18. maj 1973 • Leto IX., št. 12 (183) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks
V GORENJU
Jubilejno leto tovarne Gorenje bodo proslavili s številnimi prireditvami in slovesnostmi • Osrednja proslava pa bo jutri, v petek, 18. maja v tovarniški hali Gorenja v Velenju
V	Velenje bo na proslavo prišlo 1200 delavcev temeljnih organizacij združenega dela iz Subotice, Mute, Slovenj Gradca, Gornje Radgone in Šoštanja ter si najprej ogledalo tovarno v Velenju. Zato bodo zaposleni tega dne dopoldne še štiri ure delali, zatem pa se bodo vsi udeležili osrednje proslave, ki se bo začela ob 11. uri. Najprej bo govoril generalni direktor združenega podjetja Gorenje Ivan Atelšek. Za njim pa bo i-mel slavnostni govor še predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit. Sledil bo recital, v katerem bodo sodelovale godbe na pihala iz Velenja, Šoštanja in Mute, združeni pevski zbori in Šaleška folklorna skupina. Popoldne se bodo v sedmih športnih panogah pomerili športniki iz združenega podjetja.
V	Gorenju pa so imeli ta teden že več pomembnih dogodkov. V sredo popoldne so sprejeli v organizacijo Zveze komunistov 220 novih članov. Včeraj zvečer so podelili spominska odličja Gorenja številnim delavcem iz temeljnih organizacij združenega dela za njihovo požrtvovalno in nesebično delo ter za pri-
spevek pri utrjevanju samoupravnih odnosov v združenem podjetju.
Z osrednjo proslavo v Velenju še ne bodo zaključili proslavljanje jubilejnega
leta. Ze junija se bodo v Velenju srečali vsi poslovni trgovski partnerji in kooperanti. V naslednjih mesecih pa bo še več pomembnih prireditev.
Kljun ostane direktor
Direktor šoštanjske tovarne usnja Franjo Kljun, dipl. strojni inž., je na seji delavskega sveta 10. maja napovedal odstop. V obrazložitvi je navedel, da odstopa z direktorskega položaja zaradi nekaterih notranjih subjektivnih problemov.
Po njegovih ugotovitvah so v usnjarskem kolektivu še vedno redki posamezniki, ki hočejo na vsak način razvrednotiti dosežke podjetja, odkar je Kljun direktor in mu naprtiti odgovornost še za tiste nerešene zadeve, ki so posledica neustreznih odločitev in vodenja vrsto let nazaj. V podjetju pa so tudi ljudje, ki s staro mojstrsko miselnostjo nočejo v korak z novim in naprednim ter na
ta način zavirajo uspešno delo.
O napovedanem odstopu direktorja Franja Kljuna so temeljito razpravljali na razširjenem tovarniškem političnem aktivu. Menili so, da vzroki, zavoljo katerih hoče Kljun odstopiti, niso tolikšni, da jih ne bi mogli uspešno odpraviti. Zato so podprli svojega direktorja pri njegovih prizadevanjih za hitrejši razvoj tovarne, ki je šele lani prebrodila številne gospodarske težave in uspešno krenila naprej.
Franjo Kljun je na predvčerajšnjem zasedanju delavskega sveta umaknil svoj napovedani odstop in sklenil, da ostane še naprej direktor tovarne usnja v Šoštanju.
Konec maja, to je 24. in 25., bo v Velenju IV. srečanje pionirskih in mladinskih folklornih skupin. V knjižnici bo 24. maja najprej otvoritev razstave, ki jo je pripravil etnografski muzej in nosi naslov Narodne noše in vezenine na Slovenskem.
V popoldanskem času pa bomo lahko gledali povor-ko, v kateri bo sodelovalo okoli 500 mladih v narodni noši in pa tudi vse neveste kmečke ohceti 73. Sprevod bo krenil iz Gorenja, mimo kolodvorske restavracije do starega Velenja, nato dalje po Prešernovi cesti do Elektrotehne, mimo zdravstvenega doma in na koncu po Tomšičevi in Jen-
kmečke ohoeti v Velenju
kovi cesti na kotalkališče.
Ob 15. uri bo na kotalka-lišču prvi nastop folklornih mladinskih in pionirskih skupin. Zvečer pa se bodo sprostili in razveselili ob kurjenju tabornih ognjev. Vendar še tudi zvečer program ne bo končan. Saj bodo ob 20. uri pred vilo Herberstein nastopile jugoslovanske folklorne skupine. Sodelovali bosta folklorna Skupina Abramo;
vič iz pobratene občine Vr-njačka Banja, šaleški oktet in šaleška folklorna skupina.
Drugi nastop folklornih skupin pa bo 25. maja tudi na kotalkališču. Zaradi te velike prireditve bi bilo tudi lepo in prav, da bi Velenje še bolj počistili, da bi trgovci primerno uredili svoje izložbe in da bi goste sprejeli prisrčno in s polno mero gostoljubnosti.
Rudniški delavski svet o Invalidski problematiki
Centralni delavski svet rudnika Velenje jc na seji, ki je bila pretekli petek, potrdil, da je treba zahteve delavcev o ureditvi invalidske problematike čimprej urediti. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da mora delavec, dokler invalidska komisija ni ugotovila njegove stopnje invalidnosti, zadržati režijsko grupo delovnega mesta (brez akorda), na katerem se je poškodoval ali zbolel. Vendar pa osebni dohodek ne sme biti manjši kot bi ga dobival na ustreznem delu.
mora izplačevati redno vsak mesec od dne, ko je bil invalid ocenjen na invalidski komisiji.
Osrednji delavski svet se je tudi strinjal z uvedbo
DALJE na 5. strani
Prav tako je treba doseči, da si bo invalidska komisija prizadevala v čim-krajšem roku oceniti invalidnost. Doslej se je namreč dogajalo, da so delavci čakali na odločbo tudi po leto dni.
Člani delavskega sveta pa so tudi podprli predlog, da morajo delavci invalidi v času, ko čakajo na odločbo o stopnji invalidnosti, prejemati akontacijo. Ta se
Gorenje obiskala delegacija Vojvodine
Delegacija pokrajinske konference ZK Vojvodine (Branko Jovetič, Ištvan Rjačan, Draško Berisavlje-vič in Milenko Perič) je v torek obiskala tovarno gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Goste, ki sta jih spremljala sekretar in članica sekretariata CK ZK
Slovenije Franc Šetinc in Danica Jurkovič, je sprejel generalni direktor združenega podjetja Ivan Atelšek. Seznanil jih je s proizvodnimi dosežki, pogovarjali pa so se tudi o sodelovanju s subotiškim Severjem. Nato pa jim je razkazal proizvodne obrate.
MESEC POCENI NAKUPA STANOVANJSKEGA POHIŠTVA
Od 3. maja do 2. junija 1973 nudi veleblagovnica NAMA Velenje
lO-odstotni popust
m
v veleblagovnici
nama
Velenje
za nakup
STANOVANJSKEGA POHIŠTVA
za gotovinsko plačilo in ludi na potrošniški kredit.
Velenjski godbeniki so dosegli znova lep uspeh. Na sobotnem področnem tekmovanju devetih godb v domu kulture v Velenju so pod vodstvom dirigenta Iva Marina svoje tri skladbe odlično zaigrali, saj jim je strokovna žirija od tristo možnih točk dodelila 281. Boljši so bili le še Trbo-veljčani s 290 in pol točke. 2e zdaj lahko brez bojazni zapišemo, da so velenjski godbeniki zanesljivi finalisti in da se bodo tudi v Kopru čimbolje uvrstili.
Zadnje dni po svetu
000
•	RATIFICIRAN SPORAZUM — Zahodnonemški parlament je ratificiral sporazum o ureditvi odnosov med obema Nemčijama. Ratifikacijski zakon je bil sprejet z 268 proti 217 glasovi. Za zakon, s katerim Zahodna Nemčija izreka pripravljenost za vstop v OZN, pa je glasovalo 364 poslancev, proti jih je bilo 121.
•	PRIPRAVE NA VRH NEUVRŠČENIH — V afganistanskem glavnem mestu se je v ponedeljek začelo zasedanje pripravljalnega odbora 16 neuvrščenih držav. Odbor se je sestal zaradi političnih in drugih priprav na četrto konferenco voditeljev neuvrščenih držav in vlad. Vrh neuvrščenih bo v začetku septembra v Alžiru. Jugoslovansko delegacijo vodi v Kabulu namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič.
•	ODSTOP BARZELA —
Prejšnjo sredo je odstopil s položaja šefa parlamentarne skupine svoje stranke v Bundestagu voditelj zahod nonemške krščansko-demokratske stranke Rai-nor Barzel. Na sestanku vodstva stranke so sklenili, da bo najkasneje do 15. junija izredni kongres, na katerem bodo izvolili tudi novega voditelja stranke. Barzel je odstopil, ker parlamentarna večina ni sprejela njegovega predloga, naj krščanski demokrati pod-pro prošnjo za sprejem v OZN.
•	BREŽNJEV V ZDA —
Sovjetski partijski voditelj Leonid Brcžnjcv bo obiskal
ZDA od 18. do 26. junija. Uradno poročilo o tem je prišlo samo nekaj dni po končanih poogvorih med Nixonovim svetovalcem Kissingerjem in Brcžnje-vem.
•	HUDI BOJI OB ME-
KONGU — V Kambodži se še vedno nadaljujejo srditi boji med režimskimi vojaki in osvobodilnimi silami. Osvobpdilne sile so v nedeljo pooplnoma obkolile Lon Nolovc čete na desnem bregu Mekong, po kateri se kamboško glavno mesto oskrbuje. Prav tako ameriška letala še naprej bombardirajo položaje borcev osvobodilni henot.
•	SEJA PREDSTAVNIKOV NATO IN VARŠAVSKEGA SPORAZUMA —
Na Dunaju se je po treh mesecih v ponedeljek znova naadljevala seja predstavnikov pakta NATO in varšavskega sporazuma. V sporočilu o seji, ki je trajala le devet minut, je rečeno, da je potekala v konstruktivnem ozračju.
•	AMERIČANI MODERNIZIRAJO TOPNIŠTVO V EVROPI — Zvedelo se je, da bo Pentagon z malimi atomskimi glavami zamenjal prejšnje, ki so bile izdelane pred desetimi ali petnajstimi leti. Nove glave so veliko enostavnejše, močnejše in primernejše za različne namene. Nove glave bodo montirali v glavnem v ameriških enotah v srednji Evropi. Gre namreč za atomske granate za posebno vrsto topov, ki jih imajo ZDA že dolgo v svoji oborožitvi.
0 00
in domovini
•	TITO PRIPADNIKOM VARNOSTNIH SLUŽB —
Ob dnevu varnostne službe je predsednik Tito poslal pripadnikom teh služb če-štitke z najboljšimi željami. V pismu tovariš Tito med drugim pravi: »Od vas pričakujemo, da prispevate k zaščiti ustavnosti v naši družbi in k prizadevanju, da preprečimo vsak napad na našo revolucijo in njene pridobitve ter onemogočimo sleherni poskus spodkopavanja naše samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Prepričan sem, da boste ob vsestranski podpori naših delovnih ljudi in vse družbe tudi v prihodnje uspešno izpolnjevali naloge.«
•	TITO ŠE NAPREJ PREDSEDNIK ZKJ — Na
podlagi številnih predlogov ni želja organizacij Zveze komunistov Slovenije in njihovih vodstev je konferenca ZK predlagala, da deseti kongres ZKJ ponovno izvoli tovariša Tita za predsednika ZKJ.
•	STANE DOLANC ŠE NAPREJ SEKRETAR —
Predsedstvo ZKJ jc ob soglasju predsednika Tita in vodstva ZK v republikah in pokrajinah ter v Jugoslovanski ljudski armadi in
na predlog izvršnega biroja, znova izvolilo Staneta Dolanca za sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ za obdobje do X. kongresa.
• MINIč V ČILU — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je v nedeljo prispel na štiridnevni obisk v Čile. Povabil ga jc čilski voditelj Salvador Allende.
Komentirata: Lojze Ribič Štefan Dolejši
Vse bolj spoznavamo, da v svetu nastaja nova situacija, katero pogojuje evropska renesansa, japonska gospodarska ekspanzija in konec kitajske izolacije, kar pa še vedno ne vpliva na spremembo odnosov med ZSSR in ZDA. Za današnje stanje odnosov med velesilami je značilno predvsem naslednje:
Današnji svet je poln velikih prelomnic. Marsikaj, o čemer pred leti še sanjati nismo mogli, je danes stvarnost. Doba hladne vojne med Vzhodom in Zahodom je za nami. Z obiskom Nixona v Pekingu in Moskvi se je polomilo kolesje vojaškemu stroju, na katerem se je vozilo ves čas v obdobju »hladne pa tudi vroče vojne«. To je bila zgodovinska prelomnica gledanja na svet in na svetovne probleme vodilnih državnikov v Washingtonu, Moskvi in Pekingu.
Dokumenti, ki nosijo naziv »Osnove medsebojnih odnosov med Združenimi državami Amerike in Zvezo sovjetskih socialističnih republik«, ki sta jih Nixon in Brežnjev podpisala maja 1972 v Moskvi, že dajejo rezultate. Priča smo odvijanju novih odnosov med SZ in ZDA, saj je bila kmalu po obisku formirana komisija predstavnikov obeh vlad za znanstveno in tehnično sodelovanje. Ustanovljene so bile mešane skupine znanstvenikov in strokovnjakov za energetiko, vodno gospodarstvo, kemijsko katalizo, mikrobiologijo, za uporabo elektronskih računalnikov v gospodarstvu itd. Postavljene so bile znanstvene institucije na obeh straneh, ki bodo sodelovale v skupnih znanstvenih raziskavah, določeni so bili znanstveniki in strokovnjaki, določena so bila področja skupnih raziskav.
Pred nedavnim je bil podpisan sporazum med državnim komitejem ZSSR za znanost, kulturo in tehniko in mogočno ameriško firmo Oxidental petroleum o sodelovanju in izgradnji velikega kompleksa tovarn za proizvodnjo umetnih gnojil in drugih kemičnih proizvodov ter sporazum o medsebojnih dobavah kemičnih proizvodov. Oxiden-tal petroleum je odprl v Moskvi svoje redno predstavništvo, kar doslej ni bilo mogoče. S to firmo so izdelali program raziskav na
V Beogradu je bila 10. in 11. maja četrta konferenca ZKJ, ki se je je udeležilo 418 delegatov in gostov, od tega 34 odstotkov delavcev iz neposredne proizvodnje. Konferenco jc v imenu predsednika Tita odprl sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ, Stane Dolanc, ki je nato poročal o dejavnosti zveze komunistov pri uresničevanju akcijskega programa druge konference in pisma. Med plodno razpravo so delegati poročali o doseženih rezultatih pri uresničevanju nalog ter govorili o problemih, s katerimi se srečujejo v svojih delovnih kolektivih.
področju kemičnega izvora električne energije za bodoče električne avtomobile. Sklenjenih je bila vrsta drugih gospodarskih aranž-manov z General electric, firmo Claineco molibdenum in s firmo Joy.
Zakaj je prišlo do spremenjenih odnosov?
Rusija je v marsičem podobna ZDA. Obe državi i-mata skorajda enako število ljudi in podobne podnebne pasove. Vendar pa je SZ 50 let po revoluciji soočena z velikimi problemi, kako prehraniti prebivalstvo in kako proizvesti artikle za široko potrošnjo, ki so nujno potrebni prebivalstvu.
bila. Prišlo je do zunanjetrgovinskega deficita, blokade evropskega tržišča za ameriške proizvode, blokada japonskega tržišča, kar je pripeljalo do zmanjšanja vrednosti dolarja, ki ni več svetovna valuta. Vzhodna Evropa, Sovjetska zveza in Kitajska predstavljajo ogromno tržišče, ki je še nerazvito. Za ameriškega industrialca in farmarja je to področje tako interesant-no kot je bila Zahodna Evropa in Japonska po drugi svetovni vojni. Vzhodna Evropa je lačna vsega, predvsem tehnologije, kreditov in trgovine. Sovjeti se zavedajo, da je integracija
NOVA RAZMERJA
Morda je še važnejše vprašanje, kako izvršiti distribucijo teh proizvodov med potrošniki, ki so razporejeni na tako velikem prostoru (vprašanje cest, prevoznih sredstev, trgovine itd.). SZ je pridelala 1970 v rekordni letini 186 milijonov ton pšenice, lani samo 168 milijonov ton, za letos predvidevajo 197 milijonov ton vendar jo bodo morali okoli 5 milijonov ton uvoziti še iz Kanade. Lani so uvozili 36 milijonov ton pšenice. Ameriški farmar proizvaja 9-krat več kot ruski kmet. Problem je torej nizka produktivnost, pomanjkanje umetnih gnojil, zato zaostajanje. Vsakršno vojaško zaostrovanje med SZ in ZDA pomeni povečevanje razlik med SZ in ZDA v škodo SZ. V SZ je velik odpor proti trgovini med Vzhodom in Zahodom, podobno je tudi v ZDA. Na obeh straneh imajo veliko besedo generali imenovani »jedci jekla«. Ruski generali odkrito povedo Brež-njevu in Kosiginu, da v kolikor bodo šli po tej poti, bodo izgubili oblast. Od tu ni poti nazaj. Zanimivi so tudi članki v vojaških časopisih, ki opozarjajo na nevarnost pred zapadnim imperializmom. Sedanja vodilna sovjetska garnitura jim odgovarja, da s termo-nuklearnim ravnotežjem ne morejo dobiti vojne z A-meriko.
V ZDA vse več ljudi z Nixonom na čelu vidi v trgovini orožje miru in popuščanja napetosti, ki zmanjšuje nevarnost pred nuklearno vojno. Zal pa v SZ in v ZDA odgovarjajo generali, češ da ZDA s takšno politiko pomaga komunistom zgraditi močno industrijo, s čemer se jačajo sovražniki. Tako so na obeh straneh dileme. Sovjetski delavec se danes ne zadovoljuje več le s parolami o socializmu in boljšem življenju. Zahodna vrata se ne morejo več hermetično zapreti, ljudje čutijo potrošniško družbo v kateri hočejo živeti. Zato gradijo vse več tovarn s takimi proizvodi (Fiat v SZ z letno proizvodnjo 660.000 vozil). Obstaja velik paradoks. Potrošniško družbo mladina na Zapadu že mrzi, na Vzhodu pa postaja neke vrste ideal.
Toda tudi velika gospodarska moč Amerike ni neizčrpna. Vojna v Aziji in hladna vojna v Evropi je Ameriko gospodarsko sla-
s svetovnim tržiščem zanje edini izhod. Skupna vlaganja kapitala, podobno kot v Jugoslaviji in Romuniji, vse bolj prodirajo tudi v o-stale vzhodne države in tudi Sovjetska zveza sramežljivo priznava pravilnost te poti. Danes že govorijo o u-stanovitvi »transideoloških kompanij«, verjetno je v tej smeri tudi že kaj narejenega. To naj bi bila mešana podjetja v katerih bi sodelovali komunisti in kapitalisti.
Na Zahodu se zavedajo, da bo na svetovnem tržišču zmagal tisti, ki bo lahko bolj konkurenčen, kateri bo moral ustvarjati tudi nove sisteme upravljanja in sodelovanja, razvijati bo moral kooperacijo in sodelovati v znanstveno tehničnih raziskavah. Vsaka velesila, ki hoče širiti svoj vpliv, mora imeti tudi materialno bazo, privlačno za tiste, katerim je ta vpliv namenjen. Tudi Rusi vedo, da ne bodo mogli v nedogled izvažati le surovine (plin, nafta, vodka, kaviar itd.), proizvajati bodo morali vse tisto kar danes proizvajajo na Zapadu, če hočejo pokriti naraščajoče potrebe doma in v ostalih socialističnih deželah. V transideoloških kon-cernih naj bi se združili di-namizem, energija, privatna iniciativa s poceni disciplinirano delovno silo socialističnih držav. Avtorji teh idej govorijo, da bi bil najkonkurenčnejši velik koncern, ki bi združeval e-lemente nemškega kapitalizma in njegovo učinkovitost, tehnologijo in nemško marko, madžarsko kvalificirano delovno silo, ki nikoli ne štrajka, ki bi postavil kompleks tovarn npr. za proizvodnjo sladkorja v E-giptu ali Tunisu, kjer so poceni surovine. Vzhodno evropske države vse bolj sprejemajo take ideje, predvsem Romunija, Madžarska in Poljska. Sovjeti se povezujejo z Ameriko, Japonsko, pa tudi z Zahodno Evropo na področju energetike, kemije, proizvodnje kamionov, osebnih avtomobilov (v industrijskem kompleksu ob reki Kami sodelujejo Američani, Japonci in cela Zahodna Evropa).
Toda to je šele začetek. Iz komunikeja ob obisku Brandta pri tovarišu Titu je razvidno, da gremo po tej poti tudi pri nas, saj so Nemci pripravljeni graditi v Jugoslaviji mešana pod-
jetja. S tem bi se zmanjšal izvoz naše delovne sile v Nemčijo, ki tudi Nemcem ustvarja velike probleme.
Zmanjševanje vojaških sil v Evropi je predpogoj za gospodarsko sodelovanje. Zastoj odnosov med vojaškimi predstavniki Atlantskega in Varšavskega pakta naj bi ravno ta obisk razrešil z razčiščevanjem odprtih vojaških in političnih vprašanj v Evropi. Istočasno naj bi se odpravile tudi težave, ki so nastale ob pripravljanju »dnevnega reda« evropske konference o varnosti in sodelovanja v Helsinkih.
Kisingerjev obisk pri Brežnjevu v Moskvi zelo jasno govori o tem, da si ZSSR in ZDA še vedno prilaščata pravico razpravljati o vseh svetovnih problemih in da po potrebi vključujeta v razplet problemov v Aziji Kitajsko in Japonsko, za rešitev konflikta na Bližnjem Vzhodu pa vse bolj Zapadno Evropo, saj Evropa ne more dopustiti, da bi ji to področje ušlo iz rok, ker se od tu oskrbuje s plinom in nafto.
Naslednji Kisingerjev o-bisk v Londonu na poti iz Moskve daje slutiti, da se je s premierom Heathom pogovarjal ravno o Bližnjem Vzhodu. Anglija kot nekdanja kolonialna sila v Egiptu še vedno ni brez vpliva, zato se k njej obračajo za pomoč pri rešitvi krize. Angleška vlada podpira arabske države.
Ta in vrsta drugih primerov kaže, da se veliki dogovarjajo in delijo interesne sfere med seboj. Ni vojaške sile, ki bi se temu lahko uprla. Temu se zoper-stavlja druga sila — človek. Javno mnenje širom po svetu ni naklonjeno takemu načinu razreševanja svetovnih problemov. Vendar pa se tej politiki velikih lahko zoperstavlja le organiziran nastop neuvrščenih držav, zato je politika neuvrščenih ravno v tem obdobju izredno aktualna. Ta politika združuje tiste države in narode, ki bi lahko bile žrtve nove delitve sveta. Toliko bolj smo ponosni, da je Jugoslavija nosilka neuvrščene politike v svetu. Zasluga tovariša Tita je, da imamo tak ugled. Dosledno smo stali na stališču pravičnosti v konfliktih širom po svetu. Politika neuvrščenosti se razširja na vse kontinente. Doživlja padce in vzpone, kar je razumljivo, saj je to borba z velikimi in bogatimi državami, to je borba med bogastvom in revščino. Toda edino po tej poti je moč obdržati neodvisnost. To vedo predvsem države, ki so se šele včeraj iztrgale kolonialnemu jarmu. Tako ocenjujemo bližnjo konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih. Tam bomo slišali glas tistih naprednih sil, ki se borijo za pravico, konferenca bo mobilizirala napreden svet v borbi za mir in neodvisnost malih narodov. To bo velik opomin tistim, ki si prilaščajo pravico krojiti usodo človeštvu, opomin, da niso sami in da ne morejo mimo interesov malih in nerazvitih narodov.
Politika neuvrščenosti bo s to konferenco dobila še eno potrdilo za svoj obstoj, še eno podporo za pravično razreševanje problemov v svetu. To je protiofenziva osamljenih držav in narodov proti velesilam, ki z vsemi sredstvi zadržujejo kolo zgodovine.
V Zavodnjah složno delajo
Zavodnje. Mala vasica, stisnjena med hribi, ki se leskečejo v prvem zelenju in sončnih žarkih. V takem lepem majskem dopoldnevu smo se odpravili na obisk v Zavodnje, da vidimo, kako ljudje tu živijo, delajo in se tu in tam tudi zabavajo. Vasica, ki ima 305 prebivalcev in poleg nekaj hiš še vaško krčmo, šolo, kulturni dom in ccrkev, je po površini ena največjih krajevnih skupnosti pri nas, po prebivalstvu pa najmanjša. Ko smo se ji približali, se je svetila v soncu, vendar drugače ni bilo opaziti znakov življenja. Zato pa smo to opazili na poljih in travnikih. Pridne roke so marljivo sadile, poravnavale zemljo in vodile živino. Življenje na poljih se je s spomladanskimi dnevi začelo.
Nismo se ustavili pri ljudeh na polju, nismo jih hoteli motiti. Krenili smo naprej in prišli do Jožeta Svetine, učitelja in umetnika, ki živi v tej hribovski vasici že enajsto leto. Je tudi predsednik krajevnega odbora SZDL in zato smo ga prosili, naj nam pove nekaj o njihovem delu in pa o načrtih, ki jih imajo za v prihodnje.
Prvo kar nam je povedal je bilo to, da je pohvalil vse vaščane. Lansko leto so namreč začeli z asfaltiranjem ceste, ki so jo v dolžini 110 metrov tudi širili. V to cesto so vgradili 350 kubikov gramoza. In vse to so naredili vaščani sami z udarniškim delom. Imeli so samo nakladača in pa buldožer. Hoteli so odpreti tudi kamnolom, kjer bi lahko za svojo cesto dobili material dosti ceneje. Vendar pa bi bilo treba razstrelje-vati in zato so zamisel o-pustili. Tako so cesto razširjali in pripravljali za asfaltiranje v letošnjem letu. Vse to pa so naredili s svojim delom in pridnimi rokami. Vse skupaj je vredno 55 tisoč dinarjev.
Tudi letos mislijo delati naprej. Bili so pobudniki za asfaltiranje ceste proti Šoštanju, kjer je že položen asfalt v dolžini dveh kilometrov. Za to cesto so zbrali 70 tisoč dinarjev.
Tako so letos že začeli z nadaljnjo modernizacijo ceste in so odsek morali minirati, ker je bil teren pretrd. En odsek pa stane približno 5 tisoč din. Tako imajo v programu asfaltiranje treh kilometrov z občinskim samoprispevkom, ki znaša 10 tisoč dinarjev, 1,5 km pa z republiškim. Tako bodo letos cesto asfaltirali približno do mostu v Lajšah.
V načrtu pa imajo asfaltiranje še dveh krajevnih cest. Ena pelje na Zgornje Ravne in bo vredna 60 tisoč, povezovala pa bo devet kmetij, ki so bile sedaj praktično odrezane od ostalega sveta. K Završniku, Lepovšku, Sedlarju, Božiču, Grilu, Žoharju, Slivniku, Telebecu in k Luku, ni bil do sedaj možen dostop niti s traktorjem. Polovico sredstev za to cesto so iskali na občini, pri skladu, ki financira vse nove gradnje.
Drug primer pa je cesta v Šentvidu, kjer so prav tako bile odrezane od sveta štiri kmetije in se je gradnja le-te odlagala že nekaj let. Cesta bo stala približno 50 tisoč. Polovico potrebnega denarja pa bodo prebivalci zbrali sami.
Poleg cest, ki si jih vaščani sedaj urejajo, pa so si naredili še marsikaj. Tako so napeljali telefon, katere-
ga vrednost je 150 tisoč dinarjev, dobili pa so le 20 tisoč. Vse drugo so naredili sami. Prav tako so z udarniškim delom naredili vodovod. Skoraj vsaka kmetija ima traktor, svoje domačije si modernizirajo. Kmetje se posvečajo predvsem živinoreji, gojijo pa tudi ribez.
V Zavodnjah imajo tudi delavno prosvetno društvo. V tej vasici posvečajo izredno pozornost 8. marcu — prazniku žena in bi lahko rekU, da so ga prekrstili kar v nekakšen krajevni praznik. Čeprav je takrat skoraj vse zastonj, so kljub temu zaslužili nekaj denarja, za katerega bodo kupili naj-nujneji drobni material in grozdje, da si bodo sami stiskali vino.
Sodelujejo tudi na raznih proslavah, za katere da program šola, SZDL pa poskrbi za pogostitev. Prosvetno društvo je letos tudi pripravilo in odigralo Razvalino življenja. Na Napotnikovi rojstni hiši bodo uredili fasado, potem pa odkrili spominsko ploščo.
Krajevna skupnost je dobila nalogo, da razširi pokopališče. SZDL pa ima na skrbi ureditev kulturnega doma.
Se marsikaj bodo vaščani morali biti pridni in složni.
Zavodnje nad Šoštanjem
Zavodenj naredili. Še bodo To pa njim ne bo težko. Saj se malokje tako dobro razumejo in tako složno delajo kot tu.
Tako smo o Zavodnjah zvedeli veliko. O tej mali in skromni vasici in o teh preprostih in tihih ljudeh. Tiho so in delajo. Delajo zase in za svoje otroke. Le redkokdaj prosijo za pomoč. Delajo naporno: najprej po svojih kmetijah, nato pa še vsi skupaj udarniško na cesti, prej pa za vodovod in telefon.
Ko smo odhajali, je sonce že začelo lesti v zaton. Počasi je senca že padala na vaški zvonik, ljudje pa so še vedno delali.
In mi smo se znova prepričali, ko nam je pogled zdrsel preko zelenih travnikov in obdelanih polj, nazaj na lepo in malo vasico, da je pravilen in resničen naš zelo star izrek: V slogi je moč!
DOM KULTURE VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
OSKRBNIKA DOMA KULTURE
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: imeti mora kvalifikacijo elek-tro, kovinske ali mizarske stroke.
Kandidati naj pošljejo pismeno vlogo z dokazilom o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa.
Podrobnejše informacije dobite v upravi doma kulture.
Nastopajoče godbe — velenjska rudarska godba, Zarja iz Šoštanja in delavska godba iz Slovenj Gradca
pihali Trboveljčani, za deset točk slabše Velenjčani, tretji je bil pihalni orkester France Prešeren Celje, četrti Zagorjani in peti Hrastničani z 240 točkami. Nato sledijo šoštanjčani, Slovenjgradčani, Laščani, zadnji pa je bil pihalni orkester Emo Celje.
In kdo od teh ima možnosti, da bo igral v finalu? Prof. glasbe in dirigent velenjskih godbenikov Ivo Marin je mnenja, da je za nastop v Kopru dovolj že 240 točk. Glede na to, da je velenjska skupina po kakovosti najmočnejša, je Marin tudi prepričan, da se vrstni red prvih dveh v Kopru ne bo spremenil. Le če naši fantje ne presenetijo v dobrem ali slabem smislu. Želimo jim, da bi v dobrem!
VELENJSKI GODBENIKI DRUCI
V soboto je bilo v Velenju v domu kulture drugo področno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Pred polno dvorano je nastopilo devet godb iz Celja, Slovenj Gradca, Šoštanja, Laškega, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ob Savi in seveda domači godbeniki. Zadnje vrste pa so zasedli predstavniki strokovne žirije, ki po vsej Sloveniji spremljajo tekmovanja in ocenjujejo igranje. Vsega skupaj bo šest področnih tekmovanj, na koncu ko bodo vse godbe ocenjene, pa bo znano, katerih dvanajst se jih bo udeležilo finala 22. in 23. junija v Kopru.
Tekmovanje v Velenju je bilo zaradi lažjega dela žirije razdeljeno na dva dela. Na popoldanski in večerni. Popoldne je nastopilo pet godb, zvečer pa še preostale štiri. Vsaka godba je zaigrala tri skladbe.
Najprej je na oder prišel
pihalni orkester »EMO« Celje pod vodstvom dirigenta Stanka Pojavnika. Fantom ni najbolje šlo. Vedeli smo, da ne morejo poseči v boj za prvo mesto. Delavska godba iz Slovenj Gradca (dirigent Marjan Valenti) je pihala že precej bolje in
osvojila 204 točke od 300 možnih. Še boljši so bili godbeniki šoštanjske »ZARJE« (dirigent Silvo Tamše). Možje v zadnjih vrstah so jim dali 224 in pol točke. Vendar smo tudi za Šo-štanjčane menili, da le niso dovolj dobro zaigrali, da bi lahko posegli po visoki uvrstitvi. Za njimi je namreč zaigral pihalni orkester »France Prešeren« iz Celja (dirigent Rudolf Starič) in prejel 253 točk. S takšno o-ceno pa so že lahko računali na eno izmed prvih mest.
Popoldansko igranje se je bližalo h koncu in za gle-
dalce je nastopil trenutek napetosti. Na oder je prišlo 52 godbenikov v rudarskih uniformah. Mnogim so se prsti sklenili v pesti, da bi s tem tudi sami malo prispevali k čim boljšemu igranju domačih godbenikov. Ivo Marin je dobro dirigiral in naši muzikantje so zaigrali resnično odlično. Tako je mislila tudi žirija, ki jih je ocenila z 281 točkami. Po dvorani se je razlegel dolg aplavz, vsi pa smo bili prepričani, da jih lahko prehitijo le še Trboveljčani. S tem se je končalo popoldansko tekmovanje.
Gledalci, zlasti Velenjčani, so nestrpno pričakovali, kaj bo prineslo nadaljevanje. Laščani, ki so zaigrali pod vodstvom Ivana T>ov-šeta, so si zaslužili 188 točk, 11 več kot godbeniki celjskega EMO. Nato so se zvrstile tri godbe iz Zasavja. Rudarska godba »Svoboda I« iz Hrastnika (dirigent Jože Rus) je prejela 240 točk. Za njo je na oder prišla delavska godba Trbovlje, s svojim dirigentom Jožetom Gunzkom. Trboveljčani so zaigrali nekoliko bolje kot Velenjčani in z 290,5 točke stopili na zmagovalni oder. Sobotno tekmovanje je sklenil delavski tekmovalni orkester Zagorje ob Savi (dirigent Ivan Povše), ki si je priigral 249 točk. S tem je bilo negotovosti konec. Vrstni reci je znan. Najbolje so
Veselo na izlet
Smučarsko tekmovanje
Zimska
Zopet je prišla zima bela, vaško poljano vso je odela. Hej mati, kje so smuči? Marko ves srečen ponje
hiti.
Jelka iz šole je pritekla, hitro po smuči je stekla. Odhitela na bližnji je grič, danes s smučanje ne bo
nič.
Sonce pripeka, sneg se tali, Jelka nesrečna proti domu hiti.
Prišel je petek. Takrat smo se učenci 5. d razreda pomerili v smučanju. Vozili smo slalom. Tovariš Požun in tovariš Pusovnik sta pripravljala progo. Vse je bilo strah. Imeli smo veliko tremo. Sneg je ponoči zelo zmrznil. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Najprej je vozila druga skupina. Imela sem številko 46.
Že smo začeli s tekmovanjem. Nekateri so vozili dobro, drugi slabo. In že je prišla vrsta name. Postala sem nestrpna. Morala sem peljati. Proga ni bila dolga, zato sem vozila komaj 17 sekund. Nato sem odšla s prijateljicami v sobo, kjer smo čakali na razglasitev rezultatov. Prišel je tovariš Pusovnik in nam
povedal, kakšni so uspehi. V prvi skupini je bil prvi Silvo, v drugi pa jaz. Bila sem vesela, kajti tekmovanje se je izteklo dobro. Lepo vas pozdravlja pionirka
Irena Tajnik 5. d
Osnovna šola Biba Ročk Šoštanj
Se dober mesec in šolski zvonec bo zadnjič odzvonil. Utihnil bo vse tja do jeseni. Preden pa se bodo šolarji poslovili od šolskih klopi, bodo odšli na izlete, ki so jih skozi vse leto težko pričakovali. Nekateri se bodo odpeljali daleč, morda celo na morje, drugi pa si bodo ogledali lepote in občudovali znamenitosti kakšnega bližnjega kraja. S petimi velenjskimi pionirji smo čebljali o njihovem izletu.
MARCEL MEDVED — 6. razred: Ce bomo pridni bomo odšli za dva dni na Golte. Želim si, da bi se malo oddahnil od šolskih skrbi, pisanja domačih nalog, ter izlet čim lepše preživel. To bo tudi skoraj že slovo od prijateljev sošolcev, s katerimi sem se vse leto dobro razumel. Seveda bomo z nekaterimi skupaj tudi med počitnicami, vendar to naše sreča-vanje ne bo tako pogosto kot je bilo med letom. Najbolj pa si ob koncu želim, da bi imel v šoli lep uspeh, saj bom tedaj resnično lahko čisto pozabil na šolo.
TATJANA NOVINSEK, 8. razred: Mi bomo odšii za dva dni na morje. Nekam na slovensko obalo. Komaj čakam, saj se bo do takrat morje prav gotovo toliko segrelo, da se bomo lahko kopali. Ker gremo za dva dni, bomo potrebovali kar precej denarja. Nekaj ga bo prispevala mladinska organizacija, nekaj smo ga zbrali sami, ostalo pa nam bodo dali starši. Za mene bo to zadnji izlet. Zadnjič bom še skupaj s sošolkami in sošolci, saj se bomo potem verjetno razkropili na vse strani. Jaz bi zelo rada postala učiteljica. Zato se bom vpisala na pedagoško gimnazijo v Celju.
ANDREJA ŠUKIC, 5. razred: Ml smo se odločili za Pohorje. Jaz sem na Pohorju že bila, vendar se kljub temu veselim izleta, saj je na Pohorju zelo lepo. Kraj izleta smo izbirali sami. Nekateri bi bili radi, da bi šli na morje, vendar smo bili močnejši mi, ki smo glasovali za Pohorje. S tem se nam ne bo treba dolgo voziti z avtobusom, imeli pa bomo več časa za zabavo na izletu. Tudi mi smo sami zbirali denar. Sicer pa ga zaradi bližine kraja izleta tako ne bomo potrebovali dosti.
Dragi mladi prijatelji!
Želimo vas razveseliti in zato smo sklenili, da bo stran v našem časniku namenjena tudi vam. Če ste pridni in če vas pisanje veseli, potem nam boste svoje spise, pesmice, pa tudi šale prinesli ali pa poslali po pošti. Radi bi, da bi bili vi in mi prijatelji. In zato, da ne boste pisali samo vi, vam bomo tudi mi kdaj kaj podarili — seveda v pisani besedi. Vi pa se lahko oglašate tudi s predlogi: kaj si na vaši strani najbolj želite, kaj vam je všeč in kaj bi radi spremenili. Te predloge boste seveda lahko dajali potem, ko bo naša stran že »stekla«, ko se bo res začelo pridno delati. S tem pa boste kritizirali sebe pa tudi nas in zato se ne jezite, če vas bomo kdaj tudi mi pokarali. No, upamo, da se boste potrudili in da bomo postali res dobri prijatelji. Saj takšne, ki vas okregajo, ali pa vam jih morda še namečejo po zadnji plati, imate že doma. In zato bomo mi to spustili.
Sedaj pa na delo. Vzemite v roke pero, list papirja in napnite možgane. Nato nam napišite Zgodbico, ali pa opišite dogodek, ki se vam je najbolj vtisnil v spomin. Seveda to povabilo velja tudi za mlade pesnike in humoriste.
Tako! Za prvič bo kar dovolj. Predstavili smo se, nasvete smo vam dali, vi morate samo napisati in nam poslati. Prav gotovo veste naš naslov. Opozorimo vas naj še samo na to, da na vsako svoje delo, ki nam ga boste poslali, napišete tudi svoj popolen in točen naslov.
Zdaj pa z našo stranjo kar začnimo. Prvi se nam bodo predstavili pionirji z osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja. Ne vemo, ali so oni najbolj pridni, ali pa drugi niste vedeli, da nam lahko pišete. Zato se nam bodo danes s svojimi deli predstavili samo oni.
Vsem ostalim, ki nam nameravate pisati, na-svidenje do prihodnjega petka.
ŠOLA V NARAVI
Že v januarju smo izvedeli, da bomo imeli šolo v naravi v Belih vodah. Toda to je bila naša skrivnost. Teden dni pred zimskimi počitnicami pa nam je to-varišica povedala točen datum odhoda.
Vsi smo bili veseli. Prišel je avtobus in nas odpeljal do Grebenška. Od tam naprej smo šli peš. Hodili smo pol ure. V šoli smo si najprej uredili postelje. Kmalu je pripeljal kombi z našimi smučmi, potovalka-mi, nahrbtniki in hrano. Ko smo vse razporedili, smo šli malicat. Po malici pa smo izbrali smuči in se začeli smučati. Zvečer smo vsi razigrani šli spat. V postelji smo se še dolgo po-
govarjali o dogodkih tega dne.
Naslednjega dne smo se začeli smučati že po zajtrku, ker je bil kulturni praznik in ni bilo pouka. Smučali smo se s tako vnemo, da skoraj ni bilo časa za malico. Po kosilu smo imeli polurni počitek. Za tem smo pol ure brali knjigo Pastirci. Nato smo se spet smučali do večera. Tako so nam vse prehitro minevali dnevi in že se je bilo treba posloviti od šole v naravi.
Zdenka Rihter 5. c
Osnovna šola Biba Ročk Šoštanj
Tritisoč kilometrov po Jugoslaviji
»Svakog gosta tri dana dosta«, to je star srbski pregovor in tega smo se tudi držali.
Za nas se je začelo življenje modernih motoriziranih nomadov.
Po običajnem, za Srbijo tako značilnem poljubova-nju, smo se poslovili od naših gostiteljev in odpotovali preko Kraljeva mimo samostana Ziče. Kosovske Mitrovice v Prištino.
Tako smo že bili na Ko-sovem. Pokrajina vulkanskega porekla deluje divje. Glavno mesto Priština pa se modernizira. Novi dovozi v mesto še niso popolnoma gotovi in smo zategadelj imeli velike težave, da smo zadeli pravo pentljo, ki nas je privedla v Prištino. Lepi novi stanovanjski bloki z zelo neurejeno okolico, so nas prvi pozdravili in pa krave, ki so se pasle okoli blokov v predmestju. Malo nenavadno, ki nas spominja na Indijo.
Po Prištini smo se sprehajali nekaj ur. Ogledovali smo si mošeje, ki so s svojimi vitkimi minareti pravi
4 .vs.
naščas
okras tej pokrajini. V bližini neke mošeje smo srečali pogreb nekega muslimana. Gneča okoli prekritega mrliča na nosilih je bila očit-
Piše:
VladoJValenčak
na. V sprevodu so bili samo moški, ki so se neprestano gnetli okoli nosil in se menjavali. Izgleda, da spada v ceremonial, da vsi moški v sprevodu vsaj za nekaj sekund nesejo mrtvega prijatelja.
Iz Prištine smo preko Uroševca prišli v Skopje. Tako smo se prvič v življenju srečali z Makedonijo. Ker smo prišli v Skopje pozno popoldne, smo takoj zavili v avtokamp. Tu se je pravzaprav začel naš nov način življenja. Poslovili smo se od normalnih postelj. Dva sva spala v šotoru, dva pa v avtomobilu. Šotor smo seveda vozili s seboj. Ponoči je malo deževalo, toda šotor je bil solidno postavljen in ostali smo suhi.
Skopje je moderno mesto. Starega Skopja skoraj, da ni več. Čiste ulice, mnoštvo novih hotelov, živahen promet, krasni stanovanjski
bloki so popolnoma zbrisali stari orientalski značaj tega mesta izpred druge svetovne vojne. Razvita industrija na obronkih mesta daje Skopju utrip prave prestolnice mlade republike, ki je resnično zaživela v novi Jugoslaviji. Nekoč malarično področje in starojugoslo-vanski predel za politične pregnance, je popolnoma saniran in Makedonija danes deluje kot veliki vrt, ki s svojo proizvodnjo paradižnika, paprike, riža in tobaka preplavlja vso jugoslovansko tržišče.
V Skopju smo se zadržali le krajši čas, kajti mudilo se nam je na OHRID.
Mimo Titovog Velesa., Prilepa in Bitole smo prispeli v Ohrid. Prilep je mesto ljudskega junaka Kraljeviča Marka. Tu so še o-staki njegovega utrjenega gradu. Tu je bil tudi začetek in žarišče NOB, ko so partizani že 11. oktobra 1941 napadli bolgarsko policijsko postajo. V Prilepu je središče tobačne industrije.
Bitola je staro in čisto mesto. V tukajšnji vojaški akademiji se je šolal reformator Turčije Kemal Ata-turk. Med prvo svetovno vojno je Bitola doživela
močno bombardiranje in prav zaradi tega je namesto Bitole, Skopje dobilo primat v Makedoniji.
V	samopostrežni restavraciji smo si privoščili dobro kosilo, ki je bilo pa zelo poceni v primerjavi s cenami v Sloveniji.
V	Bitoli je tovarna hladilnikov, radiatorjev in zelo razvita industrija za konzerviranje in predelavo sadja in zelenjave, ki jo ima okolica Bitole na pretek.
V	Ohridu smo spet kampirali. Ta predel je tako lep, da smo se tu zadržali dva dni. Ohridsko jezero je pravi biser Jugoslavije. Kot kulise se dvigajo visoke albanske planine izza sinjega jezera. Kopanje v jezeru je prijetno in tudi ljudje okoli Ohrida. Kamping je dobro urejen. V bližini ima tudi založen bife. Tu nisem pozabil na okusno makedonsko mastiko, ki je v Sloveniji malo poznamo.
Srečeval sem ohridske ribiče, ki so mi razlagali, da še nikdar v zgodovini dežele niso tako dobro živeli kot danes. V stari Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne zaslužka.
DALJE PRIHODNJIČ
STANKO KUKEC, 7. razred: Tovarišica nam je predlagala, da bi odšli v Robanov kot in smo se takoj navdušili za ta predlog. Med nami jih jc le nekaj, ki so že bili v Logarski dolini. Zato komaj čakam, da bo prišel dan izleta, da spoznam to lepo dolino. Poleg tega upam, da bom videl tudi slap Rinka, morda pa se bomo povzpeli še na Okrešelj. Na izlet bomo odšli z avtobusom. Dosti denarja ne bomo potrebovali, saj do Logarske doline ni daleč.
ANICA TAMSE, 6. razred: Nikoli še nisem imela tako lepega izleta kot bo letošnji. V maju, mesecu mladosti so misli mladih pogosto pri našem dragem maršalu. Zato smo sklenili, da se bomo odpeljali v Kuinrovec in spoznali kraj, v katerem je tovariš Tito živel. Z velikim zanimanjem si bomo ogledali hišo, v kateri se je rodil. Mogoče pa bomo videli tudi prostor, kjer bo stal spominski dom tovariša Tita.
Ce lahko sodimo po teh petih šolarjih, potem lahko ugotovimo, da bodo velenjski učenci letos imeli lepe in vesele izlete. Veliko novih krajev bodo spoznali, domov bodo prišli polni doživetij, ki jih ne bodo kar tako pozabili. Na izletih jim želimo veliko sonca.
wmmsm!smztm!t
PARTIZANSKI KURIRJI NA GRADU
Kolona nekdanjih partizanskih kurirjev je prikorakala na trato pred velenjskim
gradom
S predstavo Miroslava Košute »Štirje fantje muzikantje« v uprizoritvi gledališkega krožka osnovne šole Ivana Cankarja iz Maribora, se je v soboto, 12. maja v domu kulture v Velenju zagrnila zavesa nad letošnjo prireditvijo Naša beseda 73.
Velenjskemu in šoštanjske-mu občinstvu se je v štirih dneh predstavilo enajst najboljših pionirskih in mladinskih skupin iz vse Slovenije: osnovne šole Šenčur, TSŠ Celje, Barigal iz Maribora, druge in četrte osnovne šole iz Celja, osnovne šole Limbuš, o-snoVne šole Simona Jenka Kranj, ŠZD Celje, mladinsko gledališče Svoboda II iz Trbovelj in gledališki krožek osnovne šole Ivana Cankarja iz Maribora.
Zveza mladine Velenje in ZKPO Velenje sta vsem e-kipam izročila spominsko darilo — sliko slikarja Jožeta Svetine, vsak posameznik pa je dobil priložnostno darilo — prospekt Velenja
NADALJEVANJE S 1. STRANI * NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVAN
dodatka za delo v jami. O uvedbi jamskega dodatka so razpravljali vsi zaposleni v jami. Na rudniku pa so tudi izvedli anketo o tem, v kakšni obliki naj bi izplačevali posebni dodatek za delo v jami. Kar 94,8 odstotkov anketiranih se je odločilo za to, da bi dobivali za vsako v jami opravljeno uro dodatek v višini 2,50 dinarjev. Da bi bilo izplačevanje dodatka v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih in osnovah za delitev dohodka in osebnih dohodkov drugih slovenskih premogovnikov, je stalna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije na seji 5. maja dopolnila obstoječi samoupravni sporazum s členom, ki zajema u-vedbo jamskega dodatka kot posebne oblike spodbude za delo pod zemljo. Po tem tako dopolnjenem predlogu je jamski dodatek sestavni del kalkulativnih o-sebnih dohodkov ter znaša 2,50 dinarjev za opravljeno uro v jami. Ta znesek je enak za vsakega upravičenca. Glede na to, da živ-
ljenjski stroški iz leta v leto rastejo, predvideva predlog dopolnitve samoupravnega sporazuma, da se dodatek vsako leto spremeni za toliko kolikor se spremenijo življenjski stroški. Na rudniku so začeli upoštevati tako dopolnjen sporazum pri obračunavanju osebnih dohodkov od letošnjega 1. aprila naprej.
Jamski dodatek bo upoštevan v plačanih prazničnih dnevih (enomesečni povpreček), pri plačanih dnevih za letni dopust (trimesečni popreček) kot tudi pri plačanih zamudnih dnevih (enomesečni povpreček).
Pri plačevanju bolniških dni pa jamski dodatek še ne bo vsebovan, ker se boleznine plačujejo na podlagi poprečnih osebnih dohodkov minulega leta. To pomeni, da bo upoštevan prihodnje leto, ko bodo bolniške ure izplačevali na osnovi povprečja iz letošnjega leta.
Na petkovem zasedanju so se seznanili tudi z osnutkom družbenega dogovoda o upoštevanju osebnega dohodka, ki je dosežen v po-
daljšanem delu, za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestila osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja. Podpisniki tega dogovora (republiški svet ZSS, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, skupnost zdravstvenega zavarovanja Slovenije, RIS in organizacije združenega dela proizvodnje premoga v naši republiki) namreč ugotavljajo, da je zaradi pomanjkanja premoga treba opravljati določenih del v slovenskih premogovnikih nad rednim delovnim časom (nad 42 ur) šteti kot podaljšano delo v smislu predpisov o delovnih razmerjih. Prav tako bo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji pri izračunavanju pokojninske osnovne in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja upoštevala osebni dohodek, ki ga rudarji dosežejo v daljšem delu kot v polnem delovnem času. Tako dosežen osebni dohodek se upošteva za delavce v proizvodnji in v tistih obratih, katerih
delo je neposredno vezano in nujno pogojeno z obratovanjem v jami.
Družbeni dogovor tudi predvideva, da bo osebni dohodek, dosežek v podaljšanem delovnem času, upoštevan za izračun pokojninske osnove, če je bil dosežen po prvem aprilu 1970. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo tako dosežen osebni dohodek upoštevala tudi za delavce, upokojene po prvem januarju leta 1971. Prav tako bodo skupnosti zdravstvenega zavarovanja upoštevale osebni dohodek dosežen v podaljšanem delovnem času za osnovo za izračun nadomestila priznana od 1. maja letos.
Na seji so razpravljali in potrdili tudi samoupravni sporazum o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje, sprejeli sklep o podpisu samoupravnega sporazuma v prispevku TIS Velenje. Sklepali pa so tudi o najetju premostitvenega kredita pri Ljubljanski banki in pri rezervnem skladu v višini 7 milijonov dinarjev.
in naših delovnih organizacij.
Letošnja prireditev Naša beseda je pokazala, da vse več mladih ljubiteljev lepe besede pristopa k organiziranemu gledališkemu vzgojnemu delu. Strokovna žirija je bila celo v zadregi, kako si ogledati vse predstave. Omeniti" je namreč treba, da se je letos prvič zgodilo, da je bilo kar šest srečanj Naše besede, od tega dve področni. V enem izmed slednjih je sodelovala tudi skupina iz zamejstva.
Sicer pa je morala strokovna žirija za udeležbo na sklepni prireditvi izbirati kar med 48 predstavami, lani si jih je ogledala 22. Pri tem so imeli precejšnje težave, ker so bile posamezne občinske in področne prireditve časovno med seboj neusklajene, saj so si morali člani žirije na primer 25. aprila ogledati celo devet predstav. Na sklepnem pogovoru v soboto v Velenju so zato poudarili, da bo treba v prihodnje še izboljšati samo organizacijo ter se še tesneje povezati z Zvezo mladine, saj jim Zveze prijateljev mladine Slovenije do zdaj še ni uspelo pritegniti v to mladinsko gledališko gibanje. Ugotovili so tudi, da je bil program, ki so ga pripravili mladi iz vse Slovenije, skrbno izbran in je prese-
gel vse dosedanje prireditve. Predstave, ki so jih prikazali v Velenju in Šoštanju bodo prav gotovo še večkrat zaživele na odrih drugih skupin.
Ce ob koncu potegnemo črto pod celotno prireditvijo Naša beseda 73, lahko brez bojazni zapišemo, da je po obsegu in odzivnosti uspela. To pa je dokaz, da gledališka misel med mladimi ne zamira, ampak živi neko samosvojo življenje. Prav to samosvoje gledališko gibanje mladih pa ne smemo zavirati, ampak mu je treba pomagati, pomagati v tej smeri, da to ne bo eksperiment zaradi eksperimenta, ki je k nam prišel kot modna muha, ki ne more človeku ničesar dati. Mladi morajo iskati nove vrednote ter se obenem zavedati, da je pomembnejše to ali ima ta nova oblika tudi svojo vsebino.
In kakšen odnos smo pokazali mi, občani do umetniškega ustvarjanja mladih. Zelo slab. Kot da nam je vseeno kaj mladi počenjajo, kaj delajo, kaj so v teh letih polnih otroške energije sposobni ustvariti. Sprašujemo se, zakaj si je tako malo šolarjev ogledalo predstave? Morda je tega kriv bližajoči se konec šolskega leta in je vsaka ura. tako za učitelja kot za u-čenca zelo dragocena. Morda je vzrok kje drugje. V preslabi organiziranosti, obveščenosti! Vendar mladi Mariborčani, ki so v soboto dopoldne nastopili skoraj pred prazno dvorano, tega ne vedo.
Pod geslom »očistimo— varujmo—olepšajmo« turistično olepševalno društvo Slovenj Gradec izvaja očiščevalno akcijo. Občani občine bodo v mesecu maju prvič množično in organizirano poskrbeli za čistočo okolja. Očistili bodo okolice stanovanjskih hiš, delovnih prostorov, javnih zgradb, podjetij in ustanov ter uredili zelenice, nasade, zelene površine ...
Vsekakor je to lepa in prepotrebna akcija, saj je naše okolje vedno bolj onesnaženo. Vsak ljubi red in čistočo v lastnem stanova-
nju, zato naj pazi, da bo tudi okolica taka! Zelenice niso prostor za odloganje odpadkov!
Akcijo »očistimo—varujmo—olepšajmo« bi morali izvajati po vseh občinah in vanjo bi se morali vključiti vsi ljudje. Le zdravo in čisto okolje omogoča zdravo in prijetno počutje!
M. Vovk
l\= 5
Na velenjskem gradu so se v soboto ustavili bivši partizanski kurirji, ki so jih toplo sprejeli naši borci, predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij ter drugi. Velenjski pionirji pa so jim pripravili pester kulturni spored. Zapeli in recitirali so jim nekaj partizanskih pesmi, zaplesali pa so tudi nekaj partizanskih plesov. V imenu občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV je nekdanje partizanske kurirje pozdravil Slavko Vrtač-nik.
Po obilni malici, ki se jim je prav gotovo pošteno prilegla (kolikokrat so o takšni malici sanjali med težkimi boji) so nadaljevali pot skozi Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne in Preva-lje v Poljano. Ob vsej poti so se jim pridruževali tudi kurirji in vezisti iz Savinjske doline, Štajerske in Ko-
roške. Na pot pa so bivši partizanski kurirji krenili v Ljubljani. V našem glavnem mestu so se zbrali kurirji z Dolenjske, Notranjske, Primorske in Gorenjske.
V Poljani, kjer so bili 14. maja zadnji boji z nemškim okupatorjem, so najprej pred spomenik NOB položili venec, zatem pa je sledil kulturni program, ki so ga izvedli mladi Raven-čani. Po proslavi, ki so se je udeležili pionirji, mladina, rezervni vojaški starešine, taborniki borci, aktivisti, predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter borci iz zamejstva, so odšli v Črno, kjer so imeli partizanski miting.
Partizanski kurirji in vezisti so se ustavili tudi v Koprivni nad Črno, kjer so skupaj z ljubljansko Ter-miko prevzeli patronat nad tamkajšnjo podružnično šolo.
Naslednji dan, v soboto, pa so se vrnili v Ljubljano in se udeležili sklepne manifestacije »Po poteh partizanske Ljubljane«.
Partizanske kurirje je v Velenju pozdravil SLAVKO VRTAČNIK
štirje fantje muzikantje
NAŠA BESEDA 73
V Velenju zagrnili zaveso
Sprejem ob prazniku varnosti
Ob dnevu varnosti je komandir postaje milice Velenje Ciril Joger sprejel u-čence višjih razredov osnovnih šol Šoštanja in Velenja. Povedal jim je, da so si 13. maj izbrali za svoj praznik zato, ker je na ta dan pred 29. leti predsednik Tito z odlokom ustanovil oddelek za zavarovanje ljudstva.
Učenci 7. razredov so si z zanimanjem ogledovali tehnično opremo za raziskovanje prometnih nesreč in ogledov krajev kaznivih dejanj, sredstev za veze in prometna vozila. Komandir je šoštanjske in velenjske mladince na kratko seznanil tudi s tem, kako postaneš miličnik. Povedal jim je, da je miličniška šola v
Tacnu pri Ljubljani priznana kot srednja šola, in traja tri leta. Poleg tega, da je šolanje zastonj, pa miličniku, ki napravi to šolo, ni treba služiti vojaškega roka.
Ob dnevu varnosti je predsednik velenjske občine Nestl Žgank za vse miličnike iz Velenja in Šoštanja priredil sprejem. V i-menu predsednika jih je pozdravil načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Drago Tratnik. Ob tej priložnosti so komandirju Cirilu Jogru in miličniku Antonu Gučku predali spominsko darilo za nad 25 let dela v organih javne varnosti.
Komandir velenjske postaje milice CIRIL JOGER je mladincem govoril o dnevu varnosti in nalogah miličnikov
da bomo vpisovali otroke za šolsko leto 1973-74 v ponedeljek 28. in v torek 29. maja 1973 in sicer od 10. do 16. ure.
Sprejemamo otroke od drugega leta starosti
OBVEŠČAMO STARŠE
do vključno sedmega leta (mala šola).
V Topolšici in Šmartnem ob Paki bomo vpisovali v jeseni.
Vzgojno varstveni zavod Šoštanj
Tektnovašije mladih gasilcev
V nedeljo je bilo na športnem igrišču Široko pri Šoštanju področno tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin iz občin Žalec, Mozirje in Velenje. Sodelovalo je 34 desetin mladih gasilcev. Tekmovanje je pripravila občinska gasilska zveza iz Velenja.
Pri pionirjih skupine A so dosegli prvo mesto pionirji iz Prebolda, drugi so bili mladi gasilci iz Šempetra, tretji iz Šaleka, četrti desetina iz Pesja, za njimi pa iz Žalca in Skal. V skupini B so dosegli naslednje rezultate — 1. Trnava, 2. Prebold, 3. Kaplja vas, 4. Velenje mesto, 4. Nazarje,
5. Gorica ob Dreti, 6. Šentilj, 7. Gornji grad, 8. rudnik Velenje in 9. Gaberke. Najboljša mladinska desetina je bila iz Drešinje vasi, za njo pa iz Prebolda, Velenja, Šaleka in Gaberk.
Tega dne je bilo tudi občinsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin iz velenjske občine. Desetine so dosegle naslednje rezultate: pionirji skupina A — 1. Šalek, 2. Pes je, 3. Skale, 4. Gaberke, 5. tovarna usnja, 6. Šoštanj mesto, 7. Paska vas, 8. Bevče in 9. Šmartno ob Paki; pionirji skupina B — 1. Velenje mesto, 2. Šentilj, 3. rudnik Velenje in 4. Gaberke.
Industrija plastike »POLYPEKS« Šoštanj
vatli k sodelovanja delavce za naslednja prosta delovna mesta:
•	OBRATOVODJA OBRATA ARMIRANE PLASTIKE Pogoj: končana STŠ — strojni ali kemijski oddelek, s 5-letno prakso v operativi.
•	PLANER-TERMINER V PRIPRAVI DELA
Pogoj: končana STS — strojni oddelek z 2-Ietno prakso v operativi in odsluženim vojaškim rokom.
•	VEC KV KLJUČAVNIČARJEV za delo v mehanični delavnici in v obratih za izmenovodje.
Pogoj: dokončana industrijska šola — oddelek za ključavničarje s 3-letno prakso in odsluženim vojaškim rokom.
•	KV ORODJARJA
Pogoj: dokončana industrijska šola — oddelek za o-rodjarje s 3-letno prakso in odsluženim vojaškim rokom.
•	ADMINISTRATORKA V PRIPRAVI DELA
Pogoj: dveletna administrativna šola in najmanj 1-letna praksa v pripravi dela.
•	ADMINISTRATORKA V TAJNIŠTVU
Pogoj: srednja upravno administrativna šola in vsaj 2 leti prakse. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika.
Nastop službe za vsa delovna mesta je takoj ali po dogovoru. Poizkusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na komisijo za vstop in izstop z dela pri industriji plastike Polypex Šoštanj, Cesta talcev 3.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE « s i
razglaša prosta delovna mesta
•	referenta za vodovod in kanalizacijo II
•	1 strojnega ključavničarja-mehanika za popravilo
•	več gradbenih in komunalnih delovodij
•	več avtomehanikov
•	več strojnikov gradbenih strojev
•	več natakarjev (za določen čas do 1. 9. 1973)
•	več prodajalcev sladoleda in sadja (za določen čas do 1. 10. 1973)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	gradbeni tehnik, zaželena praksa,
—	poklicna šola, lahko začetnik, ki bi se bil pripravljen specializirati za mehanika šivalnih strojev in naprav,
—	delovodska šola, zaželena praksa,
—	poklicna šola, zaželena praksa,
—	ustrezna kvalifikacija,
—	končana osemletka in veselje do dela v gostinstvu,
—	priložnostna zaposlitev za dijake in študente. Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu podjetja v Velenju, Koroška cesta 46.
OBVESTILO STARŠEM
Vzgojnovarstveni zavod »Najdihojca« Velenje obvešča, da bo za solsko leto 1973 vpisal naslednje število otrok:
•	VVZ »Najdihojca« — vsa mesta zasedena z otroki prejšnjega leta.
•	VVZ »Kekec« — Stanetova 4» (zgoraj) vpišemo:
—	10 otrok, letnik 1969
—	18 otrok, letnik 1970
—	27 otrok, letnik 1968
•	VVZ »Mojca« Kraigherjeva (ferialnl) vpišemo:
—	18 otrok, letnik 1970
—	14 otrok, letnik 1971
•	VVZ »Nebotičnik« vpišemo:
—	24 otrok, letnik 1967
•	Novi zavod »Gorenje« vpišemo:
—	20 otrok, letnik 1969
—	16 otrok, letnik 1967
—	8 otrok, letnik 1968.
Staršem, ki so evidenčno vpisali v TGO Gorenje Velenje otroke 1971 letnik sporočamo, da bodo ti sprejeti v vrtec »Mojca«, kjer imamo tam 2 oddelka za male otroke in ne v novi zavod.
Staršem, ki so evidenčno vpisali otroke 1973 in 1973 letnik (dojenčke) sporočamo, da morajo vložiti prošnjo na VVZ »Najdihojca« Velenje. Dojenčkov bomo sprejeli 20.
O sprejemu bo odločala komisija po posebnih kriterijih. Vpisnina za nove otroke je 15 din. Vpisovanje bo v torek, 22. 5. 1973 od 7. ure dalje v VVZ »Najdihojca«.

Njegova pisarna je vedno polna. Pa naj bo to zjutraj ali pa ob dveh, ko se odpravlja domov. Ljudje neprestano prihajajo, sprašujejo, iščejo pomoč pri njem. Franc Božič pa je do vseh enako prijazen in vljuden. Zjutraj, ko je še spočit in ob dveh, ko je že malce u-trujen. Vendar se zaradi dela ne pritožuje. Saj je vzljubil svoj poklic in rad dela z ljudmi. Vesel je, če jim lahko pomaga. Vodja sprejemne pisarne na velenjski občini je že dvanajst let.
»Že dvanajst let ljudem pomagam in jim dajem navodila. Ljudje so prej, ko še ni bilo sprejemne pisarne, sami tavali po zgradbi ter iskali zdaj enega drugič drugega referenta. Cesto se je dogajalo, da ga niso našli. Da bi naše občane rešili iz te zagate, so ustanovili sprejemno pisarno.«
• STRANKAM PIŠETE »NAPOTNICE«? KAM NAJ GREDO? JE TO VAŠE EDINO DELO?
— Precej stvari uredijo ljudje kar pri meni. Sprejemam razne vloge, pomagam ljudem pri sestavljanju vlog, prošenj, če sami tega ne znajo, izpolnjujem različne obrazce, opravljam overitve predpisov in podpisov, prodajam upravne takse in opravljam druge zadeve po nalogi predstojnika.«
Tudi najin pogovor so kar naprej motile stranke, čeprav sem bil pri njem v času malice. Nekdo je kupil nekaj upravnih taks, nekemu občanu je moral izpolniti prijavo za odmero davka na dohodek od stavbe, neka ženska pa bi bila rada uveljavila pravico do zdravstvenega varstva po svoji zaposlitvi v tujini. Povedal ji je, da to ne bo mogla urediti pri njih ter jo napotil na zavod za socialno zavarovanje.
Danes gre le redkokate-ra stvar bez težave. Se zlasti tam, kjer imamo opravka z ljudmi. Tako je tudi pri Francu.
»Ljudi skušamo navajati, da se v tistih prinierih, ko ne morejo urediti svojih za-

• PRODAJAM POLOVICO HIŠE v Šoštanju (dvosobno komfortno stanovanje), z lastnim vhodom. Ogled je možen vsak dan v večernih u-rah. Petejan, Aškerčeva 7, Šoštanj.
dev v sprejemni pisarni, o-brnejo na pristojne referente v uradnih dnevih. Vendar se pogosto dogaja, da teh ravno na uradni dan ni na svojih delovnih mestih, ker so na terenu ali na raznih sestankih. To pa pogosto povzroča nevoljo pri ljudeh.«
•	KAJ BI LAHKO REKLI O SVOJIH STRANKAH. SO NEUČAKANE IN ZAHTEVNE ALI SO STRPNE?
»Strpni so. Pa tudi sam si precej prizadevam, da jim ne dajem povoda za godrnjanje. Tiste, ki imajo kakšno nujno stvar ali starejše ljudi, ki težko čakajo, spustim naprej.«
•	OB KAKŠNIH TRENUTKIH JE NAJVEČJA GNEČA V VAŠI PISARNI?
»Včasih se zgodi, da je pri meni do 30 ljudi. Najhuje je ob sredah, ko imamo cel dan uradne ure. Največji dren pa je tedaj, ko ljudje prijavljajo davke. Precej dela je tudi z urejanjem kupoprodajnih pogodb za motorna vozila.«
Franc pa je zelo obziren do starejših ljudi.
»Dostikrat imajo kakšne probleme; Ne vedo, kako in kje bi jih rešili in pridejo k meni. Seveda jim skušam čimbolj pomagati. Kolikor je v moji moči.
Cas, ki je odmerjen za malico, je potekel. Vedno več ljudi je trkalo na vrata pisarne številka 15. Nisem mogel več izkoriščati njegove vljudnosti, zato sem se poslovil, Ko sem odhajal iz pisarne sem se zamislil: zakaj ne naletimo v vseh uradih na takšno prijaznost in vljudnost, kot jo najdemo pri Francu Božiču.
Franc Božič
VESTI IZ VELENJSKEGA RUDNIKA
•	Na 25. redni seji komisije za usklajevanje samoupravnih odnosov z ustavnimi dopolnili na RL Velenje so obravnavali predlog osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovni organizaciji. Sklenili so, da mora biti prečiščeno besedilo o-snutka, ki ga pripravlja strokovni del komisije, izdelan do 25. maja. Od tega dne pa do 15. junija bo v javni razpravi tako, da bi samoupravni sporazum slovesno podpisali za letošnji rud. praznik.
•	V torek je bila 15. redna seja sekretariata rudniške organizacije ZK. Govorili so o pripravah na drugo sejo konference ZK RLV, ki je predvidena za 25. maj.
hotel paka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
obvešča cenjene goste, da je v hotelu Paka nov barski spored.
Nastopajo:
•	Joca
•	trio Krately
•	Josefin
V nočnem baru igra za vas kvintet PIPI. Bar je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 22. do 3. ure.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
20 let uspešnega taborniškega dela
V	soboto, 12. maja, je nad 50 zbranih tabornikov proslavilo na 20. rednem letnem občnem zboru visoko obletnico dela taborniške organizacije na Muti.
Taborniški odred so na Muti ustanovili leta 1953, že prej pa so bili včlanjeni v enoto tabornikov iz Radelj ob Dravi. V dvajsetih letih je v tej mladinsko-vzgojni organizaciji sodelovalo več generacij mladih z Mute in okolice. Zanimivo je, da odred »Bistri potok« še danes vodijo tisti člani, ki so bili med ustanovitelji odreda.
V	teh letih so se muški taborniki udeleževali številnih akcij jugoslovanskih tabornikov. Že leta 1957 so bili v osrčju Bosne, v Pa-lah pri Sarajevu. Leta 1963 so bili na pohodu po poteh delegatov II. zasedanja AVNOJ. Leta 1966 so sodelovali na zletu jugoslovanskih tabornikov na Fruški gori. Udeleževali so se domala vseh zletov slovenskih tabornikov, večkrat uspešno nastopali na republiških mnogobojih za medvedke in čebelice.
Odred ima še vedno težave z vodniškim kadrom. Zato so na zboru sklenili, da bo letos v gozdni šoli sodelovalo večje število članov. Ugotovili so tudi, da je taborniška organizacija v radeljski občini ver-
jetno edina v Sloveniji, ki v svojih vrstah nima pedagoškega kadra. Tabornike vodijo tehniki, vajenci, dijaki in tudi delavci.
Kljub takšnim težavam so v preteklem obdobju sodelovali na več akcijah in bili na letnem taboru ob morju. Letos pa so trinaj-stič zapored priredili tradicionalni taborniški tek na Muti.
Kako in kam na oddih
Družbenopolitične organizacije in odbor za rekreacijo pri RLV bo v letošnjem letu organiziral vrsto letovanj za svoje člane ter njihove družine. Letošnja letovanja se bodo pričela 11. junija in končala konec septembra. Za letošnja letovanja vlada med rudarji zelo veliko zanimanje. Kot je znano, i-ma RLV svoj počitniški dom v Fiesi, kjer je letošnjo sezono na razpolago 200 ležišč in sodobna restavracija. Za razvedrilo bo poskrbel kvartet Canet iz Maribora. Zanimivo je, da je dom v vseh devetih izmenah popolnoma zaseden.
Zaradi premajhne kapacitete doma v Fiesi, imajo
ZA NOVA STANOVANJA SOLIDARNOSTNO DELALI
Delavci Vegrada so sklenili, da bodo tudi sami pomagali rešiti problem pomanjkanja stanovanj v tem kolektivu. Na zborih delovnih skupnosti so se zato z veliko večino odločili, da bodo dve nedelji delali, zaslužek pa dali za nov 40-stanovanjski blok, ki ga bodo začeli graditi že juni-
ja. Prvi del naloge so že izpolnili. V nedeljo, 13. maja je bilo na vseh deloviščih živahno. Vsi so delali. Drugih sedem ur pa bodo solidarnostno opravili v septembru. Nov blok, ki bo sezidan že prihodnje leto, bo namenjen samo delavcem iz neposredne proizvodnje.
H
•	Anton GOLOB, roj. 1946, tehnolog iz Topolšice 155 in Zofija HRIBERSEK, roj. 1953, delavka iz Raven št. 132;
•	Janez HRIBERSEK, roj. 1952, rudar iz Raven št. 132 in Ana JEVSNIK, roj. 1955, priučena šivilja iz Lepe njive št. 53;
•	Rudolf CUJEZ, roj. 1943, delavec iz Belih vod št. 77 in Olga LIPNIK, roj. 1944, delavka iz Šoštanja, Glavni trg
št. 9;
•	Peter REMENIH, roj. 1948, kovinobrusilec iz Skornega 1 in Ivica PODGORŠEK, roj. 1951, daktilograf iz Podgore
št. 27;
•	Ivan KNEZ, roj. 1947, kurjač iz Oklukove gore št. 27 in Elizabeta KOREN, roj. 1953, bol. strežnica jy Ponikve;
•	Boris RANER, roj. 1949, stru-gar iz Vukovja št. 5 in Marija VERDELJ, roj. 1955, prodajalka iz Velenja, Šalek št. 14;
•	Jože SLEMENSEK, roj. 1938, elektromehanik iz Ljubljane, Robova 30 in Majda JEVŠCEK, roj. 1951, prodajalka iz Velenja, Tomšičeva 16;
•	Marjan napotnik, roj. 1950, rudar iz Gaberk št. 39 in Silva TaSler ,roj. 1952, čistilka iz Velenja, Koroška 80;
•	Alojz KLANCNIK, roj. 1949, šofer iz Plešivca 15 in Alojzija PUSTOTICNIK, roj. 1954, delavka iz Plešivca 11;
•	Janez STIFTER, roj. 1908, upokojenec iz Pcsja 59 in Elizabeta REBERŠAK, roj. 1911, upokojenka iz Pesja št. 115;
•	Janez ATELŠEK, roj. 1952, mizar iz Smihela št. 44 in Marija SOVIČ, roj. 1953, kuharica iz Velenja, Šaleška
22;
•	Stanislav JAVORNIK, roj. 1950, delavec iz Pake pri Velenju 85 in Marjana PECKO, roj. 1955, delavka iz Paškega Kozjaka št. 10;
•	Jože LAMPRET, roj. 1949, strojni ključavničar iz Pake pri Velenju 72 in Marjeta
KETIS, roj. 1942, delavka iz Velenja, Šaleška 22;
•	Franc JANEZIC, roj. 1947, strojni ključavničar iz Velenja, Jenkova 6 in Danijela BREZNIK, roj. 1949, delavka iz Velenja, Kajuhova 10;
•	Anton PRAPROTNIK, roj.
1947,	strojni ključavničar iz Velenja, Graškogorska 43 in Angela JURJEVEC, roj. 1946, delavka iz Šoštanja, Koroška 3;
•	Emil REHAR, roj. 1943, ekonomski tehnik iz Žalca, Hmeljarska 6 in Romana TURK, roj. 1949, tekstilni tehnik iz Dobrteše vasi št. GOa;
•	Bogomir ARZENŠEK, roj. 1944, inženir strojništva iz Bevč št. 2 in Frančiška SU-HOLEZNIK, roj. 1950, absolvent VTS iz Petrovč;
•	Franc SOVIČ, roj. 1951, šofer iz Raven št. 98b in Darinka GREBENŠEK, roj. 1953, delavka iz Skal št. 15;
•	Ernest OREMUZ, roj. 1945, rudar iz Skal št. 115 in Elizabeta SUHA, roj. 1950, frizerka iz Velenja, Jenkova 5;
•	Ivan GRUDNIK, roj. 1947, elektrovodja iz Bevč 9a in Miroslava JUGOVEC, roj. 1952, krojačica iz Bevč št. 4;
•	Marjan POGOREVC, roj.
1948,	strojnik iz Velenja, Tomšičeva 19 in Danica PE-CECNIK, roj. 1955, prodajalka iz Velenja, Aškerčeva 20;
•	Suljo KESMER, roj. 1937, skladiščnik iz Velenja, Tomšičeva 27 in Marija IRSIC, roj. 1952, skladiščnik iz Velenja, Zidanškova 5.
IS1MIRVTHI
—	Marija GOSTECNIK, gospodinja iz Šoštanja, Koroška 2, stara 8« let;
—	Ana GLAVNIK, čistilka iz Prelog št. 17, stara 40 let;
—	Franc POTOČNIK, upokojenec iz Rečice ob Paki 60, star 82 let;
—	Neža GRIL, upokojenka iz Velenja, Kajuhova 15, stara 70 let;
—	Jože JURKO, upokojenec iz Šmartinskih Cirkovc št. 11, star 62 let;
—	Ana MEŽA, upokojenka iz Koroške 5, stara 79 let.
rudarji možnost letovanja še v drugih letoviščih: v Poreču, Rabcu, Jadranovu pri Crikvenici, Biogradu na moru, Povljani na otoku Pagu ter Bohinju.
Letošnje poletje bo RLV pričel z novo obliko letovanja in to letovanja v av-toprikolicah v Pramenu in Tuni pri Pulju. Letos imajo devet takšnih prikolic s po tremi posteljami. Prednosti za ta način letovanja je več. Zlasti pa za tiste, katerim je ljubša domača kuhinja.
Če bodo rudarji s tem načinom letovanja zadovoljni, bodo drugo leto dobili še več takšnih prikolic in s tem povečali kapaciteto.
Za tiste rudarje, ki bodo letos letovali kje drugje in imajo z rudnikom sklenjeno pogodbo o letovanju, jim rudnik plača 20 dinarjev dnevnega penziona na družinskega člana, če ta ni zaposlen. Cene letovanja v domovih so zelo ugodne, saj znaša oskrba od 55 do 75 dinarjev.
S. SINIGAJDA
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
razpisuje
za izobraževalno sezono 1973/74 poleg že razpisanih šol v časopisu »Naš čas« št. 8 od 13. 4. 1973 še vpis v naslednje izobraževalne oblike:
•	JEZIKOVNI TEČAJI
1.	Tečaj nemškega jezika — začetni, nadaljevalni in konverzacijski
2.	Tečaj angleškega jezika — začetni
3.	Tečaj italijanskega jezika — začetni in nadaljevalni.
•	TEČAJI ZA PRIDOBITEV STROKOVNE U-SPOSOBLJENOSTI
1.	Tečaj za skladiščnike
2.	Tečaj za knjigovodje
•	TEČAJI ZA PRIDOBITEV SPLOŠNIH ZNANJ
1.	Tečaj strojepisja — začetni in nadaljevalni
2.	Šivalni tečaj — začetni in nadaljevalni.
poleg omenjenih oblik bo Delavska univerza Velenje na osnovi naročil delovnih in družbenopolitičnih organizacij organizirala in izvedla naslednje izobraževalne oblike:
1.	Tečaj za vodje delovnih skupin
2.	Tečaj za priučene prodajalce
3.	Tečaj nemškega jezika za delavce v trgovini in gostinstvu
4.	Seminar za novo sprejete delavce
5.	Seminar za člane samoupravnih organov
6.	Seminar za vodstva OO ZK
7.	Seminar za novo sprejete člane ZK
S. Politična šola za člane ZK
9. Politična šola za člane ZM
10.	Seminar za člane vodstev OOS
11.	Sola za starše. Delavska univerza bo na
osnovi naročil delovnih in drugih organizacij organizirala predavanja namenjena strokovnim delavcem v gospodarstvu (funkcionalno izobraževanje) ter predavanja splošne aktualne družbenopolitične tematike namenjene vsem občanom.
Podrobnejša pojasnila in informacije o vseh navedenih izobraževalnih oblikah lahko posamezni kandidati ter gospodarske in družbenopolitične organizacije dobijo na Delavski univerzi Velenje.
Telesna kultura v Mozirju
Telesna kultura v mozirski občini ima že skoraj stoletno tradicijo. Letos je Partizan Mozirje praznoval 90-letnico, od prvih začetkov takratnega telovadnega društva Sokol.
Kako je danes s telesno kulturno dejavnostjo v mozirski občini? O tem smo se pogovarjali s Pavlo Tro-gar, Milanom Kojcem in Francijem Vugo. Vsi trije so znani telesnokulturni delavci in zato najbolje poznajo razmere.
MILAN KOJC
PAVLA TROGAR
Iz pogovora smo zabeležili naslednje:
Občinska zveza za telesno kulturo združuje tri društva Partizan; v Mozirju, Gornjem gradu in na Ljubnem, športna društva na osnovnih šolah v Mozirju, Ljubnem, Gornjem gradu in Lučah ter Savinjski smučarski klub.
Kakšna je dejavnost in pogoji za delo?
MOZIRJE: V društvu Partizan delujejo sekcije — košarka (v celjski podzvez-ni), namizni tenis, rokomet in nogomet (rekreativno). V zadnjih letih se je vsebina dela precej spremenila. V ospredje je prišla športna dejavnost, pred »togim« programom TVD Partizana. Društvo ima za to dejavnost — nogometno, rokometno in košarkarsko igrišče, telovadnico in smučarsko vlečnico.
Poseben ton daje telesno-kulturnemu življenju šolsko športno društvo, ki ima 250 aktivnih članov, kar je petdeset odstotkov vseh šolarjev. V okviru pošolske dejavnosti se učenci najbolj navdušujejo za košarko, nogomet, namizni tenis, roko-
• V četrtek je bil na novem jašku skupni sestanek sekretarjev aktivov in oddelkov osnovne organizacije RLV. Na dnevnem redu je bila e-videnca članstva ZK na rudniku. Razpravljali pa so tudi o sprejemu novih članov v zvezo komunistov. Slovesen sprejem bo ob njihovem rudarskem prazniku.
met in smučanje. Imajo pa še strelsko, šahovsko, gim-nastično in odbojkarsko sekcijo. Za tako široko dejavnost imajo telovadnico in rokometno igrišče. Z veliko vnemo s prostovoljnim delom učenci sami urejajo pred šolo športni park s krožno tekaško stezo in o-stalimi atletskimi napravami. Tako bodo že letos imeli mladi Mozirjani vse pogoje za pestro športno udej-stvovanje, tako pri urah šolske telesne vzgoje, kakor pri delu SSD.
LJUBNO: Za Mozirjem je najbolj razgibano športno življenje v Ljubnem. V okviru društva Partizan je najbolj popularno nogometno moštvo, ki tekmuje v celjski nogometni podzvezi. Imajo tudi smučarsko skakalnico, kjer vadijo skakalci in prirejajo tekme.
Pri osnovni šoli imajo igrišče za rokomet, košarko in odbojko. Zato je največ pristašev v SSD za športne igre. Pa tudi streljanje, šah in planinstvo ni zanemarjeno.
GORNJI GRAD: Društvo Partizan životari, medtem, ko je vsa športna dejavnost v okviru SSD pri osnovni šoli. Mladi Gornjegrajčani se navdušujejo za športne igre — rokomet, košarko in
odbojko, kakor tudi za smu^ čanje in namizni tenis. Imajo rokometno igrišče in smučarsko vlečnico. Vsaka šola je dobila od občinske zveze za telesno kulturo 25 parov smuči in 2 mizi za namizni tenis.
V občini prirejajo občinska tekmovanja SSD v smučanju, atletiki, gimnastiki, odbojki in namiznem tenisu. Imajo tudi 18 vaditeljev in enega učitelja za smučanje. Na šolah poučujejo štirje predmetni učitelji, dva pa še študirata. Manjka jim trenerjev za športne igre.
Finančnih sredstev v mozirski občini primanjkuje kot domala povsod na področju telesne kulture. Veliko pričakujejo od zakona o te-lesnokulturnih skupnostih in financiranju. Kaj so na tem področju naredili, smo vprašali sekretarja OK SZDL Staneta Krajnca, saj so v razpravi teze RK SZDL ne kulture. Dejal je: »Problem telesne kulture smo nekoliko odložili, ker smo imeli v občini referendum. Iz sredstev referenduma bomo zgradili tri telovadnice. V Lučah, na Ljubnem in Gornjem gradu. To bo nedvomno prvi prispevek za nadaljnji razvoj telesne kulture. V bližnji prihodnosti pa bomo posvetili vso pozornost temu področju, ki mora biti tudi skrb SZDL«.
NAVODILO ZA ŽIVINOREJCE OB POJAVU SLINAVKE IN PARKLJEVKE
V nekaterih sosednjih državah se slinavka in parkljevka, nevarna kužna bolezen, naglo širi pri goveji živini in svinjah. Bolezen je nevarna tudi za ljudi.
Za obrambo pred kužnima boleznima morajo tudi živinorejci sami podvzemati, glede na trenutno stopnjo ogroženosti, naslednje zaščitne mere:
—	Po končanem delu v hlevih le-te zapirajte in po možnosti tudi zaklepajte!
—	Prepovejte vstop v hleve sosedom, mesarjem — od-kupovalcem, rezarjem, turistom, zlasti pa prekupčevalcem živine!
—	Pred vhode v hleve namestite razkuževalne ovire (z žagovino napolnjena vreča ali penasta guma, ki naj bodo stalno navlažene z 2 do 3 •/• lužno raztopino!
—	Uporabljajte delovne obleke in gumijaste škornje samo za delo v hlevu, kjer jih tudi perete in raz-kužujete!
—	Prekinite pašo ob cestah in železniških progah in drugih večjih križiščih!
—	Upoštevajte tudi vsa bodoča dodatna navodila iz časopisov, radia ali veterinarske službe!
—	Vsak sumljiv primer obolenja pri govedu ali svinjah takoj sporočite veterinarski službi.
Opozarjamo živinorejce na resno in disciplinirano upoštevanje teh navodil in na posledice neizpolnjevanja navodil pri izplačevanju odškodnin za ubito živina in še na kazensko odgovornost.
Posebej naglašamo zahrbtnost te bolezni, ki se lahko hitro prenaša na velike razdalje, možnosti nevarnosti okužbe ljudi, posebno otrok, na velikansko gospodarsko škodo, ki bi jo utrpela naša živinoreja zaradi poginov živali, hujšanja, nesposobnosti za delo in prisilnega ubijanja ter še posebno na gospodarsko škodo zaradi prepovedi prometa izvoza in tranzita.
Komisija za preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke pri Skupščini občine Velenje
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgubi dragega moža in očeta
ANTONA TAJNIKA
UPOKOJENCA IZ RAVEN ŠT. 177
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jateljem, znancem in vsem, ki ste mu darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Menihu za vso skrb in pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se sosedom in družinam Naveršnik, Tajnik, Angeli Časovi, Laznikovi in Vrabčevi.
Zahvaljujemo se vsem govornikom, godbi »Zarja«, kolektivu EFE in TUŠ ter duhovščini.
Žalujoči: žena, sin Anton in hči Julijana
LIGASKA tekmovanja
ŠEST TOČK PREDNOSTI
šoštanjčani so v Tržiču osvojili dragoceni točki z minimalno zmago 13:12. zasledovalca vodeče ekipe Rudar iz Trbovelj in SI. Gradca sta si v derbiju razdelila točki — rezultat 15:15 (10:9). Po 18. kolu ima Šoštanj kar 6 točk prednosti. .Bo to dovolj za popoln uspeh?
Tržič je bil za Soštanjčane neprijeten nasprotnik, ki so že v začetku srečanja vodili s 4:0. Vendar to ni zmedlo izkušeno ekipo Štefana Kaca in so kmalu dohiteli domačine in prevzeli pobudo na igrišču ter ob koncu tesno zmagali z rezultatom 13:12 (11:7). Gole so dosegli: Štefan Kac in Vačovnik 4, Roman Kac 2, Požun, Stvarnik, Javornik po enega.
Slovenjgradčani so v borbi za drugo mesto dobili pomembno točko v Trbovljah. Domačini so bili večji del tekme v
vodstvu. Gostje pa so najprej izenačili 14:14. V zadnjih minutah pa sta obe ekipi dosegli še po en zadetek. Najuspešnejši pri Slovenj Gradcu sta bila Pori G, Ocepek 5.
Ostali rezultati: Radgona : Ribnica 21:28 (12:15), Brežice : Polet 15:22 (9:11), Radeče : Izola 25 :13 (11:9), Piran : Ajdovščina 20:16 (11:9).
Lestvica:					
1.	Šoštanj	18	15	1	2 331:227 31
2.	SI. Grad.	18	12	1	5 326:281 25
3.	Ribnica	18	12	1	5 331:294 25
4.	Rudar	18	12	1	5 265:233 25
5.	Tržič	18	9	2	7 277:260 20
6.	Piran	18	8	3	7 221:221 1»
7.	Radeče	18	5	3	10 282:288 13
8.	Radgona	18	6	1	11 332:356 13
9.	Ajdovšč.	18	6	1	11 275:310 13
10.	Polet	18	6	0	12 304:332:12
11.	Izola	18	5	1	12 249:287 11
12.	Brežice	18	4	1	13 278:332 9
TOČKA PREDNOSTI ZA ŠMARTNO
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
VELENJČANI PRVI NA 25 KM, V STAFETAII DVAKRAT TRETJI
Sedemnajstega »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane« sc je udeležila tudi številna ekipa AK Velenje. Nastopili so v vseh panogah tekmovalnega programa in se odlično uvrstili.
V	najzahtevnejši preizkušnji v partizanskem maršu na 25 km so Velenjčani dosegli prvo mesto v postavi Stanko Ko-selj, Milan Balek in Tone Vedenik. Odlično 4. mesto pa je zavzela druga ekipa AK Velenje (Jakob Grošelj. Ivan Urbancelj. Vinko Cajlč).
Na 8 km so tekmovale ekipe žensk, kjer so se tudi Velenj-čanke odlično odrezale. Tekmovalke Darinka Ramšak, Majda Potočnik in Renata Zupančič so bile četrte.
V	štafetnem teku 3 X 100 m za moške je bila štafeta Velenja tretja. Tekli pa so Edo Hojan, Bojan Britovšck, Boris Kro-felj. Druga ekipa pa je dosegla 7. mesto. Tretje mesto so osvojile tudi ženske v štafeti 3 x 600 m (Irena Zemljak, Jožica Je-lenko. Marjana Hojan).
Dosežni uspehi na tem množičnem spominskem tekmovanju je še ena potrditev dobrega dela in prizadevanj AK Velenje.
li tekmujejo
VELENJČANI IN ŠMARČANKE
NA KOTALKALIŠČU JE ŽIVAHNO
Po nekaj tednih marljive vadbe na betonski ploščadi so velenjski kotalkarji priredili klubsko tekmovanje. Nastopilo je 19 pretežno mladih tekmovalcev, ki so se pomerili v petih tekmovalnih skupinah.
Tekmovanje je pokazalo, da v Velenju raste nov rod nadarjenih tekmovalcev, ki bodo z rednim in vztrajnim delom lahko dostojno nadaljevali tradicijo dobrega kotalkarskega kluba, katerega ime so po domovini in v svet ponesli Franci Blatnik, Nataša Dcrmol, Duška Fišer in Slavko Korenič.
Rezultati: Skupina D: 1. Valerija Planine 9,5, 2. Savo Osol-nik 7,0, 3. Andreja Krajnc 5,6, Skupina C: 1. Darja Grobelšek 30,5, 2. Zlatko Slemenšek 28,9 3. Mihael Slemenšek 24,4, 4. Zoran Ramšak 23,1, 5. Iztok Ši-mek 22,9. Skupina B: 1, Jasna Suzič 54,9, 2. Ruža Šnajder 52,2, 3. Aljana Umek 49,4, 4. Renata Ferenčak 47,2. Skupina A: 1. Tatjana Goršck 117,2, 2. Silva Dobovičnik 109,9, 3. Leja Planine 109,1. Seniorke: Mateja Stajner 447,55, 2. Milena Božiček 398,70.
RALLY INVALIDOV
V	18. kolu sta oba naša predstavnika v SCNL dobila točki. Šmarčani so doma premagali Opekarja z rezultatom 4:2 (2:1). Rudar pa je gostoval v Raki-čanu, kjer je domačine premagal s tesnim rezultatom 2:1 (1:0).
V	Smartnem so v začetku povedli gostje. Domačini so šele v drugem delu igre pokazali svojo veljavo, ko so vodili s 4:1. V zadnjih minutah pa so gostje znižali na 4:2. Gole so dosegli Lakner, Polak, Omla-dič in Gojkovič (avtogol).
Velenjčani so s težavo ugnali borbene domačine, ki se bori-jb"Za obstanek v ligi. Vodeči gol je dosegel Carli v prvem delu. V nadaljevanju so doma-
čini izenačili, nato pa je zmagoviti gol dosegel Rakič.
Ostale tekme so se končale takole: Steklar : Bakovci 1:3 (1:3), Branik Beltinci 2:1, Olimp : Slivnica 1:2 (0:1), Kovinar : Dravinja 3:4 (3:4).
Lestvica:						
1. Šmartno	18	14	1	3	44:25	29
2. Rudar	18	12	4	2	34:16	28
3. Branik	18	12	2	4	44:17	26
4. Beltinci	18	8	2	8	43:35	18
5. Bakovci	18	8	2	8	32:29	18
6. Steklar	18	8	2	8	30:27	18
7. Olimp	18	7	4	7	27:25	18
8. Dravinja	18	4	8	6	25:29	16
9. Slivnica	18	5	2	11	27:46	12
10. Opekar	18	6	0	12	15:39	12
11. Rnkičan	18	4	3	11	20:32	11
12. Kovinar	18	4	2	12	18:39	10
Na igrišču v Velenju je bilo tekmovanje v rokometu ŠŠD osnovnih šol. Sodelovale so vse osnovne šole z moškimi in ženskimi ekipami.
Občinska prvaka sta postala pri učenecih ŠŠD osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, pri u-čenkah pa ŠSD Bratov Letonje Šmartno ob Paki.
Rezultati: učenci, predtekmo-vanje I. skupina: Biba Ročk (Sošt.) : III OŠ (Vel.) 7:4; KD Kajuh (Soš.) : B. Ročk 5:9; KD Kajuh : III. OS 8:10. II. skupina: G. Šiliha MP Toledo (Vel.) 6:3; MP Toledo : B. Letonje (Šmartno) 4:8; G. Šiliha : B. Letonje 11:5; finale: G. Ši-
liha : III. OS 10:5; B. Letonje : B. Ročk 11:10. Vrstni red: 1. ŠŠD G. Šiliha (Vel.), 2. ŠSD III. osn. šola (Vel.), 3. B. Letonje (Šmartno), 4. B. Ročk (šošt.), 5. MP Toledo (Vel.), 6. KD Kajuh (šošt.).
Učenke predtekmovanje: G. Šiliha : III. OŠ 5:4; KD Kajuh : MP Toledo 4:3; B. Letonje : MP Toledo 5:1; B. Letonje : KD Kajuh 3:1. Finale: B. Letonje : G. Šiliha 3:1; KD Kajuh : III. OŠ 6:2. Vrstni red:
1.	ŠSD B. Letonje (Šmartno),
2.	ŠŠD G. Šiliha (Vel.), 3. SŠD KD Kajuh (šošt.), 4. ŠSD III. osn. šola (Vel.), 5. MP Toledo (Vel.).
Društvo telesnih invalidov iz Velenja je priredilo avto rally za invalide. Tekmovalci so najprej opravili spretnostno vožnjo v Velenju, zatem pa so odpeljali do Letuša, kjer jc bila prva časovna kontrola. Pot so nadaljevali čez Polzelo do Ložnice, kjer so morali streljati z zračno puško. Zadnja časovna kontrola pa je bila v Velenju.
Na tem zanimivem tekmova-
nju je sodelovalo 32 invalidov. V vsakem vozilu sta bila lahko 2 tekmovalca — voznik in strelec. Med sovozači pa je bilo tudi nekaj neinvalidov.
Na prvem avto rallyju invalidov iz velenjske občine sta zmagala Oto in Franci Blatnik, druga sta bila Ivan Pire in Alojz Pristovšek, tretja pa Teofik Sehič in Dominik Pušnik. Najboljši strelci so bili: Peter Savinc, Franc Oštir in Dominik Pušnik.
VODI RLV
V	delavskem klubu je bilo ekipno šahovsko tekmovanje v okviru delavskih športnih iger. Nastopilo je devet ekip. Po prvem delu vodi ekipa rudnika lignita Velenje, pred rudarskim šolskim centrom in velenjskim Gorenjem.
Rezultati: 1. RLV 29,5, 2. RŠC 26,5, 3. TGO Gorenje 20,5, 4. termoelektrarna Šoštanj 14, 5. SGP Vegrad 13,5, 6. tovarna u-snja Šoštanj 12, 7. društvo tel. invalidov Velenje 11,5, 8. trg. podj. ERA Velenje 9, in 9. klep. vodovod Šoštanj 7,5.
Maja več tekmovanj
V	okviru tekmovanj DŠI
1973 bo v mesecu maju vrsta tekmovanj. Med seboj se bodo pomerili strelci z zračno puško, tekmovanje bo ekipno in posamezno. Kegljači bodo imeli zaključni del tekmovanja, kjer tekmujejo za ekipno in posamezno uvrstitev. Tekmovanje bo tudi v namiznem tenisu, ki ga bodo izvedli v novi telovadnici v Smartnem ob Paki. V delavskem klubu v Velenju pa bodo znova sedli za šahovske mize šahisti.
Po teh tekmovanjih bomo lahko naredili tudi skupni vrstni red po prvem delu tekmovanj DŠI.
PIONIRJI SO TEKMOVALI
Na osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju je bilo občinsko ekipno prvenstvo pionirjev. Sodelovale so ekipe vseh osnovnih šol, razen III. osnovne šole iz Velenja.
Rezultati: 1. KD Kajuh Šoštanj 12, 2. MP Toledo Velenje 11, 3. Biba Ročk Šoštanj 7,5, 4. G. Šilih Velenje 5. 5. Bratov Letonje Šmartno ob Paki 4,5. Mlajši pionirji: 1. Bratov Leto-
nje Šmartno ob Paki 20, 2. B. Ročk Šoštanj 16, 3. MP Toledo Velenje 13, 4. Osnovna šola Ravne 12, 5. KD Kajuh Šoštanj 9, 6. Osnovna šola Pesje 7,5, in 7. G. Šiliha Velenje 6,5. Starejše pionirke: 1. B. Ročk 8, 2. KD Kajuh Šoštanj. Mlajše pionirke: 1. Osnovna šola Ravne 7, 2. B. Ročk Šoštanj.
Zmagovalne ekipe so se udeležile medobčinskega tekmovanja v Žalcu.
MELANŠEK DRŽAVNI PRVAK
Na državnem prvenstvu v dviganju uteži v Beogradu je Velenjčan Franc Melanšek znova potrdil dobro formo in dosegel svoj doslej največji uspeh, naslov državnega prvaka v težki kategoriji z 292,5 kg (127,5, 165). To je obenem nov državni rekord.
Uspeh državnega reprezen-tanta Melanška ni zgolj slu-
čajen. Za dosego tega cilja je moral vestno in vztrajno vaditi celih 10 let. Na vsakem treningu (trenira vsak dan), mora dvigniti tudi do 20 ton. Poleg tega pa opravlja še težko delo v jami, kjer jc rudarski inštruktor. S svojim delom, treningi in uspešnimi nastopi je lahko za zgled vsem mladim, ki želijo v športu dosegati uspehe.
■p
Odločilno srečanje učenk v rokometu. Zmagale so Šmar-čanke (v temnih majicah).
SREČANJE ŠTUDENT0V-ŠP0RTNIK0V
Ob dnevu Osvobodilne fronte so študentski klubi iz Koroške, šaleške in Gornje Savinjske doline pripravili v Velenju srečanje študentov-športnikov. Študentje so se pomerili v košarki, malem nogometu in šahu.
V košarki so osvojili prvo mesto koroški študentje z zmagama nad Velenjčani 28:26 (18:17) ter nad Savinjčani z rezultatom 41:31 (26:7).
Pri malem nogometu je bi-
lo bolj nerodno, ker so ekipe po odigranih tekmah imele e-nako število točk ter enako razliko v golih. Tudi tokrat so zmagali korošci, ker so za razliko od drugo uvrščenih Sa-vinjčanov zbrali boljšo razliko v golih s streljanjem penalov.
V šahu so bili najboljši savinjski študentje. Z rezultatom 3:1 so premagali kar obe šahovski ekipi in dokazali, da so dobri šahisti. Drugi so bili Velenjčani.
PARTIZANSKI TABOR -GRAŠKA GORA 73
ZMAGA LITIJE
V telovadnici III. osnovne šole je bilo polfinalomnk tord le je bilo polfinalno tekmovanje v okviru košarkarskega festivala. Nastopili so področni prvaki osnovnošolskih prvenstev.
Največ znanja so pokazali mladi košarkarji iz Litije, ki so obakrat zmagali in se uvrstili v republiški finale.
Rezultati: T. Cufar (Ljublj) : Osnovna šola Ruše 54:36 (28:21), D. Kveder (Litija) : III. osn. šola (Vel.) 50:38 (26:19), DKT Litija : T. Cufar (Ljublj.) 48:40 (25:24), OŠ Ruše : III. OŠ (Vel.) 52:48 45:45, (20:25).
Vrstni red: 1. D. Kveder-To-maž (Litija), 2. Tone Cufar (Ljubljana), 3. OŠ Ruše, 4. III. OŠ (Velenje).
UČENCI ŠOLSKEGA CENTRA REPUBLIŠKI PRVAKI
V okviru tekmovanj domskih skupnosti v streljanju z zračno puško je sodelovalo 45 ekip. Osem najboljših pa se je pomerilo v zaključnem tekmovanju v Ljubljani.
Učenci rudarskega šolskega centra Velenje so postali re-
publiški prvaki 760 krogov, drugi so Mariborčani, tretji pa učenci iz Nove Gorice.
Med posamezniki je bil prvi Jože Satler (RSC) 264, 3. Jože Detelbah 253, 5. Dušan Neško-vič 243, 6. Fuat Balta 241, 7. Omer Lulič 239 (vsi RŠC).
VELENJSKI PIONIRJI SLOVENSKI PRVAKI
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško. Nastopili so člani, mladinci in pionirji iz vse Slovenije.
Odličen uspeh so dosegli pionirji strelske družine Rudar-RSC. ki so postali republiški ekipni prvaki za leto 1973. Dosegli so rezultat 476 krogov. Rudi Ramšak 168, Foad Balta 156. Jusuf Ahmič 152. Vsi trije bodo zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu.
Mladinci so nastopili z dvema ekipama. Prva je zavzela 9. mesto (Albin Marinič 348, Jože Detelbah 350, Omer Lulič 329), druga pa 11. mesto (Mir-
ko Panič 342, Jože Satler 339, Dušan Neškovič 326). Izven konkurence je pionir Rudi Ramšak dosegel rezultat 342 krogov.
Zelo dobro so streljali tudi člani, saj so se s prvo ekipo uvrstili na 4. mesto v republiki, kar je za skromne razmere, ki jih imajo za trening in tekmovanje v Velenju odlična uvrstitev. Za ekipo so streljali: A. Marinič 536, Hinko Bola 530, Franjo Zučko 526 in Dušan Perhač 513. Druga ekipa Rudarja je bila enajsta.
Poleg pionirjev bo na državnem prvenstvu nastopil tudi mladinec Jože Detelbah, ki je
izpolnil normo 350 krogov.
Mladinski aktiv hale VI, ki je sestavni del šestih aktivov pri TK ZMS Gorenje, je organiziral prvi partizanski miting mladink in mladincev Gorenja. Miting so pripravili ob praznovanju OF ter 20-letnici podjetja.
Pri spomeniku padlih borcev XIV. divizije so v kulturnem programu sodelovali moški pevski zbor Gorenje, pionirji in mladinci osnovne šole Plešivec ter kulturna skupina iz Topolšice pod vodstvom to-varišice Marinškove. Izvedli so Kajuhov recital in peli naše borbene pesmi.
Po končanem kulturnem sporedu so formirali prvo mladinsko četo in se napotili v tabor, kjer so imeli partizansko večerjo. Se pozno v noč so s preživelimi borci tega kraja ob tabornih ognjih obujali spomine iz NOB. Vzdušje ne bi bilo popolno, če ne bi imeli s sabo tudi dobrega harmonikarja ter humorista Franca Zerdonerja.
Na mitingu je bilo 160 mladink in mladincev, ki so naslednji dan zadovoljni zapustili Graško goro ter se ob pesmi napotili proti Velenju.
S. SINIGAJDA
Uspešni nastopi atletov
V Celju je bilo tekmovanje atletov za atletski pokal. Pol-finalnega tekmovanja za mladince in člane so se udeležili tudi atleti Velenja. Mladi člani AK Velenje so dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev in klubskih rekordov.
Izstopala je Andreja Sverc, ki je postavila kar dva klubska rekorda v teku na 400 m 59,4 in 800 m 2:17,8. Edo Hojan je dosegel svoj najboljši rezultat v teku na 1500 m 4:04,2 in se tako približal rezultatu pod 4 minute. Izkazali so se
tudi dolgoprograši Milan Balek, Tone Vedenik in Stanko Koselj ter hodači na 10 km Vili Zekš, Branko Plemenič in Bojan Ojstršek.
Nekaj boljših rezultatov moških: 110 m ovire 4. Boris Krofi 16,8, 5. Vlado Venišnik 17,0, 100 m Ivan Pungartnik 11,6, 200 m Ivan Pungartnik 23,5, Boro Delopst 24,1, 3000 m 3. Stanko Koselj 10:00,0. 5000 m 2. Milan Balek 15:07,8. Ženske: 100 m 3. Andreja šverc 12,8, disk: Štefka Folar 30,66, daljina: Irena Zemljak 467.
ŠPORT V SOBOTO IN NEDELJO
V	SOBOTO, 19. MAJA
•	v Velenju
—	na stadionu ob jezeru ob 14.30 — slovensko nogometno prvenstvo pionirjev.
Nastopajo reprezentance nogometnih podzvez Slovenije.
•	v Šoštanju
—	prvenstvena rokometna tekma Šoštanj — Slovenj Gradec, ob 19. uri.
V	NEDELJO, 20. MAJA
•	v Velenju
—	nadaljevanje slovenskega nogometnega prvenstva pionirjev — ob 9. uri;
prvenstvena rokometna tekma (ženske) — Gorenje : Steklar — ob 10. uri;
—	prvenstvena nogometna tekma Rudar : Kovinar (Štore) — ob 16.30 uri.
Wtr	Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in
Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • Ust izide vsak petek • Cena je 1 dinar
• Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji 95	AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72)