik 1 kom Acord 646.100 19. Brana in plugi 1,15' .300 20. Log.Radoha elekt. na- peljava 689.520 21. Komunalna uprava Metlika 694.°06 22. Komunal.pod j.Novo mesto za priklj. 330 .020 23. Mize, stoli in omare,davek in anuitete (55COG39) 2,438.446 Plačano iz ilačano 1, aner ~. II. i o s 1. s kis- :i a 24. Ureditvena.dela od 1/1-31/12-1964 13,339.759 9,6' ■- -3 56 25. Gozdnogojitvena dola SKUPAJ: 66,666.615 31,317.7- 5 Te investicije, ki so bile izvršene večji del že lani, s bile delno plačane iz letošnjih sredstev, kar poneni, da dejansko potrošimo sredstva pre j, k t jih ustvarimo. Res je, da se to ponavlja iz leta v leto. roda v bodoče bomo morali to omejiti, ker v nasprotnem primeru lahko pride podjetje v neugodne situacij-, predvsem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ob novih, strožjih bančnih predpisih o najemanju kreditov za obratna sredstva, # Pr blematika z obratnimi sredstvi: ob izločitvi gozdarstva smo prejeli minimalni del lastnih obratnih sredstev in prevzeli 64,- • -P din posoji- la za trajna obratna sredstva. Po prevzemu gozdarske dejavnosti od kmetijskih zadrug, so - stala naša tratna sredstva nespremenjena kljub znatnemu povečanju proizvodnje (za 75 7°). Ds bi podjetje ne zašlo v težave, smo najemali kratkoročne kredite pri komunalni banki. Toda to je le začasna rešitev. Po zaključnem računu za leto 1963 podjetje ni moglo ustvariti lastnih :bratnih sredstev, saj je ustvarilo čistega dohodka za sklade podjetja samo 18,6 '2.424 din in še ta znesek je bil razporejen v skupno porabo, vsled • gromnih potreb za dvig družbenega standarda. Podjetje je imele naslednja obratna sredstva: v - din dne 3 . P • po virih 1964 1965 obratna sredstva v poslovnem skladu 133.969 kredit za trajna 127. 58 obratna sredstva 63.999 kredit za 0bS.0br.sr. 12C.mpo 62.734 15b.___ Iz tega vidimo, da je v letu 1964 podjetje imelo več lastnih sredstev za 6,91].. ■ >' din, na drugi strani pa so v letu 1965 povečana tratna sredstva na račun povečanega kredita za 'bčasna 'tratna sredstva. Če vzamemo v obzir, da smo po zaključnem računu za leto 1964 prenesli IS?6* .'Ca din sredstev v pr-slovni sklad in če še •upoštevamo manjša lastna tratna sredstva za din 6,911- ■ vidimo, da sne v enem letu zmanjšali lastna obratna sredstva za 26,511- din. Ta sredstva so se prelila iz obratnih v osnovna. T prelivanje je v glavnem nastalo zaradi velikih potreb po mehanizaciji, katere do sedaj v podjetju skoraj ni bilo. Z n< vini gospodarskimi ukrepi pa bo nujno, da v prvi vrsti skrbimo za povečanje lastnih obratnih sredstev, ker !> v nasprotnem primeru podjetje v vedno- večjih denarnih težavah. Glede na povečan obseg pr izv dnje, n-- ra imeti, odnosno pokrivati 116,277.CCo din lastnih obratnih sredstev, da je kreditno sposobno pri komunalni banki. Kot vidimo 3 - 4. 1965 ta pogoj podjetje izpolnjuje, toda če ne bomo omejili investicij, posebno nepredvidenih, kar se često dogaja, se1 bo podjetje znašlo v zelo- neugodnem položaju da izgubi kredit za občasna obratna sredstva, kar pa bi imelo za posledico popolno nelikvidnost podjetja. Kljub velikim obratnim sredstvom, ki jih imame, so le-ta še vedno premajhna (razni zastoji pri odkupu, izplačilih za voznike), ker jo večina teh sredstev vezanih v zalogah lesa in drevesnic (cca 182, .. OC din), zalogah materiala in 'robnega inventarja (cca 8; g'OC.OGO) in pri naših kupcih, v investicijah v lastni režiji ter gozdnogojitvenih delih. Da bi podjetje ne prišlo v težaven položaj, je torej nujno omejiti investicije, o dn sne investirati samo v okviru bstoječih sredstev, ne pa da imamo stalno za ckr g 3 mesece naprej nepokrite investicije, kakor tudi gozdnogojitvena dela. Dalje je p- trebn zmanjšati zaloge lesa, to je pospešiti d premo, zmanjšati zaloge materiala in drobnega inventarja ter zmanjšati stanje dolžnikov. S tem bom' dosegli hitrejše obračanje obratnih sredstev in zmanjšali p trebe po r. večanju le-teh. Računati moramo že sedaj tudi s tem, da bomo ob razporeditvi sredstev, namenjenih za sklade p d jo tja za leto 1965, izločili pretežni del na poslovni sklad, to je za obratna sredstva podjetja. T ik ;c. na krotko finančni ; i 6. j našega pod j^ rja osvetljen z račun r-vedskimi podatki. I/glejmo se-daj ; djetje še z druge strani, namreč, kake ju s pr: cluktivn: st jo , čc jo primer jar..; z enakim bđobjon lani. V. prvih štirih lanskih mesecih je til: zar: s le ni h v p. jetju pr v prečno 79:- delavcev, let: s pa 743? kar pomeni znižanje za '6 k. Razmerje med delavci v pr;izv 'nji na eni strani in administrativnim in tehničnim set jem. je til lani 71:19 letos pa znaša 68:32. D čim je števil: delavcev v pr -izveInji precej padlo pa se je števila stalen setjn celo nek:like p.večalo, število delavcev se je najini j znižalo pri gradbenem obratu in sicer v manjši meri zaradi znižanja . bsoga del, v večji meri pa zaradi uvajanja strojev pri gradnji cest (buldožer, kompresorji). Največje znižanje števila delavcev pri gozdnih obratih izkazuje Straža in sicer za 14 fo. Seveda nami Število zaposlenih brez upoštevanja izvršenih del še ne da prave slike o produktivnosti. Nekoliko več nam . ten p vedo naslednji podatki. Lani v prvih 4 mesecih je bilo pravljenih v izkoriščanju in - z dno g : ji tvenih delih 125.113 norma ur, letos pa 149-513 ur. Iri lotos zmanjšanjem številu delavcev se je število norma ur na enega delavca dvignilo na 344 nasproti lanskim 261, kar pomeni povečanje za 31 i°‘ Čeprav stvarno povečanje ni tolikšn. , ker je pri nižjem številu stalnih delavcev bilo zaposlenih letos nekaj več dninarjev pa je ta podatek vseen. r zi-tiven. Primerjava velja le za tista dela v izkoriščanju in gc z dno gojitvenih delih, ki so normirana. Zanimiva je tudi analiza izgubljenega delovnega časa. V primerjavi z lanskim enakim bdobjen se je znižala izguba delovnega časa na račun dopustov za 6 $, za državne praznike za 2,5 pri izrednih dopustih za 27,5 $, pri opravičenih iz Stankih za 28 /6, pri neopravičenih izostankih za 5 /£, o Stale izgubljene ure pa so se znižale za 31 T.da na drugi strani se je znatno p večalo število deževnih dni (za 26 p) in število boleznin (za 12 7) tako, da v cel ti izkazujemo v letu 1965 povečanje izgubljenega delovnega časa za 15.73*'' ur ali za P g. Čeprav povečanje izgubljenega Časa zaradi deževnih dni delno opravičuje slabše vreme, pa so s tem ne m remc sprijazniti. S primerno rganizacijo bi bilo verjetne v bodoče to postavko možno znižati. Tudi znižanje pri o-stalih vrstah izgubljenega časa bo s poostreno disciplino nujno, ker smo z uvedbo proste sobote dali vsem članom kolektiva možnost, da sv ja nujna p-. ta in razna domača dola opravijo na pr st lan. Do čim neopravičenih izostankov sploh ni m p.'če I v 1 jeva ti, pa je treta omejiti opravičene na minimum. Znižanje izgube delovnega časa je eden od pogojev, ki nam omogočajo prehod na 42 urni del. tednik in nujne ga home n- rali izpolniti. Zelo neugodna je primerjava zajetih količin lesa iz zasebnega sekt' rja. Do konca aprila je namreč blagovna proizvodnja za 1' .176 m3 ali za 24 g nižja kot lani, čeprav je plan sečnje z lanskim enak. Blagovna proizvodnja iz zasebnega sekte.rja je dosežena po količini s 47,7 a po vrednosti pa s 43»9 /. Vzroke za tak stanje le delno po znamo, vse pa kaže, da se Tomo morali v preostalih mesecih letošnjega leta pošteno potruditi, da borne zmanjšali izpad in v redu pokrili bveze, ki jih imamo do lesne industrije. Zajetje čim večjega dela posekanega lesa v zasebnem sektorju pa je ne samo zaradi potreb lesne industrije, za nas tudi življenjska nuja, saj preko premeta z lesom u-stvarimo potrebne fonde za vzdrževanje gozdarske službe v zasebnih gozdovih, kjer je zlasti ukazovanje še bolj zahtevno in zamudno kot v gozdovih SLI. Z novim republiškim zakonom bp promet z lesom verjetno bolje urejen, t da še vedno bo potrebna čim prizadevnejša naša iniciativa. Po sprejetju republiškega zakona o gozdovih verjetno v juniju, bodo izšli še razni podrobni predpisi, ki jih bomo morali čim hitreje pr.učiti, da bomo v novi sečni sezoni uspešneje zagrabili za delo. V letošnjih prvih 4 mesecih sir,o opravili 2 x več dni pri gozdnogojitvenih delih kot lani. Predvsem smo veliko več kot lani pogozdili. T, je lil potrebno, ker imamo letos visok plan pogozdovanja in bi ga bilo samo v jeseni težko izvršiti - saj nam še taki stane za jesen 4/5 pogozdovanj. Posebej bi hotel poudariti, da je to ena naših najvažnejših nalog. Pred kratkim je bila pri SG banki ugodno rešena naša prošnja za kredite za investicijska pogozdovanja in odobrenih nam je bilo 37,25' . 'C din v ta namen. Zaupanje, ki nam ga je tako družba izkazala moramo v polni meri opravičiti in osnovati n ve nasade po predvidenem planu. - 18 - Po trudi ti se bo treba s- ;;ri pravi jalni mi leii že pred .jesenje, takrat pa v razmer: ca kratkem Sasu 'opraviti s''sadnje. logezdevanj in ru. in gozdno: ojitvenih del smo sicer v sorazmerju s oiSlini sredstvi pravili j reče j in tc nam ustvarja dol.Sen ugled reč gozdnimi s-redarstvi - vendar se s kvalitetu in efektivnostjo del zlasti pri čiščenju in redčenju sestojev ne moreno- zadovoljiti . če hočemo tudi v bodeče v -kliki posojil ali morda dotacij dobivati pom-" č, m ramo.še p: se-1 rr skrbeti, da bo vsak dinar res koristne p rabljen, čeprav je potrebno v podjetju na vsej črti kar na -bol je g- spe duri ti pa bo ut-le d podjetja še posebej -dvisen -d tepa, koliko nam to uspelo ob intenzivnom izk rišcanju dvigniti :snovno proizvodnje v naših gozdovih in izb- 1 jsati njihovo kvaliteto. Mečnemu in nenehnemu p-rastu potreb po lesu se gozdarji ne m remo izogniti, temveč im ramo iskati vedno nove in intenzivnejše oblike jenjra. ki bodo zagotovile postopno večji prirastek in večje sečnje Izkoriščanje gozdov v družbenih gozdovih poteka nekako normalno, vendar to ne pomeni, ’a niso več potrebni napori za napredek, ki naj prinese olajšanje pri delu in znižanje stroškov, ki so zlasti vi.soki pri spravilu.Do-čim se mehanizacija pri spravilu le s težavo uveljavlja, pa se .stanje zboljšuje s postopno gradnjo cest. Tu letos prvič močneje uporabljamo stroje in vse kaže, da uspešno, kar so že pred nami ugotovila nekatera druga gozdna gospodarstva. Veliko bi še lahko našteli xroblomcv, ki se pojavljajo pri našem delu in jih bomo morali reševati spreti. Na kratke bi .se dotaknil le sedaj aktualnega vprašanja, o katerem se precej živahno razpravlja - c produktivnosti in c številu zaposlenih. Naši osebni dohodki so sedaj na primerni višini in obdržati jih take, tc mogoče samo’ pri povečani produktivnosti. To seveda velja tako za fizično kot administrativno in strokovni tohničn delovno silo. Kot veste, se v gospodarstvu v zadnjem času spro-vajajo posebni ukrepi za uravnovešenje proizvodnje s potrošnjo in za stabilizacijo dinarja. In v večini podjetij so začeli razmišljati (pa tudi že ukrepati) c znižanju ne samo materialnih stroške v temveč tudi stroškov za osebne dohodke in to predvsem z znižanjem števila delovne sile. Naši rod«tki kažejo, da imam: audi pri nas trenutno manj zaposlenih k. t lani v tem času. Vendar se t. znižanje kaže samo pri fizični del« vni sili. Zdi so mi, da pri nas str kovne tehnično, a kadra ni preveč - je pa tu in tam str 'kovno silak in premalo prizadeven in v strokovnem delu premalo angažiran. Naši gozdovi kažejo, .da so potrebni še pr« une noge, ki pa se jo strokovnjaki še premalo neposredne lotevaj:. Verjetno je premalo izdelan profil naseda gczdarja perativ-ca, ki se tako odmika od konkretnega dela v gozdu, preveč časa porabi samo za opazovanje, ugotavljanje in nadziranje, brez lastne prakse pa mu je težkočen tudi uspešne vodenje pri gojitvenih in drugih delih. V zadnjem 'času se mečno razpravlja o znižanju administrativno -knjigovodskega in strokovno gozdarskega kadra. 1 osebno glede gozdarskega kadra sem prepričan, da ga ni preveč, če so bo polno zaposlil s tem, da so dela med gozdarji pravilno p o razdele in pa če bo gozdar del svojega časa porabil v gozdu tudi z or d jem v roki. Delovna mesta s pel vičnim efektom pa so predraga in si jih ne bomo mogli privoščiti. Upamo, da bodo naše debate- n dile 'primerno rešitev iz te zagate, vendar se nam dozdeva, da brez spremembe oblike in obsega dola na posameznih delovnih mestih ne bo šlo, V tem slučaju pa ne preostane drugega kot radikalno znižanje števila zaposlenih. Na kratke sem omenil nekaj perečih zadev - seveda pa še zdaleč nisem obravnaval vse problematike podjetja. Na prihodnjih zasedanjih se h m vedno zn va z njimi spoprijemali in jih p- na'jbcljši moči reševali. Ob koncu vam želim, da bi vsi s čimvečje požrtvovalnostjo in zanimanjem sodelovali pri upravljanju in gospodarjenju v podjetju. in.. Janez Ienca xXx NEKATERI 1E-. BLEMI V G. ZDARSIVU IN IISN x SEDEL VAINI INDUSTRIJI pomanjkanje lesno sur .-vino i .-staja v našem g . spodarstvu iz dneva v dan bi j pereče. Zaradi tako a pomanjkanja so znajde v resnih, težavah z.a j lesn.--predel valna industrija, zdaj industrija papirja, ,a zopet rudniki itd. Te težave so take rosne, da se včasih p. stavlja vprašanje ustavitve topa ali nega trata ali ra obratovanje z zmanjšane kapaciteto . Značiln .• je, da vsi ti potrošniki iščejo vzroke za pomanjkanje lesa navadno * izven sebe in skušajo na ta način prevaliti krivdo na •Ir upe pa. Niso redki primeri, kc kaže j: na p. zdarstv' in zahtevajo povečanje letnih sečenj ter večjo proiz-v dnjo tistih po zdnih s rtiment v, katerih jim pač primanjkuje. Gozdarji zagovarjaj :> zopet sv. je stališče in odločno odklanjajo p večanje sečenj, češ da bi taka politika imela dalekosežne p sle lice, ker bi se s tem preveč p segle v glavnico, .t.j. losnu zal po in zmanjšale obresti, ki v gozdarstvu predstavljaj prirastek lesa. Brez .dv .na je v trditvah p tr šnik' v in pr izvajalcev lesa nekaj utemeljenih dejstev, vendar pa bi m rali poiskati kompleksne rešitve in v prvi vrsti Upraviti protislovja, ki vladajo med gozdarstvom in lesno industrijo.. 'v snovno protislovje, ki so pri ten pojavlja, je neprestano naraščanje kapacitet mehanične in kemične lesnopredelovalne industrije, sečnje v gozdovih pa so omejene in določene z go z-:1 no uredi tv eni ni načrti. Ni so redki primeri, da za sv je kapacitete več lesnih orat.v računa z istim sur vinskim zaledjem. Jasn je, da v takem primeru ne m re bi ti za vse d. v 'lj lesa na ra z p lag. . Zato bi bilo predvsem p: trebn: v sklad iti kapacitete lesne in papirne industrije s pr izv. Jn zn gl jiv stjc gozdov, pri čemer pa ne sme biti p rušen: načel trajnosti gozdne proizvodnje. Irav tak- bi n rali proizvajalci in potrošniki lesa p iskati in izk< ristiti svoje notranje rezerve. Pri proizv In ji r žolni h sortimentov bi morali prvi z racionalnejšim krojenjem zmanjšati procent odpadka, drugi pa 1.1 se m rali v večji meri usmeriti na proizvodnjo finalnih izdolk v, pri katerih jo lesna sur.vina bolj oplemenitena, kak r pri pr -izvodnji polizdelkov (deske in p. .dobno). I:.javljajo se tudi. druge an-mali je, ki se kažejo n.pr. v tem, da izvažam-:, colul zni los, d:mače tovarne pa živi j.. iz rok v usta. Irimer t.varne celuloze in rotc papirja "D juro Salaj" v Vi dnu-lirskem zg :vcrn-: p. trjuje res-n. st takega stanja, 1riši' je celo tako- daleč, da sc se že pojavili glas:vi o uvozu celuloznega lesa za potrebe domače papirne industrije. Takim pojavom botrujejo tudi plafoni rane cene ..o z dni h sortiment v, ki se kljub porastu osebnih dohodkov in drugih proizvodnih stroškov, že nekaj let niso bistveno spremenile. Zato ni čudno, da pr izvajalci lesne sur:vine, gledajoč skozi prizmo dinarja, rajši plasirajo les za izvoz, ker tam za njega pač več dobijo. Značilno pri tem je tudi dejstvo, da sc potrošniki lesa pripravljeni plačati les dražje, trda mer- cajni faktorji povišanja cen n če j o priznati. Pravilna vskladitev cen ti prav gotovo pripon gla k stabilizaciji domačega lesnega tržišča. Vrsta protislovij, ki imajo za p sledico pomanjkanje lesa se javlja tudi v samem gozdarstvu. Za to gospodarsko panogo je namreč značilen dolge trajen proizvodni proces, ki je navadno tako dolg, da ena generacija seje, druga pa šele žanje pridelek. Zaradi tako dolgega ir- izvodnega procesa je potreba p: dolgoročnem planiranju še toliko bolj pomembna, kajti vsak nepremišljen k rak v obliki prekomernih.sečenj bi lahko imel usodne posledice tudi za bodoče generacije. Iz tega razloga je odpor gozdarjev proti povečanemu obsegu sečenj do neke mere razumljiv, ni pa povsod in vodno upravičen. ilvečane sečnje bi bile upravičene sam: pod pogojem. če bi se v gozdove vlagalo več sredstev in ce bi proizvodnja lesa na intenzivnih nasadih in plantažah debila širšo osnovo. Z drugimi.besedami povedane, bi bilo potrebnih več sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo v gozdarstvu, kar bi hkrati omogočalo proizvodnjo večjih količin le-sne mase v krajšem času. V pogledu sredstev, ki jih posamezne gozdnogospodarske organizacije ustvarjajo in jih bodisi v .obliki biološke amortizacije ali bčinskih gozdnih sklad v namenijo za vlaganje v gozdove, lahke ugotovimo nos razmerje med ustvarjenimi in za vlaganje potrebnimi sredstvi. Tista gozdna gospodarstva, ki imajo v svojih gozdovih visoko povprečno lesno zalogo, visok prirastek in voli k delež iglavcev v lesni zal a i, lahka več seka je in napadle s-: rti men te tudi draže predaja jo , kar pomeni da ustvarijo precej sredstev za regeneracij; p:zdev. Navadne v takih p-., z d ni h . birm-č jih tudi p: tre c :* p-: vlaganju niso tako velike. Za primer na j naveden področje Iokljuke, Jelovice, I,h rja in Snežnika. Nasprotne pa tista gozdna gospodarstva, ki imaj:- v svojih gozdovih nr.sko lesno salo.go in majhen delež iglavcev, ne n rejo ustvariti dovolj sredstev, da hi spravila svoje gozdo-70 v normalno stanje, p. večala lesno zaloge in prirastek. Med taka, v gozdarskem pogledu, pasivna p., d roč ja, spada Dolenjska z Bel: krajino. leleg tega, da je v teh gozdovih povprečna lesna zal ga ie kr g 12- m3/ha in da znaša delež iglavcev v lesni zalogi le borih 2' /, je širom Dolenjske in Bele krajine več kot 1( . ha površin, ki imena gozd sploh ne zasluži j-.. To so razni belokranjski steljniki, suhokranjske gmajne, z grmovjem zarasle kočevarske kr šeni c e itd. Na teh *. vršinsh raste v glavnem samo grmovje, na belokranjskih stolj-nikih pa tudi redka breza, ki sicer daje p krajini značilno obeležje, v gospodarskem pogledu pa te površine, z izjemo pridobivanja stelje, nimajo praktično n. bene vrednosti. Lahke rečemo, da pr izv.; "no zmogljivosti teh tal sploh niso izkoriščene, čeprav so njihovi prirodni pogoji tako ugodni, da oi na njih lahko uspevali ne samo klasični gozdovi, ampak tudi lesni intenzivni nasadi in plantaže. lotrehna i bila samo sredstva za investicijska vlaganja v svrhe premene degradiranih površin v g zčlne nasade in lesna industrija bi pri intenzivirani gozdni pr: izv dnji kmalu lahko dobila dragoceno lesno sur .vino. • Irimer Dolenjske in Belo krajine ni sami jen. Tudi drugod v Sloveniji je velik degradiranih površin, ki bi prišle v poštev za premen.. Značilne pa je, da v takih primerih povsod primanjkuje sredstev. Z žirom na dejstvo, da je proizvodnja lesa v gozdovih, ki imajo poleg tega Se drug pomen v nar dnem gospodarstvu (ugoden vpliv na klimo, rekreacija) ne same problem kolektiva, ki s temi gozd: vi g./spe d ari, ampak problem širše družbene skupn: s ti , Ki ...i morala na nek način o-rr gvči ti in zagotoviti trajno in povečano gozdno priz-v oj . Ta moment je še tolik- bij podkrepljen z dejstvom, da se efekt investicij v g.zdarstvu pokaže šele po daljšem razdobju, zaradi česar m rđa sami kolektivi ni s: v tolikšni meri zainteresirani za tovrstne investicije. Navedene probleme bi bilo mogoče rušiti s kreditiranjem pod ugodnimi pogeji, pri tem pa dati prednost tistim, ki imajo, za to največ pogojev, i. trobna sredstva za take kredite naj bi se zbirala v republiki nekje centralno, svoje prispevke v ta fond pa naj bi dajali tisti, ki so za večjo proizvodnjo lesa najbolj zainteresirani. To so v prvi vrsti mehanična in kemična lesno predelovalna industrija, rudniki in končno tudi tista gozdnogospodarska bmočja, ki ustvarjajo veliko sredstev in nimajo tolikšnih potreb, za vlaganje v gozdove. Če bo politika vlaganj v snovno gozdno proizvodnjo p stavljena na take temelje, potem bomo našli opravičilo za povečanje sečenj. In končno, bi bilo za večje količine lesa potrebno zajeti blagovno proizvodnjo v zasebnem sektorju gozdarstva. Za zasebni sektor, ki je v Sljveniji zastopan z 2/3 površin, mora biti družba prav taku zainteresirana, kot za družbenega. S čvrstimi kooperacijskimi odnosi in s spremembo nekaterih že zastarelih predpisov, bi bile mogoče tudi na tem področju p večati blagovno proizvodnjo. ing. Jože Petrič xXx MEHANO GRAFI JA V G' ZDARSKEM NAČRT. VANJU Iri gozdnoureditvenih delih, ki so se vršila v preteklem bdobju, se je za ugotavljanje lesnih zalog in 'prirastka po kontrolni metodi uveljavila dendrometrijska metoda popolne premerbe. Za obračun lesne zaloge so se uporabljale lokalne deblovnice s postopnim prehodom k uporabi tarif različnih avtorjev, irirastek se je ugotavljal s pomočjo vrtanja na prehodno dobo 5 cm debelinske stopnje ali za obdobje zadnjih 1 let. Vsi obračuni lesnih zaleg in prirastka sc lili izvršeni na preprost način. Nemogoče si je zamisliti, da hi bodoča gozdneureditve-na čela še nadalje izvajali v taki ne rgani zirani, dragi in h e ek. n o nični : bliki . Zah. je Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani sprožil pobudo, da hi za vse g sdn ureditvene- službe v Sl veni ji ustan: vil skupni mehano grafski center za obračun đenđrome trijskih podatkov. Ta center naj bi financirale gozdnogospodarske .rganizacije iz vse Slovenije. V sodelovanje bi lahko vključili tudi lesne industrije., saj so stroji uporabni tudi za razne druge obračune. Za pripravo tega centra, izbiro strojev, način financiranja in organizacijo, je bila na posvetovanju predstavnikov urejevalnih služb in gozdnih gospodarstev Slovenije formirana posebna komisija, ki naj pripravi potrebno dokumentacijo, tako, da bi z letom 1966 ta mehanografski center že lahko začel obratovati. Biro za gozdarsko načrtovanje že vrsto let obračunava terenske dendrometrijske podatke s pomočjc hollerit-nih strojev in je na osnovi svojih izkušenj pripravil analizo dosedanjega dela'ter možnosti uporabe. Za p rehod na mehanografsko obdelavo d bi jenih podatkov je potrebno en/tno, me todol ško, sistematično in organizirano delo na bsežnem področju. To je potrebno za ekonomično izkoriščanje str jev in ck no ničnost postopka, ki naglo raste z obsegom enotne Uravnavanega materiala. Namen mehanografskega načina obračunavanja dendremetrijskih podatkov jc v naslednjem: 1. lospešiti dolgotrajno in zamudno obračunavanje lesnih zalog in prirastkov. 2. Razbremeniti tehnično osebje eksaktnega matematičnega dela in ga usmeriti v poglobljene strokovne analize . 3. Skrajšati obdobje od pričetka zbiranja podatkov na .terenu do končne sestave elaborata. 4. Iccenitev obračunskih faz dela pri kabinetni obdelavi in prenos stroškov na poglobljeno strokovno delo pri analizah in sintezah gospodarskega načrta. 5. Dvig kvalitete gospodarskih načrtov. 5. x ovečanje letne zmogljivosti izdelovanja gospodarskih načrtov. Mehanegrafska obdelava ima v svojem sistemu pozitivne in negativne pojave, ki se posledica osnovnih zahtev ekonomičnosti strojne •bdelave. 1* Zahteva sistematične in organizirano zbiranje podatkov. 2. Zahteva sistematično grupacijo podatkov. j. Zahteva enotne pripravo podatkov za p sred vanje holleritnim strojem. x.ri sedanjih strojih je možno ločeno izkazovati število drevja za po štiri drevesne vrste, lesna zalega pa se obračuna za drevesni vrsti na prvem in drugem mestu za vsako posebej (pri iglavcih in pri listavcih), za drevesni vrsti na tretjem in četrtem mestu pa skupaj. v.đločilno za uporabnost in komparabilncst podatkov je, da se dosledno uporabljajo isto kolcne za posamezne drevesne vrste ali njih skupine. Iri iglavcih je razporeditev po kolonah skoraj stalna, pri listavcih pa se bo potreba po spremenjeni razporeditvi drevesnih vrst večkrat pojavila. Vsaka spremenjena razporeditev drevesnih vrst pa mora ustrezati prilikam posamezne gozdnogospodarske enote in se v .kviru nje ne sme menjati. Za obračun lesnih zalog bo treba uporabljati tarifne razrede Allgana, Schaefferja in po Šeklu prirejene vmesne tarife, ki nudijo skupno y m znesti, z interpolacijo med p-samesnimi tarifnimi razredi pa Še na-daljnih 3' • Izbor 3 x 2e tarifnih razredov je de volj velik in lahko zadosti vsem našim zahtevam. Lokalne deblovnice pri mehanografskem obračunavanju niso zaželene, saj obračun lesne zaloge močne zamudijo in podraži jo. Število drevja po posameznih stopnjah je sicer omejeno s številom mest v posamezni kolcni, vendar iz dosedanjih izkušenj vemo, da te cmejitve pri oddelkih d:; 5 ha, lesni zalogi 6C. m/ha in k liker toliko normalni frekvenčni distribuciji ne bode povzročale problem v. Za . t račun prirastka lesne zal: go .je treba posredovati p .d a tke v odstotkih, na otst ječo lesne zalogo za posamezno debelinsko stopnjo. V mehano grafsko obdelavo se posredujejo .dstotki prirastka za posamezne drevesne vrste. Te se centralno razporeja in šifrira ter posreduje str.: jem. Stroji obračunavajo tudi števil' priraslih dreves : debelinskih stopnjah, kar nam omeg ča pravilno koriščenje prirastka, to je v stopnjah, kjer nastaja, dalje h ljši izračun etata in vpogled v kvir sertimentov, ki so nam na razpolago. Pb izračunu stroškov, ki ga je izdelal Biro za gozdarsko načrt:vanje za mehanografsko obdelavo, znaša znižanje stroškov po ha 718 din. Z nadaljnjo avtomatizacijo del, ki je predvidena z uvedbo avtomatsko registratorske premerbe, se še nadalje racionalizira celoten proces, ker tu posegamo neposredno v znižanje stroškov na samem terenu (manj delavcev). Ravno v tej fazi avtomatizacije pride do izrednega pomena dvig kvalitete■dela in vrednosti dendrometri jekih podatkov. Z dodatnimi stroški mehanizacije se dviga cena mehanografskih uslug za 22 din po hektarju. V protiutež tem stroškom so zmanjšani stroški terenskih del za povprečno 581 din po ha, kar skupno še vedno predstavlja znižanje stroškov za 381 din po ha. Sprostitev kadra, dvig kvalitete in prihranek okoli l(r0 din po hektarju so torej momenti, ki nesporno u-temeljujejo organizirano delo na mehanografskih strojih. 1‘oleg Biroja' za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani so d6 sedaj mehanografsko obračunavale dendrometri jske podatke še go zdnouroditvene službe iz Celja, Kočevja, Bleda in dostojne. Letos se naš obrat za gozdarsko načrtovanje prvikrat vključuje v ta nov način obračunavanja. Dc 2-'. septembra b mo morali posredovati Biroju vse dendrometrijske podatke za g.e. Žužemberk - Jug.To bo od nas terjalo bol jš. -.rgani zaci jr dela in pravočasno izvrševanje posameznih faz ureditvenih del. Dc takrat bomo morali imeti t:čne površine oddelkov, število drevja pc oddelkih, (prenesene na brazce za mehanografi jo), določene tarife za pos. ,dd. in drevesne vrste in prav take dstotke prirastka, le nam bo vse to uspelo, potem lahko pričakujemo, da, bo gozdnogospodarski načrt za g.e. Žužemberk-Jug zaključen že z novo sezono ureditvenih del, t.j. marca 1966. ing. Cujnik heter ZVEZI! IV S VET' VANJE IB BLEMATIKI S I DR" Č JA G "JENJA G ZL V V dneh 5. in 6. maja 1965 jo bilo v Beogradu zvezno posvetovanje o problematiki s ± drečja gojenja gozdov.Posvetovanje je organizirala Zvezna gospodarska zbornica, udeležili pa so se ga predstavniki gozdnogospodarskih organizacij iz vseh republik. Glavne teme posvetovanja so bile: - Uvajanje sodobnih met d intenzivnega gojenja prirodnih gozdov. - Dviganje proizvodnosti in ekonomske vrednosti visokih gozdov listavcev z vnašanjem iglavcev. - Rekonstrukcija degradiranih gozd- v v SFRJ. - Problem g' sp-odar jen ja z bukovimi "prebiralnimi" gozdovi . sn vni principi intenzivne nege nižinskih in gričevnatih gospodarskih gozd v s sodobnimi metodami. Na podlagi teh osnovnih tem, oziroma referatov'se je razvila razprava, v kateri je sodeloval tudi predstavnik GG Novo mesto - direktor ing. Janez Penoa. V priču joči številki objavljamo njegovo razpravo: "V diskusiji je bila nekajkrat omenjena tudi Slovenija kot izjema med republikami, kjer je stanje gozdarstva veliko ugodnejše in kjer ni takih problemov glede melioracije degradiranih gozdov, glede introdukcije in glede gozdnogojitvenih del. Hotel bi opozoriti, da je tako mnenje delno rezultat površnega gledanja od daleč in da je to le posplošen vtis, ki ga dobi tisti, ki pozna le nekaj naših podjetij, ki gospodarijo na področjih z relativno bogatimi gozdovi. Ne smemo pa pozabiti na velik del Slovenije, predvsem na južni in jugovzhodni predel, kjer so velike površine degradiranih gozdov, slabih panjevskih gozdov, kjer primanjkuje iglavcev in kjer je pomanjkanje finančnih sredstev še posebno akutno. Kakšni so naši gozdovi,si lahko predstavljate, če povem, da so jih pred II. svetovno vojno izkoriščale razne firme in banke s tem,da so gradile gozdne železnice. To pa je bila investicija, ki se je izplačala le pri sečnjah z veliko intenziteto po masi in pri izkoriščanju le najboljših dreves. Pc taki eksploataciji seveda niso nastali prebiralni gozdovi, temveč prebrani gozdovi z v praksi izvedeno negativno selekcijo. Tudi po vojni smo te naše gozdove nekaj časa prekomerno izkoriščali. Na našem področju so bile letne sečnje tudi 3 x večje kot so sedaj, čeprav so tudi sedaj etati večji od tistih,ki so predvideni v ureditvenih elaboratih. V tistih letih je bila poglavitna eksploatacija, za gozdnogojitvena dela pa ni bile ne Časa, ne denarja, ne kadra.Na žalost v letih, ko smo gozd jve močneje izkoriščali les ni imel cene. Problemi finančnih sredstev bi bili pri nas v veliki meri rešeni (ne v celoti), če bi takrat sekali toliko kot danes, danes pa toliko kot takrat. To seveda ni mogoče, a vendar nas opravičuje, kadar poudarjamo, da mora gozdarstvo dobiti za povečan obseg gozdnogojitvenih del sredstva od zunaj. Sa P v- 5 ari .bseg del bi mo reli biti so bol.j kct gozdar :ji'zainteresirani lesnoindustrijci in kemično predelc-- alna industrija,, kajti pri njih so porabljena milijardna sredstva za postavljanje novih kapacitet, ki pa so vse na krhkih nogali, v kolikor ne ustvarimo zdrave baze v visoke produktivnih gozdovih. Problem degradiranih gozdov je'na našem področju v Slo veni ji še težji kot v drugih republikah žaro, ker je okrog 65 /' gozdov v drobni privatni kmečki posesti. Proizvodnja lesa v teh gozdovih je zelo nizka in nekvalitetna, v glavnem pa služijo ti gozdovi za pridobivanje stelje. Prepoved steljarjenja bi bil sicer e-nergičen ukrep a hkrati neživljenjski, če jemljemo steljo, bi zanjo morali nuditi protivrednost, ker bi sicer kmetom onemogočili normalno obdelavo njiv. V zadnjih letih tudi pri nas v večji meri delamo na vnašanju iglavcev in na konverziji, toda na žalost je tempo, ki ga omogočajo razpoložljiva sredstva zdaleč prepočasen, tembolj ker imamo poleg degradiranih gozdov še velike površine opuščenih kmetijskih površin v hribovitih predelih, ki sedaj ne proizvajajo ničesar in bi jih bile zate treba čimprej pogozditi. Pri našem delu z iglavci se bojimo predvsem osnovanja čistih kultur na velikih površinah brez upoštevanja mikroklimatskih, reliefnih in sploh rastiščnih razmer. To je napaka, ki se nam vkljub temu, da jo poznamo, vztrajno vsiljuje. Drugič je pomanjkljivo to, da se pri iglavcih ne posveča selekciji in vzgoji sadik toliko pozornosti kot npr, pri topoli. Tretja skrb so finančna sredstva tako za 'sn vanje kot za nego in vzgje. Zato bi bilo potrebno, da se formira stalen vir sredstev, ki bi zagotovil v PERSPEKTIVI osnovanje n -vih nasadov in c! reve sni čar-s k o prcizvodn j o". xXx ANALIZA NEZG0L3 ERI DELU (3) Tokrat bom analiziral sledeč: nezgodo: V sc bo to, dne 26/1-1963 - t 11. uri so jv pripetila v revirju Rog, nad Jurci j e ir. (00 I <.turnj nezgoda, pri kateri je bil — na srečo le lažje • • •■ . vah nekvalificiran delavec - s v k a c Domuz Z d ra v k Po pripovedovanju očividca NuniČ Ljub.ta, sodelavca ponesrečenega Lanuza, je ne zg'-d o prišlo tak-le. Skupina bosanskih delavcev - sekačev je bila stalno nastanjena v delavski koči na Jurclju. K~r jo sapaolo oktAg 70 cm snega ni sc delali redno, temveč na lastno želje po dve ali tri ure, zaradi razgibavanja.Cesta je bila 'd Jurci ja do Po .Istenič splužena tolike, da je bil možen dostop s sanmi in konjsko vprego, ;-i tu dalje pa je bilo v .go c e priti tu .i z ovt.m -bilx. t Tega dne okrog 10. uro, sta pričela Do,muz Zdravko in Nunič Ljubo podirati v strmini nad' Jurci jon bukev premera :k.rog 45 cm. Odi čila sta se, da jo po d o reta. pestmi ni navzdol. Teren je tu nagnjen za c krog 30 . Pc opravljenem zaseku in podžag:vanju z navadno. ža-gc , sta pričela drevo s pom,1.-j'., sekire naganja w. Pri tem sta sicer opazila, da nad podirajočo bukvijo stoječa jelka premera 25 cm z mocn vejo v vrhu zadržuje padec bukve, vendar pa sta smatrala,, da b: teža bukve premagala m Č te vejo in.da b bukev normalne padla v zaželen.- smer. Ko sta sli sala, a se ’• r i v... ped j. r-i, sta se umaknila in sicer Nunič nekaj nevr.v v lovo d smeri podiranja, Donuz pa naravnost p strmini navzgor to je natančno v nasprotno cmer zaželenega padca drevesa. Medtem pa se je ščetina drovo.sa p>polnoma pre trgala, drevo pa je padi, s st' ra in s spe in jim koncem bliskovito zdrsnilo p. strmini navzdol -krog 15 m, kjer se je zaustavile ob stoječi bukvi, mri tem je drseča bukev s krošnjo in deblom debelim se ..krog 28 cm pritisnila delavca D muza ob tla. Domuz je obležal pod deblom tak- , da je imel glav. na eni, n. ge pa na drugi strani dobla. Močne veje in debi sc mu pri tem poškodovale le levo ramo, kar je bilo ug tovljene pozneje v bolnici. Pošk v inoga • vca » takoj prepeljali v no veneš k bolnico, kjer so r.u le - b ?e zali rar.o in se je že isti lan pep ldne san vrnil n? Jurcelj. le srečnim 'koliščinam prc zahvala, da ni til delavec smrtno peškoekvan. Čo namreč ne ti bil: ste .ječe bukve, ki je zaustavila bliskovito drsenje bukve p: strmini navzđ 1, bi dobi., in veje kr šn je delavca popolnoma zmečkale. Druga srečna okoliščina pa je bila v tem, da je deblo bukve padle 2 m nižje od mosta, kjer je pritisnilo delavca .b tla na nizek, v snegu skrit kamen, na katerem je obležal . Ta kamen .je namreč deblo in krošnje zadržal o kr p 25 cm nad tlemi, kar je bilo dovolj , da je delavca le vtisnilo v sneg, ni ga pa pri tem zmečkale. Strokovna komisija, ki jo is tepa dne popoldne na kraju samem ugotavljala vzroke nez.ode, je ugotovila, da jo dc nezgode prišlo vsle .1 nepravilne tehnike dela delavske skupine. Ugotovljene so bile sledečo napake tehnike dela: 1) Izbrana je bila napačna smer podiranja drevesa.Glede na okoliščine - sneg, delna zmrzal, nagib terena, močna veja jelke, ki je že na p plod predstavljala precejšnjo oviro za podiranje navzdol - je bi lb podiranje nav zel o 1 še zlasti zgrešeno. Drevo bi bilo mogoče varneje podreti, če bi smer padca odredili za krog 90 bolj v levo, to je v smeri plastnic terena. 2) Delavca sta pri podžagovanju drevesa pustila preozko Ščetine, ki je bila na enem mestu celo popolnoma prežagana. Glede na to, ’a je Vil les kolikor toliko zmrznjen in zato bolj krhek, .je bila to e-na .d velikih napak. Zaradi prc zke Ščetine in veje jelke, ki je bukev v vrhu zadrževala pri padcu, se jc lahko zgodilo, da se jc pri naganjanju (kaj-lanju) ščetina pretrgala in .je d rev- namesto s krošnje, padlo s spodnjim delom debla navzdol. Pri podiranju zmrznjene, a lesa r. ra biti Ščetina vsaj za polovico močnejša 'd normalne. 3? - 3) Nobeden od delavcev ni med naganjanjem drevesa opazoval gibanja bukve. Zato s ta e delavca, ko sta slišala pokanje debla avtomatično umaknila v opisanih sm?ereh. Ponesrečeni Đomuz se je umaknil natančno / nasprotno smer od smeri podiranja, ki je s stališča varne tehnike dela najbolj neprimerna. 4) Delavca nista bila opremljena z lopatami za odmetavanje. snega od drevja in za napravo gazi v smereh umika, kar bi bilo glede na. višino snega neobhodno potrebno. Iz navedenih napak tehnike dela lahko uvidimo, da je nezgodi botrovalo neznanje. Delavca sta bila nekvalificirana, kot pač tedaj večina naših delavcev. Ker nista poznala nevarnosti, ki jima pri dolu prete iz osnovnih prijemov varne tehnike dela, je do nezgode prej ali slej moralo priti. Tudi ta nezgoda nas opozarja, da je poučevanja delavcev o varni tehniki dela potrebno. Zato smo dolžni delavce o te.m poučevati, bodisi na krajših seminarjih, bodisi na delovnih mestih samih. Vendar pa tako poučevanje ne sme biti kampanjsko, ampak sistematično in stalno, zlasti na delovnih mestih. Pri tem pa lahko največ pripomorejo logarji, revirni vodje in drugi strokovni delavci, ki imajo več ali manj stalen stik z delavci. Delaj _ varno! Bogo Špiletič xXx SKUIoČINA ZITGLI JUGOSLAVIJE V BEOGRADU V dneh od 21. do 23. maja je zasedala skupščina ZITGLI Jugoslavije v Beogradu. To zasedanje ima poseben pomen, ker je bilo neposredno po VIII. kongresu ZKJ in v času sprovajanja posebnih ukrepov s strani ZIS -glede stabilizacije našega gospodarstva. Tq daje poseben pečat, kajti Zveza in njeno članstvo so dolžni, da s svoje strani na področju svojega dela ukrenejo vse, da se navedeni ukrepi pravilno izvajajo in sklepi VIII. kongresa dosledno realizirajo. Druga posebnost tega zasedanja je v tem, da je bilo v času tik pred zasedanjem ZlS-a na katerem je bila predvidena obravnava stanja in pr blonov gozdarstva in lesne industrije. Verjetno je bilo zaradi tega 21. in 22. maja organizirano posvetovanje priznanih strokovnjakov gozdarstva in lesne industrije, ki naj bi sprejeli gotove sklepe in jih preko skupščine ZITGLI posredovali ZIS-u. Irogram posveta (po sklepu IV. k ngresa ITGLIJ v Zagrebu 1962) ki zajema proizvodnje, predelavo in trgovino z bukovim lesom, je bil • bdelan v treh referatih in sicer: Dr. Dragoljub Mirkovič: Gozdni fond bukve in njegove možno s ti . Ing. Vlada Stefanovič: Izkoriščanje bukovega lesa. Ing. Teodor'Delež: Izvoz proizvodov buk-vega lesa. Vse te referate so podali naši priznani gozdarski strokovnjaki. Ti osnovni referati sc tudi tiskani v dveh knjigah. Drvi referat Dr. Mirkoviča bsega poleg splošnih podatkov o gozdnem fondu Jugoslavije in fondu bukve, tudi sliko bioloških in ekoloških značilnosti bukve in bukovih gozdov v Jugoslaviji, probleme gospodarjenja z bukovimi gozdovi (stanje buk< vih gozdov in sedanji način gospodarjenja), pogoje in ukrepe za intenziviranje gospodarjenja, vnašanje iglavcev v gozdove bukve in na koncu analizira kakšne rezultate pričakujemo od predlaganih ukrepov. Referat ing. Vladimira Stefan vica pojasnjuje d' sedanje izkoriščanje bukovine v predelavi lesa v preteklosti in sedanjosti iz aspekta gospodarskega razveja naše dežele in iz stalno naraščajočih potreb po le er. Pri ten je poudarjena neugodna struktura naših gozdov in odnos vrst lesa, pri čemer dominirajoča bukev vsiljuje orientacijo razveja gozdarstva na povečanje obsega gozdne proizvodnje in s tem zvišanje izkoriščanja listavcev, predvsem bukve. loleg tega referat navaja podatke o proizvodnji gozdnih so-rtiment: v, odstotek tehničnega lesa po republikah, podatke c proizvodnji žaganega lesa, vezanega lesa in ostale predelave. Referat v nadaljevanju obdeluje pogoje za racionalnejše izkoriščanje bukovega lesa, oziraje se na njegove fizične in mehanične značilno-.sti in na racionalnejše izkoriščanje bukovega lesa pri sečnji, izdelavi in transportu v gozdu z možnostjo izboljšanja tehnike in tehnologije dela. Dalje -bdeluje značilnosti standarda za gozdne s rtimen-te, pri čemer poudarja potrebe revizije sedanjega. Obstoječi standard je že zastarel tako s stališča predelav-nih m znesti gozdnih s.rtiment v v lesni industriji, kakor tudi s stališča kvalitete in dimenzij debel, ki so predmet izk riščanja. Razen tega bdeluje dinamiko prc-izv ;dnje in oddaje gozdnih s- rtimentov in v posebnem poglavju racionalizacijo mehanične predelave lesa (surovina, teh. proces, stroji, meh. transporta itd.), iosebne poglavje je posvetil zaščiti bukove surovine. Ing. T. lelež se je v svojem referatu p? služil analize odn sa bukovega lesa na inozemskem tržišču, z namenom, da ugotovi točen cilj gospodarjenja z bukovimi gozdovi in nakaže jasnejši perspektivni razvoj lesne industrije za predelavo bukovega lesa. Z anatomsko preciznostjo obdeluje buk vino kot vrsto lesa z vsemi lastnostmi in napakami, predelavo, povpraševanje in potrošnje na inozemskem tržišču. Z ozirom na velik) število proizvodov iz bukovega lesa in veliko število p dročij potrošnje, različne proporce med domačo potrošnjo in izvozom posameznih proizvodov, kakor tudi z- o zirom na stalne spremembe strukture izve za po asortimanu in smeri izvoza, je prikazal bližnjo perspektivo našega izvoza proizvodov iz bukovega lesa kot so: les za kurjavo, celulozni les, oglje, žagan les, frize, parket, embalaža, stoli, fotelji, pohištvo itd. lo podanih referatih so se vrstili diskutanti, ki so razpravljali po teh vprašanjih. Iznašali sc izkušnje in pomanjkljivosti, podčrtavali pomanjkanje sredstev za investiranje v gozdarstvu (nasadi, ceste, mehanizacija) in v lesni industriji (rekonstrukcije, prema itd.). Drugi dan posvetovanja je bil zaključen s sprejetjem sklepov, katere je tretji dan spre-jela. tudi skupščina in jih posredovala ZIS-u. Sklepe je formulirala komisija za sklepe. Naj navedem nekaj pcmembnejših za vsake grupo posebej. Za prvi referat: - Opuščanje šablon v gospodarjenju z bukovimi gozdovi,t.j. opustitev prebiralnega načina gpsp-.-dar jen ja (razen v gozdovih, ki imajo zaščitno funkcijo) in počasen prehod na način postopne skupinske sečnje. Vsak konkreten primer obravnavati po načinu, ki je najbolj koristen in to s ciljen, da se zagotovi dokončanje procesa pomlajevanja (v sestoju kjer se je začelo), da se pripravi pomlajevanje (v sest.ju kjer ni rezultatov), in da se intervenira, kjer p-mlajevanje ni uspelo. - Meliorativne sečnje v svrhe izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja. - Vnašanje iglavcev tako pri spopolnjevanju, kakor tudi pri izvajanju sečenj (skupinsko postopne). - Odpiranje gozdov tako da bi vse površine bile dostopne ekonomičnemu.go jenju in izkoriščanju. - fino ten tretman vseh gozdov (po kategoriji lastništva). Za drugi referat: - Povečanje sečnje bukovine ob istočasnem porastu proizvodnje in predelave na bazi buk ve surovine. - Izboljšanje tehnologije dela v proizvodnji gozdnih ser-timentov v fazi sečnje in izdelave, posebno pa v spravilu lesa. •- Krojenje detla naj bo delo posebnega strokovnjaka. - Krojenje naj se po možnosti vrši na skladišču. - Vec pczorno sti posvetiti izkoriščanju lesa tanjših (manjših) dimenzij (material iz redčenja). - Proizvodnja čim daljše oblovine. - Revizija standarda. - iredelava :tlovine na žagah od 20 cm premera. - Razrez bicvine 60 % na tračnih žagah. - Uvajanje mehanizacije notranjega transporta itd. Rezine tretjega referata je: Buk v les postaja vedno bolj industrijska surovina in je njegova problematika vsak dan pestrejša. Mnenje je, da se bc moralo gozdarstvo hitreje prilagajati p trebam industrije, ki bo v kratkem postala integralni potrošnik za 80 $ bukove mase. lojem tehničnega lesa se stalno spreminja in ga že zamenja pojem "industrijski les". Tendenca je, da je znotraj buk vera industrijskega lesa 40 # oble vine' in 60 % prostorninskega lesa. V Nemčiji se pričakuje zn; traj oblo,vine 35 - 40 $ za luščenje, drugo pa za predelavo na žagi. Od tehn legije se pričakuje, da orientira, bukov prosto minski les v kemijsko industrijo (iskanje novih po dr čij na bazi neizkoriščenih možnosti bukovega lesa). To bi bil v glavnem dc-1 sklepov drugega dne' posvetovanja o perspektivi gosp darjenja z luk vira zl vi. Tretji dan, t.j. 23» maja ju bil izpolnjen s p ročili • delu ZITGLIJ in z volitvami novega izvršnega odb-ra, sekretariata in nadzornega '-dbora. To je v tekale po ustaljeni praksi tako, da je bila polo.vica starih članov zamenjana z novimi. Za ponedeljek 24. 6. 1965 je bila ■ rganizirana ekskurzija v Deliblatski pesek, katerega pa se-nisem udeležil. Kalinovi6 in, . Radomir Ker spada v dejavnost našega gozdnega g*spo darstva tudi gradnja gozdnih cest z lastnin projektiranjen, ne bo odveč, če tudi* e tej dejavnosti spregevorinc nekolik besed. Mislim, la ' razjasnitev nekaterih pojmov iz gozdnega -gradbeništva koristilo vsem gozdarjem, posebn so zate, ker tudi posamezni gozdni.obrati izvajajo v lastni režiji razne rek nstrukcije in razširitve gozdnih cest. Za sodobno gozdno gospodarjenje so potrebne tudi dobre gozdne ceste, ki odpirajo go z c1- ve n tornim vozil m.Če primerjamo dolžino gozdnih cest s p vršin gozdov, pridemo do podatka, ki nam p:ve g-stoto gozdnih cest, oziroma k.like metrov gozdne ceste imamo na 1 ha gozdne površine. Če izvedemo tak račun za naše razmere pridemo do zaključka, da je v naših gozdovih še velike premalo (jest, saj jih imamo po sedanjih podatkih na 1 ha gozda komaj 7,61 m. Ob primerjavi z republiškim povprečjem, ki znaša 16,2 m/ha in g.stoto 33 m/ha, kar se smatra, da bi zadoščalo za slovenske razmere, vidim., da je v naših gozdovih nujno i jtrebno zgraditi gostejše cestno omrežje,. Izgradnjo cestnega omrežja izvajamo z novogradnjami, rekonstrukcijami in razširitvami. V nadaljnem bom skušal obrazložiti kaj smatramo pod pojmom novogradnja, rekonstrukcija in razširitev, kar je pravzaprav tudi glavni namen tega sestavka. Novogradnje; Za n:vogradnjo smatramo gradnjo popolnima n~ve gozdne ceste, pri kateri je navadne tudi trasa poiskana p vsem na novo. Trasa novih cest se le redko drži -betoječih poti, ker le-te največkrat ne potekaj- tako, da bi se jih lahko držali v celoti. Za novogradnje se trasa detaljno zakoliči in posname, na osnovi terenskih podatkov ga izdela glavni projekt s tehničnim in predračunskim elab ratom. V tehničnem elaboratu so prikazane tehnične rešitve izgradnje, v - 38 - predračunskem pa stroški za posamezna dela, k ličine prači beni h clel, skupni stroški ter vse stalo kar .je v zvezi s stroški gradnje. Za izvajanje gradnje je potreb no načelno dovoljenje, s katerim je d.Irena lokacija ceste in gradbeno dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja po izdelanem glavnem prejektu. Osem dni prod začetkom gradbenih del je potrebno, da se radnja prijavi s pismen: vlogo pri o očinski skupščini. Ic končani gradnji pa se opravi tehnični prevzem in izda uporabno dov ljenje. Vsa navedena dovoljenja izda občinska skupščina, na katere .'brneč ju se cesta .oradi. Finančna sredstva za novogradnje pa se črpajo iz sredstev namenjenih za investicije. Bi s tv - nov. gradnje je na kratko- v tem, da se cesta zora di povsem na'novo in to po detaljnem pro jektu, bodisi po stari poti ali izven nje, Pa se gradnja financira iz investicijskih sredstev ter se zato smatra kgt investicijski objekt, za katerega pa so. p p redpiših potrebna vsa navedena dovoljenja in glavni projekt. V primeru, da najamemo večje kredite za izgradnjo cest, se za novogradnje zahteva tudi iz ’ olava investicijskega programa, s katerim je p. trebne- t kazati, da je izgradnja neke nove ceste tudi ek n m.skc utemeljena. - Rekcnstrukcije: Za rekonstrukcijo smatramo tisto gradnjo, pri kateri gradimo gozdno ceste po že obstoječi slabi cesti ali poti i bodisi, da je ta preozka, da ima prevelike vzpone in padce, ali pa oboje hkrati. Gradnja se pri rekonstrukcijah izvaja v takem bso u, da star. ceste ali pot t liko spremenimo, da je iz nje nastala Čisto nova cesta. Rekonstrukcije s .r- vzaprav novogradnje po že obstoječih, cestah ali poteh. Pri trasiranju rekonstrukcij se tras- p :laga čimbolj po obsto.ječih poteh, le v primeru, da imajo le-te prevelike vzpone, padce ali preostre krivine, se trasa na takih odsekih preloži in izpelje po ho•j u: ■nem terenu z boljšimi elementi. Tudi v vertikalnem p., :ledu, — ziroma glede izkope-v in nasip, v se pri rekonstrukcijah v največji možni meri držimo višine stare poti. Vendar pa je to največkrat nemogoče, ker ima stara p- t čestokrat neenakomerno hiveletc, kar v meni, da se menjavajo vzponi in padci na kratkih razdaljah,večkrat celo na vsakih nekaj metrov. Ker je vožnja p-: tako valoviti cesti z 'mote mirni vozili nemogoča ali vsaj zelo o težke č ena, se pri rekonstrukcijah popravlja tudi nivele-ta z izkopi in nasipi. Z rekonstrukcijo nastane torej iz stare, ozke, strme, valovite, neutrjene in zavite poti ali ceste n va solidna cesta z enakomernimi in primernimi vzponi, dovoljne širine, solidno utrjena ter s primernimi krivinami, la pa nastane taka cesta, so potrebna gradbena dela skoraj v enakem bsegu, kot pri novogradnjah in se v tem primeru imenuje rekonstruk cija, ker smo pač zgradili iz stare ceste nov« . Iri trasiranju rekonstrukcij se na terenu izvede detaljna zakoličba z instrumentom prav tako kot pri novogradnjah. Posname se trasa in na. osnovi teh j ' Patko v izdela delni projekt s predračunskim in tehničnim delom, irojekt za rekonstrukcije je precej en;stavnej-ši kakor glavni projekt za n« v gradnje. Delni projekt je namenjen le izvajalcu del, da gradnjo izvaja pc načrtu. Za izvajanje rekonstrukcij ni potrebno s strani občinske skupščine nobenih dovoljenj, pač pa je izvajalec dolžan, da gradnjo prijavi. V pogledu financiranja se rekonstrukcije razlikujejo d novogradenj v tolike,da se financirajo iz sredstev namenjenih za investicijsko vzdrževanje. Razširitve: Za razširitve smatramo tiste gradnje gozdnih cest, pri katerih neko preozko cesto ali pot samo razširimo in utrdimo, take, da bo sposobna za kamionski promet. Lep primer razširitve imame, če nekdanjo traso gozdne železnice razširimo, utrdimo in usposobimo za kamionski promet. Pri razširitvah, k't že ime pove, cesto samo širimo, do čin ceste v vertikalnem p gladu (izkopi,nasipi) ne spreminjamo. Če bi izvajali tudi to, bi bila to že rek nstrukcija in ne razširitev. Razširitve lahko izvajamo torej samo tam, kjer ima obstoječa pot že od prej primerno nivele to (vzpone in padce) kot je tc primer pri nekdanjih gozdnih železnicah ali pri poteh,ki so bile v preteklosti tudi trasirane ali pa imajo naravna primeren nagib, vendar sc neutrjene in preozke za kami ne. ±ri izrazitih razširitvah ni j.: tre on' detaljne trasiranje, ker je trasa tačic če ceste še določena z obstoječe traso. Delo trasorja je le v ten, da brez inštrumenta zakoliči os bodeče ceste obstoječi po ti in s ten nakaže izvajalcu, v katero stran naj cesto razširi. Osni količki se zabijajo na p-1jubnih razdaljah, vendar na takih mestih, ki sc karakteristična v prečnem profilu in najbolj .•drvarja j o povprečju za izračun količine zemeljskih del. Na snih količkih se nato posnamejo prečni profili in na sn.vi teh se izračunajo zemeljska dela. Tudi za razširitve se izdela delni projekt, ki je se enostavnejši od projekta za rekonstrukcije , njegov glavni cel ca je predračun. Za razširitve ravne tako niso o trebna razna d v ljenja, pač pa je potrebno, da se gradnja prijavi. iudi razširitve se financirajo iz sredstev, namenjenih za investicijsko vzdrževanje. Včasih pa je celo težke postaviti mejo in določiti, je gradnja' neke gozdne ceste n.v gradnja, rekonstrukcija ali razširitev. Nastopajo res tipični primeri, kjer odpade vsake premišljevanje, so pa tudi primeri, ko imamo združene skoraj vse. tri rlike gradnje. Morda je še najbolj jasna meja v p glečlu financiranja, d c čim nastopajo na terenu razne'kombinacije. Zgodi se na primer, da imamo pri tipični razširitvi 1ivše železnice v gozdno ceste tudi 100 - 200 m preložitve, ki se po potrebnih delih lahke smatra 'k.t čista novogradnja. losebno ni ostre meje med rek nstrukcijami in razširitvami, katere loči v glavnem le to, da se pri rekonstrukcijah nivele ta ::laga na novo in izračuna na osnovi višinske izmere trase, do čim se pri razširitvah nivelo ta ne spreminja. Razlike ned navedenimi tremi 'bilkami gradenj so po tudi v bseru gradbenih del in s temi v zvezi so tudi različno visoki gradbeni stroški, toda o ten pa bomo spregovorili kdaj drugič. ing. Danilo Kure Česte govorimo o problemih oskrbe kemično predelovalne industrije s celuloznim lesom. Podatki, s katerimi razpolagamo za pretekla leta nam povedo, da je Gozdno gospodarstvo Novo mesto (prej v sestavu LGIK in KZ) do preteklega leta proizvajalo majhne količine celuloznega lesa. Kje so vzroki za tako majhno proizvodnjo tega iskanega sortimenta? V preteklem letu smo večkrat razpravljali na republiški ravni, kako stimulirati proizvajalce celuloznega lesa, da bi tako lahko krili potrebe- domače industrije. Izdelane so bile obširne analize s podrobnimi kalkulacijami, s katerimi smo soglašali proizvajalci in kupci.Problem ureditve prodajnih cen v gozdarstvu nas spremlja že več let in tako poznamo velika neskladja med sorti-menti iglavcev in listavcev in v novejšem čašu neskladja pri proizvodnji celuloznega lesa listavcev in iglavcev. Za ilustracijo naj navedem, da je do konca lota 1963 urejeval cene vseh lesnih sortimentov Zvezni izvršni svet. Z uradnim listom FLRJ št. 52/63 so prišli po sklepu Zveznega izvršnega sveta lesni sortimenti v pristojnost Zveznega zavoda za cone. le-ta je naše vloge za ureditev prodajnih cen zavračal z opombo, da so ekonomske neutemeljene. V začetku tega leta je Zvezni zavod za cene prenesel del svojih pristojnosti na'Republiški zavod za cene in sicer v tom smislu, da je konkretno za ceno maklanja celuloznega losa pristojen Republiški zavod za cene. Skupaj s predstavniki republiških sekretariatov in Republiškega zavoda za cene, potrošnikov celuloznega lesa, smo se dogovorili, na kakšni višini bomo formirali prodajno ceno celuloznega lesa listavcev. Po tem dogovoru smo poslali Republiškemu zavodu za cene našo vlogo, kateri so bile priložene kalkulacije za posamezne sortimente. Republiški zavod za ceno je naše vlogo pravočasno prejel, vendar pa je s svojim odgovorom zavlačeval, tako da smo dočakali 22. 3* 1965, od tega dne dalje pa je za reševanje con pristojen po sklepu Zveznega izvršnega sveta Zvezni zavod za cene. Iz prednjega je razvidno, da cene celuloznega lesa še ni go urejene, d a.si ravna smo na rešitev tega problema zainteresirani tako proizvajalci kakor tudi potrošniki. Uvodoma sen: omenil, da je bila proizvodnja celuloznega lesa na našem področju razmeroma majhna in da smo v zadnjih dveh lotih zabeležili občuten porast. Naši potrošniki so vse do začetka leta 1964 uporabljali celulozni les iglavcev, od listavcev pa san: topolov celulozni les. V letu 1964 se na. našem trgu po-javi kot močan potrošnik bukovega celuloznega lesa t varna celuloze Vi-dem-Krško. V letošnjem letu potrebuje tovarna okrog 120.000 m3 bukovega celuloznega lesa. Ta številka nam dovolj zgovorno priča, kako dosledni m ramo biti pri proizv dnji tega sc rtimenta. Toda to še ni vse. Tovarna danes uporablja tudi celulozni les ostalih mehkih listavcev - jelše, breze, lipe in topole. Za- proizvodnje teh vrst celuloznega lesa srn: Še posebej zainteresirani, tc pa vsled tega, ker kupuje tovarna tudi ne-omaklan krogel les, premera od 7 - 35 cm. Les mora biti čimbolj svež, to je v roku 30 dni '.d sečnje, naj bi bil na skladišču kupca. To pomeni, da bomo v letni sezoni, ko redčimo naše gozdove, lahko proizvajali celulozni les vseh vrst listavcev in ga nemaklanega ali naklanega dostavljali našemu kupcu. Cona še vedno ni urejena za nemaklan celulozni les, je pa vsekakor bolj stimulativna za proizvajalca, kak. r pa proizvodnja drv za kurjav . Torej, ne pozabimo! Tovarna v Krškem odkupuje vse vrste celuloznega lesa listavcev (kroglice) v debelini od 7 - 35 cm. Kadar stojimo pri skladovnici drv dobro poglejmo, ali ni morda nastala družbena škoda, ker je nepravilno sortiran les namenjen za predajo kot drva in ne k-t celuloza. Tri doslednem sortiranju in ' bdelavi bomo dosegli večji ekonomski efekt, družba kot. celota pa bc prihranila devizna sredstva za uvoz celuloznega lesa. Stane Ilo GOZDOVI BELE KRAJINE IRED DRUGO SVETOVNO VOJNO Obelita Crnonel j obsega teritorij, ki mori 48.600 ha in se po svoji površini uvršča v srednje veliko občine v Sloveniji. Poleg industrije in kmetijstva je gozdarstvo najvažnejša panoga gospodarstva v občini. Za Belo krajino je- tila značilna, tako v Avstro. - ogrski kot v stari Jugoslaviji ekonomska emigracija prebivalstva v Ameriko in ostale razvite države sveta. V Beli krajini so bila pred vojno kmečka posestva močno obremenjena z dolgovi. Svojo rešitev so kmetje iskali v gozdovih v katerih sc intenzivno izseke vali, ker so le na ta način prišli do finančnih sredstev za najnujnejše potrebe. Cene kmetijskih pridelkov sc bile nizke, k revščini pa je pripomogla še prenaseljenost, kar je vse- skupaj negativno vplivalo na gospodarski razvoj. Izkoriščanje go zde v je bilo v glavnem v zasebnih kapitalističnih rokah. To so bili razni lesni trgovci ter prekupčevalci lesa. Da je temu take nam dokazujejo številke o velikosti sečenj, ki je razvidna iz knjige "G.zdarstvo v ljubljanski oblasti od leta 1925 - 1927". Leta 1925 posek tehničnega lesa 28.400 m3 drv 30.600 prrj Leta 1927 " " " 21.060 m.3 d.rv 93.280 prt 49.460 m3 123.830 prri Iz teh podatkov je razvidno izsekov.«!je tega naravnega bogastva, ki je bilo v navedenih dveh letih posekano na površini 12.896 ha. Približanje gospodarske krize je bilo čutiti v velikem obsegu sečenj tudi v kmečkih gozdovih. 0 negi gozdov v tem času ni bilo niti govora. Površina edine drevesnice je znašala 23,44 ara in še ta je bila v zasebni lasti. Gozdarsk, službo je vodil referent za gozdarstvo na sreski upravi, ki pa je imel opravka le s statistično službo. Vse to nenačrtno gospodarjenje z gozdovi je zapustilo sv je dalekosežne posledice. Poleg raznih lesnih trgovcev, so imeli v svoji lasti velike gozdne površine tudi razni tuji kapitalisti. Tako sc bili obsežni gozdovi lasi nemškega kneza Auersperga, ki je imel v teh predelih cola naselja v katerih so prebivali njegovi gozdni delavci. Leta 1930 je bila dograjena 45 km dolga ozkotirna železniška gozdna proga od Roga do postaje Črnomelj, po kateri se je izvažal les iz gozdov. V Času italijanske okupacije se je to nenačrtne izkoriščanje gozdov še po slabšale. Že v začetku "leta 1944 je bil ustanovljen gospodarski odbor pri SNOS-u v Beli krajini, ki je na podlagi zakona o zaplembi odvzel na bm čju Bole krajine 2.933 ha gozdov Auerspergu, kakor tudi gozd ve italijanske "Emone", ki so bili prej last kočevskih Nemcev, ki so se ned vojno izselili. lovršina teh g zd v je znašala 4.417 ha. Na podlagi zakona agrarni ref rni je bilo pridobljenih nadaljnih 354 ha g- zd v od strani veleposestnikov. Tako je nastal družbeni sektor gozdarstva v občini Črnomelj s celotno površino 7.704 ha. (Se nadaljuje) Vrlinič Rade xXx IMAMO NOV ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH Jugoslovanski delavci smo dobili n.v zaken o delovnih razmerjih. Določila, ki so vsklajena s ustavo rešujejo problematiko načelno. Natančneje predpise bo v svojih pravilnikih in statutu uzaknil delavec sam kot uprav-ljalec. Delavci delovne skupen s ti si h d< torej sami določali dolžnosti in pravice, seveda v mejah ustavo in zakenev. Delovni ljudje, ki pr' st-: voljno stepajo na delo, postanejo enakopravni člani, ki začno prevzemati dolžnosti in pridobivati pravico po delu in iz dela.Tako bo delovna skupnost urejala delovna razmerja na socialističnih načelih, na m.edseb j jnem 'sodelovanju in na odgovornosti pri delu enega člana nasproti drugemu in nasproti delovni skupnosti kot celoti. Ker torej stojimo pred odgovorno nalog: izdelavo statuta ‘-ziroma pravilnika, je prav, da tu v našem glasilu načnemo razpravo o naslednjih vprašanjih: Stopanje delavcev na del:. Delovna skupnost mora razglasiti vsake proste delovno mesto in delovne pogoje za to mesto. Mislim, da je to v redu za delavce v pisarnah, na strokovnih delih, voznike motornih vozil itd. Delovnega mesta sekača ali cestnega delavca, ker je število teh 'dvisno od trenutnih potreb, pa ni'mogoče razpisati. % Delavec st pa v delovno organizacijo za nedoločen čas. Izjemoma stopi delavec na delo v delovno organizacijo za določen čas, vendar samo; v naslednjih primerih: če traja izvršitev nekega dela pc svoji naravi le določen čas (sezonska dela), Če se začasno poveča bseg dela delovne organizacije in če je treba nadomestiti začasno rdsotnega drugega delavca. Za vsak primer sezonske zaposlitve je treba skleniti z delavcem pismeno pogodbo. Zakon daje možnost delovni rganizaciji postaviti poseben pogoj za delavca - poskusno delo. Za poskusne dele bc DS določil le nekatera delovna mesta. Za vse navedene primere zaposlitve uživa delavec vse pravice iz naslova socialnega zavarovanja. Delavec, ki dela manj kot polovico polnega delovnega Časa, ima pravico sodelovati pri upravljanju in biti udeležen pri delitvi sredstev, uživa varstvo pri delu in je zavarovan za nesrečo na delu ali poklicno bolezen. Vsak delavec je dolžan, da sodeluje v delovnem procesu po svoji :sebni delovni sposobnosti in s tem omogoča osv-boditev dela tudi na področju del vnih razmerij.S tem ko bo vsak delavec dal od sebe svoje delovne in umske sposobnosti, jo nemogoče priti de razdiranja delovnega razmerja temveč z večjimi sposobnostmi je zvezano tudi prevzemanje zahtevnejših in odgovornejših nalog. Da se sezonskemu delavcu omogo če neprekinjeno delovno razmerje je zakon predpisal, da v kolikor delavec prebije na sezonskih delih brez presledka najmanj štiri mesece v letu in opravi pri tem več ur dela kot znaša poln delovni čas, za to dobo lahko zahteva, da se mu te ure preračunajo na delovne dni s polnim delovnim časom. Vendar pa skupni delovni čas ne sme presegati redni delovni čas. Civilno pravno razmerje sklepamo z dninarji. Zakon urejuje tudi razmerje, ki nastopi med delovno skupnostjo in priložnostnim delavcem. Za lelovno razmerje se po zakonu ne šteje opravljanje dela ali nalog, ki po svoji naravi niso take, da bi se v delovni organizaciji uvedlo posebno delovno mesto, ker sr. priložnostne ali občasne in ne trajajo brez presledka dalj kot tri dni in dalje po zakonu se ne šteje za delovno razmerje opravljanje dela, ki po svoji naravi in pomenu za ...r gani zaci jo dela zaradi sv jega majhnega obsega ali zaradi :bčasnosti o-ziroma začasnosti ne zahtevajo, da ti se v rganizaciji uvedlo posebne delovno mest:. Torej iredpiši . tem niso več tegi., da bi ovirali del vni organizaciji sklepati pogodbe za izvršitev nekaterih kratkotrajnih del s kmeti, ki jim, je glavni vir dohodka kmetijsko posestvo.. 0 ostalih določbah Zakona o delovnih razmerjih bomo pisali v prihodnji številki. Franc Markovič xXx OBISKALI SMO BAZO 20 V počastitev 20. obletnice narodne revolucije ter 1. maja - praznika proletariata, je odbor sindikalne podružnice GG uprava priredil 'tisk Baze 20 na Kočevskem Rogu. Bazo 20 je obiskalo okoli 40 članov Sx- GG -uprave. Tako številno udeležbo te znane partizanske baze so nam omogočili lastniki zasebnih vozil, ki so se nesebično odzvali pozivu odbora SP. Po kratkem, lepem sprehodu po gozdu jelke, smreke in bukve, ki krase, a istočasno skrivajo tako pomembno zgodovinsko točko, smo prispeli med skrivne barake, v katerih so se v najtežjih trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov, kovali temelji današnje socialistične stvarnosti. Zbrali sme se ob govorniškem odru, kjer je predsednik sindikalne podružnice pozdravil vse udeležence, jim v kratkih besedah „budil spomin na temne dni iz časa NOB, nakar je še tov. Murn iz Boljan živo opisal vlogo in pomen Baze 20 ter vseh gozdov Kočevskega Roga v času NOB. Vsi udeleženci smo lili z 'liskom zadovoljni, poselno tisti, ki so lili prvič na tej partizanski postojanki. Varujmo naše gozdove zalivane s krvjo naših lorcev. TJ 01 ii • mi. 0 xXx Nadaljevanje SPOMINI S ŠTUDENTSKE IRAKSE Po praksi v Švici, ki sem jo zaključil 10. oktobra istega leta, sem se podal se na prakso v Nemci jo.Imel sen že c d prej garancijsko in policijsko dovoljenje za delo v drevesnici družbe Timm et. Coc. v Elmshornu pri Hamburgu. Res je, da bi m ral tja že prej in da se je že približevala zima, toda menil sem, da bom delo- še dobil. V nasprotnem irimeru, pa bi bil to lep izlet. Mejo sem prestopil pri Bazlu, kjer sem tudi ene noč prej prespal. Sploh sem želel med potjo čim več videti in sem imel namen v žnj čim večkrat prekini ti.Saj je vozna karta veljala kar 2 meseca. Tako me je zaneslo tudi v Manheim. Vedel sem, la mora gotovo tu delati kakšen moj kolega iz študentskega naselja pri gradbenem podjetju Ambruster. Irvo noč sem prespal v mladinskem domu, naslednjega dne, bila je ravno nedelja, pa sem se odpravil na >gled po mestu. Takoj sem dobil nekega na videz znanega študenta, ki mi je dal naslov, kje bi utegnil dobiti katerega od znancev. Veliko je bilo moje začudenje, ko sem v samskem d, mu do bil lepe zbrane skoraj vse moje na jožje prijatelje iz našega študentskega naselja v Ljubljani. Tisto; let je bile na strokovnih in manj strokovnih praksah v IfemČi ji zelo velik: študentov. Iosebno v Manheimu si dobil ravno kogar si hotel, če si zvečer le male postal na glavni cesti, je vsak trenutek prišel kdo od znancev mimo. y tem kraju sem se zadržal tri dni in zelo sem že kolebal če bi sploh šel naprej. Na koncu r.a me je želja po pravi gozdarski praksi le pognala naprej. Io postanku v Frankfurtu sem končno prispel v Hamburg. To več milijonsko mesto me je zaradi svo je razsežnosti zelo prevzelo. Posebno pristanišče, ki je en: največjih v Evropi naredi velik vtis. 1 iv spal sem kot ponavadi zopet v domu za potujočo mladino, ki je eden največjih te vrste in tudi najbolj urejenih. Ni bil pa edini v tem mestu.Kljub temu pa sem v njem zelo slabo spal. Dom leži tik ob pristanišču in zaradi stalnega ropota ni bilo potrebnega miru. Tisto noč je bila gosta megla in so ladje, ki so prihajale ali odhajale kar naprej dajale zvočne signale s siren:. Ze zasidrane pa so jim zaradi bojazni pred trčenjem odgovarjale. Skratka od velikih prekcoceank dc malih bark vse je trobilo v najrazličnejših■zv-čnih odtenkih. Travi koncert, zlasti proti jutru, Na cilj v Elmshorn (30 km ■ d Hamburga) sem prišel ravno po 8 dneh odkar sem zapustil Švico. Seveda so me takoj vzeli, ker je delavcev zelo primanjkovalo. i'o dpi sati sem moral tudi delovno pogodbo za 6 mesecev. Jugoslovanov sem našel tu kar 18. dd tega le 6 študentov in to agronomov iz Beograda. Vsi ostali so bili Slovenci najrazličnejših poklicev. Vsi pa so imeli veljavni potni list, na katerem so morali vsakih 6 mesecev podaljšati -dovoljenje. Elmshorn leži v pokrajini Holstein, ki je popolnoma ravninska. Podnebje je zaradi bližine m:rja in zalivskega teka precej vlažno in sorazmerno teplo, le-leg; tega je tudi zemlja zelo plodna tak'.), da sc dani vsi pogoji za vrtnarstvo. Zato ni nič čudnega, 'da je tu zelo veliko drevesnic in to precej velikih. Izgledalo jc, da se tu vse ukvarja s proizvodnjo sadik, iole g sadik gozdnega drevja, gojijo predvsem okrasno drevje in grmičevje, katerega požiljajc na vse strani, tudi v inozemstvo. Delovni pogoji v podjetju kjer sem delal, pa so bili zelo slabi. Naj povem, d4 st; imeli le 1,8 marke na ure, medtem, ko so na primer gradbeni delavci zaslužili takrat od 2,5 do 3 marke. Delali srn: 10;ur dnevno. Opoldne je bil za kosilo en urni počitek, ki ra se ni štol v delovni čas. Tako, la smo bili dejansko na delu 11 ur (od 6 L - 17 ). Skratka, delali sme d z^re d: mraka. Plačanih deževnih dni ni bilo. Vsak je takrat, ko je padal dež gledal, da se je zrinil k delu pod streho, za vse pa takega dela ni bilo. Tako sme delali tudi po dežju, saj drugače ne bi nič zaslužili. Iri higiensko tehnični zaščiti pa se je zlasti videlo, kakšna je skrb za del vnega človeka pri nas in v kapitalističnem družbenem sistemu. 5e si hotel, da te ni namakal dež si moral dežni .lašč kupiti sam. Isto jo bilo seveda z delovno obleko in škornji. Naše clelc je bilo v glavnem izkopavanje, sortiranje in odpremi janje sadik. Le nekajkrat, ko je bil dež, sem v lončke sadil razne paciprese. Disciplina je bila tako stroga, da sem včasih 'imel občutek kot da smo na prisilnem delu. že pred šesto uro, še v popolni temi, smo se vsi delavci in vrtnarji zbrali pred upravno stavbo. Tu je vsak iz omarice vzel svoj Kartonček in ga p.rinil v velik ure, ki je avtomatično 'odtisnila takratni, čas.'Do končanem delu je zopet m-ral vsak priti žigvsat svoj kartonček. Vrtnarji, katerim smo bili podrejeni so nas priganjali da kaj. So pa tudi sami precej delali p leg- nas. Tako so se gnali, kot da bi bila drevesnica njihova. Posebno hud pa je bil neki Obergartner (nadvrtnar), katerega smo. se vsi skupaj z vrtnarji vred, bolj bali ket živega vraga. V tolažbe nam je bilo edino to, da je na vse delavce ne glede na narodnost enako vpil. Izjema so bili morda le Grki, (katerih je tudi bilo nekaj), na katere je bolj pogosto tulil. Meram pa povedati, da so se ti res be l j težko pripravili k delu. Zanimive je bilo tudi to, da samo en dan bolniške sploh nisi mogel dobiti plačane. Smatrali so namreč, da človek samo en dan ne more biti bolan. Zato si moral biti bolan vsaj dva dni, da so ti na priporočilo zdravnika prizna- 5C li vse. Za razne "slabosti" in "slaba počutja" ;b ponedeljkih tudi .pri nas m ‘rđa ta ukrep ne bi bil slab. Saj je končno nedelja pr'sti dan zato, da se človek "dpoči je, ne pa da pride v ponedeljek še bolj utrujen na delo ali ima celo "rlavega". Večina nas je prišla delat in zaslužit, zato za zabavo in razvedrilo ni bilo nobenega časa. Le ob četrtkih zvečer in kadar je bila oddaja za izseljence smo se vsi zbrali pri radijskem sprejemniku in poslušali Ljubljano. Še danes mi ni jasno, kako, da se je postaja tako dobro slišala. Res so čudna pota ra .ijskih valov. V Straži poslušam na primer sedaj poleg Ljubljane še tri druge postaje zraven naenkrat. se nadaljuje ing. Slavko Klančičar xXx HUM O R Nenavadna lovska dogodivščina Vsi verne, koliko junaških in včasih skoraj neverjetnih zgodb o lovcih kroži okoli. Takšne zgodbe se bičajnc rodijo, kadar lovci sedijo za miz , c!a bi si ob dobri kapljici privezali svoje duše. Zgodba, ki vam jo bom opisal pa se je resnično pripetila letošnjo pomlad trem našim lovcem - gozdarjem. Da je zgodba resnična, lahke potrdijo, po srečnem naključju še danes živeči, pred kratkim novopečeni lovci Tone, Matija in Tine. Zgodilo se 30 v ge zclu Mizu 1 rečna, kjer je inela svoje domovinsko travice -kaj velika družina ciganov. To nekajurnem brezuspešnem tavanju po gozdu, s. se nesrečni lovci že hoteli’ vrniti dumo v, pa jim pride nasproti nič hudega sluteč majhen kužek, z dolge dlake in navzgor zavitim repkom. Našim trem š\. skoraj "frišnin" lovcem so se pocedile sline. "Evo prilike za tako zaželene točke", si misli Matija in prične nabijati puško. "loma ga j s j. sam in bog ti 'bo p . magal" , si rasli Tone, "točke so točke", in ker jo imel ravno nabito puško, jo hitro sname, pomeri in sproži. Nesrečni cucek se je kajpak stegnil. Tene hitro steče z nožem v roki naprej, mimo presenečenih tovarišev, da bi .si prisvojil pasji rep, ki je potreben kot do^kaz, da se priznajo točke, ko pridrvijo iz grmovja razjarjeni cigani. Seveda, ker so bili cigani številčne mnoge močnejši, so naši l.vci s Tonetom vred hitro vzeli pot pod noge. Ker so imeli v bližini motorje, so se ciganom kajpak srečno izmaknili. Tene je komaj še uspel slišati nekega cigana, ki je vplil za njim: "Le čak'te gšpud, vš bodo. že miličniki zaprl". Tone je seveda ostal brez tr feje. J. K. Na svetu se zgode včasih prav Čudne reči. čeprav se nahajamo v d. bi avto. bil v, avionov itd. se je rimski papež podal na sprehod s kolesom po rimskih ulicah. Zagleda ga policist in si misli: "Naš sveti oče sigurno ni dobro 1 dkovan v -rametnih predpisih. Sedajle je prilika da nekaj zaslužim." Vsede se na kolo in mu sledi. Teda :apež je v zil po vseh križiščih pravilno, povsod je nakazoval smer levo in desno, skratka, brez vsakršnega prometnega prekrška. Iclicist ga prehiti in ustavi: "Sedaj ni pa i p: ve j ve sv. oče, Katro. to , ia niste napravili n. lenega i rekrška, ko se ta k c malo V' -zi te po Testu” ? "Ves sinko, r/o j dragi", r.u ogovori papež "to je pa zato-, ker. je bil bog z men-j." "A take", reče policist' in vleče blok iz žepa."Tisoč lir kazni, ker sta se vozila na kolosu sva". M. K. Dva seseda se zmerjata med seboj, pa'pravi Jože Janezu: "Ti si velik osel, krava, bik, ničvrednež", itd. itd. same grde in ničvredne izraze. Janez vse te mirno posluša potem mu pa reče. "ali si sedaj že vse naštel?" "Mislim, da prav vse" mu dgrvori Jože. "No, Če je pa take si ti pa dinar", mu reče Janez in gre svojo pot. M. K. xXx