ŽT&ZI&TL - šolski časopis za radovedne - LETNIK 43 - ŠTEVILKA 1 - JUNIJ 2012 - UVODNIK Pred vami so nove Stezice, plod skupnega sodelovanja množice učencev in učiteljev. Kot vidite, je letošnji izvod posebej bogat s slikovnim materialom in poezijo. Takšna je bila »letina« - toliko smo med nami nabrali in konzervirali v revijo. Leto, ki smo ga skupaj preživeli, je bilo pomembno v marsikaterem pogledu, ne samo v šoli. Bistričani si ga bodo zapomnili po spreminjanju podobe šole in šolskega okoliša: zaradi drugih koristi so bila podrta drevesa, za katerimi je bila potočena marsikatera solza; glavni vhod so elegantno predelali: zamenjana je bila linolejska obloga po pritličju starega dela, stopanje v tehnološko prihodnost se kaže tudi v predelavi fasade in spremenitvi strehe v elektrarno iz fotocelic. Novi pristopi za nove čase. In vendar je bilo to leto tudi težko in skrb vzbujajoče, Slovenija se prebija skozi še eno naporno leto ... Da bi osvežili svoje upanje na boljše čase, sem razpisal naslovno temo Stezic: Vsak oblak ima srebrne robove. Naslov pomeni, da je v vsaki nesreči kaj dobrega, oziroma da je vsaka mučna stvar v življenju »obrobljena« z nečim dobrim. Odziv je bil precejšen in spomini na razne boleče dogodke iz vaših življenj, ki so pa imeli za posledico kaj dobrega, so se - predvsem z razredne stopnje - kar zlivali na uredništvo. Tako lahko zdaj preberemo kar nekaj pričevanj o tem, da se stvari lahko dobro končajo, in se navadimo na misel, da vseeno gremo v srečen jutrišnji dan. Kolikor sem sam govoril z učenci, ugotavljam, da so polni načrtov za prihodnost: čez štiri leta bodo končevali srednjo šolo, iskali službo, »Slovenija bo ven iz krize pršla«, tako kot vsi pred njimi se bodo tudi oni odločali za poklic »po duši« ali »po srcu«, čeprav jim bomo seveda odrasli svetovali, naj se raje odločajo »po pameti« (pravi pristopi za nove čase). Naj za konec uvodnika in začetek revije pristavim še svoj oblaček s srebrnim robom. Pravzaprav je bil nevihtni oblak, ki je grozil, da bo vse uničil. V času študija za svoj poklic učitelja sem opravljal gromozanski izpit, še preveč znan vsem, ki študirajo slovenski jezik. Imenuje se starocer-kvena slovenščina in nima zaman takega imena ... IZDAJA: Osnovna šola Bistrica Begunjska cesta 2, 4290 TRŽIČ Tel.: 04 597 17 60 Fax.: 04 597 17 70 E-mail: stezice@guest.arnes.si http://www.os-bistrica.si GLAVNI UREDNIK: Tomaž Zupančič LEKTORIRANJE: Tomaž Zupančič NASLOVNICA: Katatarina Miklavčič, 7. b FOTOGRAFIJE: Ažbe Ribič, 8. b Dina Pintarič OBLIKOVANJE: Dina Pintarič TISK: Art Pro d.o.o., Ljubljana NAKLADA: 300 izvodov Zanj sem se učil tri leta; pač zato, ker sem kot bruc pridno šprical predavanja ob četrtkih popoldne (četrtek je študentom praktično petek, v petek pa štopaš domov). Tako sem ga delal skupno 14x in eno leto obiskoval predavanja s tri leta mlajšimi. Vseeno na koncu tistega poletja ni nič kazalo, da ga bom opravil. Prijatelji niso mogli zadržati smeha, ko so me potuhnjeno spraševali, če sem že opravil ta izpit in profesorica bi mi najraje sama rešila test, da bi se me rešila. Opravil sem ga ob zadnji priložnosti v tistem letu z oceno prav dobro, in to edini od 25-ih. Tako sem na lastni koži spoznal, da če odnehaš, vedno odnehaš prehitro. En poraz (ali tudi trinajst) še ni katastrofa - katastrofa je, ko obupaš. Letos sem bil rad vaš učitelj in sodelavec, Tomaž Zupančič V soboto, 18. 12. 2011, je bila lokostrelska tekma v športni dvorani BPT v Tržiču. Tekmovali so najboljši lokostrelci iz Tržiča in okolice. Bilo je več skupin. Tekmovali so v streljanju na 5 m, 10 m, 18m in 25 m. Tekmovali so dečki in deklice. Najboljši tekmovalci so prejeli nagrade, tekmo je vodil Marjan Radosavac. Jošt Maček, 4. b OBISK KNJIŽNICE Danes smo imeli uro slovenščine v knjižnici. Bilo je zelo zanimivo. Dobili smo učne liste, ki smo jih rešili, najbolj zanimiva naloga pa je bila, ko smo morali poiskati dve knjigi - eno od literature in eno strokovno knjigo. Strokovno knjigo smo našli zadnji, ampak kaj potem. Iskali smo tudi prek računalnika, kar mi je bilo zelo všeč. Bilo je zelo dobro in za konec sem si še sposodil knjigo J. R. R. Tolkiena Gospodar prstanov: Stolpa. PRAVA PRINCESKA V torek 27. 3. 2012 smo si v Radovljici (v Linhartovi dvorani) ogledali dramski prizor Prava princeska. Odhod iz šole je bil ob 9.30, prihod pa ob 11.30. Tam so nastopale 3 osebe,ki so igrale različne vloge. Poleg nastopanja igralcev so nam pripravili še nekaj otroških in smešnih filmčkov. Sprva sem mislila, da je predstava »bedna« , ko pa sem si jo ogledala, je bila super. Motilo meje, da so bili prvi razredi tako zelo glasni. Imela sem nekaj pripomb, saj so bili igralci bolj v ozadju kot filmčki. Predstava je govorila o deklici, ki je imela dve različni osebnosti (dobro in slabo). Sara Biščevič, 5. b NARAVOSLOVNI IN KULTURNI DAN V 4. A Z razredom smo bili že na enem naravoslovnem dnevu, šli smo na ljubljanski grad. jela Timava zlata ribica. Gledgim rjU, kako oiavara, se ijrata :rr spira. Včasih si zaželim,'da bi mi Pikica izbeinilar skrilo že io. Žal pa je Pikica že poginila. Upam, da bom za rojstni dan dobila novo zlato ribico. Stara je eno leto in pol. Je pasme pritlikavi srnin pinč. Je črno rjave barve, po tačkah in smrčku in trebuščku ima rjave lise. Zraste od 25 do 30 cm. Pasma prihaja iz Nemčije. Zelo je živahna in nagajiva. Po igri najrajši počiva v svoji posteljici. Najraje je testenine in brikete. Zelo jo imam rad. DOMAČA MAČKA Blaž Novak, 2. a Mačka je zver, ki jo je človek udomačil pred 5000 leti. Dvakrat letno skoti 2 do 4 mladiče. Mačke delimo na dolgodlake in kratkodlake. Barve dlake so črna, rjava, bela, rumena, rjava, siva, pisana. Imajo ostre zobe za lov, kremplje za plezanje, dober sluh in vid. Nikoli ne padejo na hrbet, vedno na noge. Mačke lahko živijo zunaj ali v hiši z ljudmi. Lahko tudi zbolijo - kihajo, smrkajo, bruhajo ... Spijo do 18 ur dnevno. Žiyjja_L5do 20Jet. r Leja Pogačnik, 2. a Mačke so odličnhtovčTIrnafo os??a~Zobe in kremplje. Zelo dobro vidijo (tudi ponoči), dobro slišijo in vohajo. Poznamo domače in pasemske mačke. Mačke imajo kratko ali dolgo dlako. So različne barve. Mačke so zelo spretne. Hitro tečejo in plezajo po drevesih.Vedno padejo na noge. Mačka skoti dvakrat letno dva do štiri mladičke. Mačka lahko živi tudi do 15 let. Mačke so mesojede živali. Jedo miške, ribe, meso in brikete. Nik Erlah, 2. a PAPIGA SKOBČEVKA Moja najljubša žival je papiga skobčevka. Skobčevke so zelo prijazne živali različnih barv: zelene, modre, bele, oranžne in rumene. Prihajajo iz tropskih krajev v Južni Ameriki. Velike so približno 12 cm. Rade jejo semena in jabolka, pijejo pa vodo. Če bi imela skobčevko, bi jo imenovala Koki. Vsak dan bi ji menjala vodo in očistila kletko. Poskusila bi jo naučiti govoriti. Skobčevka se rada usede na ramo in se pogovarja s tabo. Ana Boldin, 2. a Tinkara Košir, 2. a Pred tremi leti sem si med počitnicami na morju zvil prst na desni roki, ko sem padel s kavča. Pri zdravniku sem dobil opornico. Na cesti smo s sorodniki večkrat igrali med dvema ognjema. Moral sem metati in loviti z levo roko, ker sem imel desno roko poškodovano. Ko sem prvič igral z levo roko, sem bil malo smešen, a počasi sem se kar privadil. Po dveh ali treh tednih sem si lahko snel opornico in sem spet metal in lovil desno roko. Ko smo v četrtem razredu začeli igrati med dvema ognjema z levo roko, k o sem moral igrati z levo roko. Poškodba mi je omogočila, da sem se tudi z levo roko naučil metati in loviti z roko. To mi pomaga, da sem pri igri še bolj uspešen. Žan Mencej, 4. a ► * k Teja mi je obljubila, da bo prišla v petek ob pol štirih. Čakala sem jo, a je ni bilo. Ni mi bilo všeč, da zamuja, ker sem imela ob šestih že plesni nastop. Bala sem se, da ne bom imela dovolj časa, da se uredim. Pet minut čez štiri je pozvonilo. Bila je Teja. Rekla sem ji, da jo že komaj čakam. Ona pa ni vedela, kdaj sva se zmenili. Opravičila se je za zamudo in rekla, da ji je žal. Pogovorili sva se o zamujanju in se zmenili, da ne bova zamujali nikamor več. Če nama bo to uspelo v enem mesecu, bova šli skupaj v kino. Nato sva se skupaj uredili za nastop. Mami pravi, da je točnost lepa čednost. Teja je rekla, da je to čisto res. Odločila sem se, da tudi jaz ne bom več zamujala in bom vedno točno. ''"s/////*?/ ji \ 4 ^ >z < i'V>vN»*Wy», Katja Tišler Sušnik, 4. a Nekoč sva z mami šli v trgovino. Izgubila sem se. Začela sem jokati. Šla sem po celi trgovini in iskala mami. Videla sem majhno trgovinico s čevlji za otroke. Šla sem noter. Prodajalka me je vprašala kaj iščem. Odgovorila sem ji, da iščem mami, ker sem se izgubila. Prodajalka je šla z mano iskat mami, vendar je nisva in nisva našli. Rekla je, naj počakam pred trgovino. Tam sem čakala eno uro. Mimo je prišla stara gospa in vprašala, kaj čakam. Rekla sem, da sem se izgubila. Nato sem zagledala mami in stekla k njej. Iz te izkušnje sem se naučila, da moram vedno gledati, kje hodi mami. Zala Smolej, 3. a © © 6 Nina Klemenčič, 8. a Nekoč, ko sem bila stara štiri leta, sem se izgubila v veliki trgovini v Kranju. Bili smo pri hladilnikih, kjer sem stala in gledala sladoled. Naenkrat sta ati in mami kar izginila. Zelo me je bilo strah. Hotela sem do blagajne, ampak nisem šla. Raje sem pogledala med policami. Tudi ati in mami sta me iskala. Kar naenkrat smo se našli. Skupaj smo se držali vse do izhoda, kjer smo šli v avto. Sklenili smo, da se bomo vedno držali skupaj. Iz tega sem se naučila, da moram vedno slediti atiju in mami. Zala Šarabon, 3. a S kolesom sem se odpeljala od doma. Šla sem na breg. Med potjo me je opozorila soseda, da naj ne grem na breg, ker se tam lahko poškodujem. Rekla sem ji, da se mi ne bo nič zgodilo in šla sem do konca brega. Spustila sem se z vrha brega in to brez zavor. Ker sem šla prehitro, sem padla s kolesa in si prebila ustnico. Vsi, ki so sedeli na klopci, so prihiteli k meni. Poklicali so mojo babico. Prišla je in me odnesla domov. Domaje poklicala mojo mami, ker je bila v službi. Iz te izkušnje sem se naučila, da moram upoštevati starejše in da naj držim zavore. Eva Potočnik, 3. a Pred dvema letoma sem si zaželel Lego city. Tako zelo sem si ga želel, da sem mamijo in atija vsak dan spraševal, ali ga bom danes dobil. Šli smo nakupovat v trgovine. V eni izmed trgovin sem videl Lego city. Starša sem prosil, da mi ga kupita. Šli smo pogledat, koliko stane. Stal je 82 €. Starša sta rekla, da stane preveč. Zelo sem bil razočaran, ker ga nisem dobil. Doma sem šel takoj v svojo sobo. Razmišljal sem, kako naj ga dobim. Nato sta prišla starša in mi predlagala, da skupaj zgradimo Lego mesto iz kock, ki jih že imam. Ugotovil sem, da je bil moj Lego city boljši od tistega v trgovini. Žiga Roblek, 3. a Nekega dne smo se s prijatelji odpravili v gozd. Eno uro smo iz vej delali skrivališče. Nato sem na drevesu zagledal gnezdo in v gnezdu tri majhne ptičke. Bili so še brez perja. Odnesel sem jih pokazat mamici. Mamica mi je rekla, naj jih takoj odnesem nazaj v gozd. Gnezdo sem postavil na drevo, a je padlo na tla. Bil sem prestrašen in hitro sem stekel k mamici. Mamica je z mano tekla v gozd in jih z listom od drevesa nežno pobrala. Položila jih je v gnezdo in gnezdo dala na drevo. Priletela je mamica ptica in ptičke naprej hranila. Od takrat naprej se ne dotikam gnezd. Mark Boncelj, 3. a Ko sem bila prvič vprašana naravoslovje in tehniko, sem dobila 3. Mislila sem, da je ne bom mogla popraviti, a ko sem bila drugič vprašana, sem jo popravila in dobila 5. Maja Banovič, 4. a Nekoč sem si zaželel novega Bionicla. Mami sem sitnaril, ker sem si ga zelo želel. Mami je rekla, da imam doma dovolj lego igrač. Še vedno sem sitnaril in dobil sem Bionicla. Bionicla sem sestavil. Po enem tednu sem se z Bionic-lom dolgočasil. Pozabil sem na Bionicla in sem se rajši zunaj žogal. Čez nekaj časa sem si spet zaželel Bionicla. Dobil sem novega Bionicla. Sestavil sem ga in spet pozabil nanj. Čez nekaj časa pa sem odprl pozabljeni zaboj igrač od starejšega brata. V zaboju sem videl veliko Bioniclov. Začel sem se z njimi igrati. Naučil sem se, da ni treba vedno kupovati novih igrač, če jih imam doma že dosti. Tilen Legat, 3. a Dve leti nazaj sem šel v Volčji potok. Tam imajo labirint. Z mami sem šel notri, a sem se izgubil. Tekal sem po labirintu in jokal. Ko sem našel mami, sem bil zelo vesel. To me je naučilo, da bi moral bolj gledati, kje so starši. Odločil sem se, da bom bolj previden, kam gredo moji starši. V Volčjem potoku pa sem bil od tega trenutka bolj previden. David Gošev, 3. a Ko smo šli plavat, so bile vse karte razprodane. Bila sem zelo žalostna. Oči me je potolažil tako, da smo šli v živalski vrt. Imeli smo srečo, saj je bilo le enkrat na leto hranjenje prijaznih živali in delavnice. Ker je bilo tam zelo fino, sem bila vesela, da so bile karte razprodane. Hana Berčan, 4. b Bližal se je moj dan. Dan, ko imam rojstni dan. Nisem bila prav pridna, zato sem mislila, da ne bom dobila torte za svoj rojstni dan. Mamico sem spraševala, če jo bom dobila, vendar mi je odgovorila, da je letos ne bo, ker nisem bila dovolj pridna. Bila sem slabe volje, vendar tega nisem pokazala. Prijateljice so prihajale na rojstni dan. Ko smo se zabavale, sem velikokrat pomislila na to, da res ne bom dobila torte. Skoraj sem že začela jokati, ko je kar naenkrat torta prišla na mizo. Ko sem jo zagledala, sem bila tako vesela, da mi je od sreče kar solzica prišla na oko. Mamici sem rekla, da se ne sme nič več hecati in jo z vsem veseljem objela. Tanja Knific, 4. b Ko sem bil star tri leta, sem se vozil s koleščki približno dve leti, pozneje sem se že znal brez koleščkov. A vrnimo se nazaj v leto, ko sem bil star 3 leta. Nekega dne sem spoznal, da grem lahko hitreje. Seveda sem najprej zbral ves pogum, potem sem poskusil. Bil sem vesel, ker sem šel zelo hitro za tista leta. Trikrat ali petkrat mi je uspelo. A kasneje, mogoče osmič, mi ni uspelo. Dosegel sem zelo veliko hitrost in sem prepozno zavrl in kaj se je zgodilo potem? Bum, tresk, bum. Padel sem po stopnicah, skupaj s kolesom. Ustavil sem se šele, ko se z glavo močno butnil v lesena vrata, po domače rečeno "kevder". Takrat sem si razbil vse zobe in začel sem zelo jokati. Mami in ati sta takoj prišla ven pogledat, kaj se je zgodilo in videla, da jokam. Odnesla sta me v hišo. Takrat sem se naučil, da nikoli več ne smem voziti tako hitro in tako blizu stopnic. Tako se nisem več vozil s kolesom blizu stopnic. In to sem si tudi zapomnil in zdaj to upoštevam. Marcel Razinger, 4. b Ko smo bili s prijateljem skupaj na počitnicah, sva s prijateljem odšla v snežni park, kjer sva se prvi dan imela zelo dobro. Drugi dan sva se naučila nekaj trikov in je bilo, tako kot prvi dan, zelo dobro. Tretji dan pa je prijatelju spodletelo pri izvajanju malo zahtevnejšega trika in je na sneg pristal na hrbtu. Ni se mogel pobrati, zato sem s svojimi smučkami in palicami zaprl skakalnico in poklical reševalce. Preden so reševalci prišli, sem ga spraševal, kako mu je ime, kje živi... da sem preveril, ali je pri zavesti. Ko so prišli reševalci, so me vprašali, kako je padel. Kmalu so povedali, da ima poškodovano hrbtenico in počeno trtico. Odpeljali so ga z motornimi sankami do helikopterja, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Od takrat naprej sva oba veliko bolj pazljiva pri izvedbah trikov. Bor Tadel, 5. b Nekega dne smo v šoli pisali narek. Čez en teden smo zvezke dobili nazaj. Učiteljica mi je povedala, da sem dobil 3. Bil sem čisto iz sebe in pri sebi sem si govoril, naj se malo pomirim. Ampak mi ni uspelo, ker sem bil šokiran, ko sem dobil prvo oceno, nižjo od 4 ali 5. Nisem vedel, kako naj mami razložim, da sem dobil 3, ker me je bilo strah, kaj bo rekla. Ko sem prišel domov, nisem imel druge izbire, kot da sem mami lepo povedal, da sem dobil 3 pri nareku. Bil sem ponižan in sem se povsod vlekel kot mokra cunja. Od tistega dne pa sem sklenil, da se bom učil sproti in da bom na vse pripravljen. To mi je zelo pomagalo, bila je dobra izkušnja in od takrat še nisem dobil trojke. Tim Benedik, 4. a Ko sem bil v šoli, sem dobil zelo slabo oceno. Dobil sem dvojko. Ko sem prišel domov, sem se zelo čudno obnašal. Mami je takoj vedela, da je nekaj narobe. Tri ure po tem, ko sem prišel domov, sem mami seveda povedal za dvojko. Malo je bila jezna, a ne zelo, ker sem ji to povedal še prvi dan. Mami mi je rekla, da jo bom popravil z naslednjim ocenjevanjem ali spraševanjem. Bilo mi je zelo žal. Koristilo mi je, ko je šla mami na govorilne ure, saj nisem bil nič kregan. Na koncu sem bil spet vesel. Martin Štular, 4. b LJUBEZEN (Mateja Vukota) Jaka Pogačnik ~7?ut T k~ — Hi d J * P-J L— Lju-be-zen je sle - pa - je sle pa za vse. vsak jo iz - ku - si. vča-sih si že- li-mo, da je vča-sih jo-ka-mo. VČa-sih se sme-ji-mo. ho-če a - li ne. O, lju-be-zen, ti hu-da bo-le zen, le ne bi bi - io. Pl -h J Pj i za - te zdra-vi - la ni, če pa bi bil. zli - jem ga BARVE DREVES \ Oranzhp drevesa so za marelice i(i pomaranče, v njih ptič žgoli. X Vijolična drevesa so za slive in metulje, so dom pomladi in poletja. Zlata drevesa so za jabolka in najdražje živali, so najboljši domovi. 'S5*- . ^ Rjava drevesa so za kostanje in oreh, * ? v njih veter roji. Oranžna dreves in kakije in za svetlo sonce. Rjava drevesa so za kostanje in debla, da lahko zori. sm. Vijolična drevesa so za slive in nočne viharje, ko v njih roji. Sara Bešter, 5. a rVS \ M MiCC Siva drevesa so za ceste' in beton, v njih je vse sivo. Oranžna drevesa so za pomaranče in mandarine,, v njih je vse sladko. Rjava drevesa so za les in rjava oblačila, zato je vse temno. rt I V. P . Luka Peternel, 5. a ViV* w* f IÄ4II na drevesa so za pomaranče in mandarine, so |;a sonce in vesolje. Rjava *g|evesa so za orehe T»- in lešnike, so za moč in trdnost. Siva drevesa so za mačke in miši, so za žal^t^i jok. David Bohinjc, 5. a Si! Oranžna drevesa so za pomaranče in mandarine, da se nam cedijo sline. Rjava drevesa so za čas jeseni, ko so plodovi zreli, in vsi smo veseli. m Tl hH Siva drey^sa so za č*s lime, Vfff 4uka Veternik 5. a ČOKOLADA Človek najrajši jo ima. Okus božanski nam da. Ko vanjo ugriznemo, se Obliznemo. Lahkotno se počutimo, A vendar ne pretiravamo. Da okusa ne pokvarimo. A kdo le je ne pozna, saj to je ČOKOLADA. BOR BATTLE Poslušajte vsi tukaj, zaploskajmo zdaj skupaj. Dajmo roke vsi gor in gremo na dance floor! Battle se začenja, vse vrti se in drenja. Naj se pokaže, kdo najboljši je, do zadnje zmage daleč je še. Ula Černilec, 4. b PESEM O MENI Ime mi je Violeta, ki včasih po stanovanju leta, imam rjave lase in dolge noge, črn so oči, ampak svetijo se kot luči. Rada sprašujem in uganke rešujem, če kaj pozabim, rečem: Pomoč rabim!, rada se vrtim in nove pesmi učim. Violeta Stupar, 3. b Sem živahna, nagajiva, včasih tudi pozabljiva, rada skačem, se igram, pojem pesmi ves dan. Hobi moj gimnastika in ples, to mi gre od rok zares. Rada veliko in dolgo spim -se sama za šolo nikoli ne zbudim. Lara Peternel, 3. b Break-dance je moj ples in tokrat gre zares. Po licih teče mi znoj, betlam, da po kal bo moj. Freeze, footwork in toprock, vrtim se prek glave na hrbet in bok. Iz sence prihajam naravnost na floor, pokal je moj, plesal sem kot nor -IME Ml JE BOR. Bor Radovančevič, 3. b Gašper Stritih, 5. b m 1 : ' -'h Pesm.1 liA, rtraiAAč.... PESMI O FRANCETU PREŠERNU Stezice Jaz sem France Prešeren iz Vrbe doma V žepu imam fige, da otroke sladkam. Rad pesmice pišem, ki vsak jih pozna. In vino rad pijem, en kozarček ali dva. Nika Seiko, 3. K France Prešeren v Vrbi je doma, on napisal je Zdravljico in njena sedma kitica himna slovenska postala je. Franceta Prešerna otroci klicali so doktor Fig, ker jim fige delil je. Ana Frantar, 3. K V Vrbi pod Stolom rodil se je učenjak, njegove pesmi pozna Slovenec vsak. Bil je prijazen gospod, fige je dajal otrokom vsepovsod. Po svetu je hodil in pel, nazadnje pa v Kranju je živel. Lana Kaštrun , Emilija Petrovič, 3. K V Vrbi na Gorenjskem se je rodil, zelo dober učenec je bil. Ga pot od Ribnice do Dunaja vodila je, a nazadnje v Kranju se ustavil je. Lepo besedo je med vse delil, le Primičeve Julije ni nikdar dobil. Vid Hribar, 3. K Dr. France Prešeren se je rodil v Vrbi. V šoli je bil vedno prvi. Po poklicu je bil doktor prava vendar pesmi polna je bila njegova glava. Postal je naš največji pesnik, saj mu dobro tekel je peresnik. Naša himna je Zdravljica, ki izvali nasmeh ti na lica. David Krek , 3. K Sinoči ura bila je, domov mudilo se mi je. Tam daleč stoji moj dom, skrivoma zamudila bom. Nikjer nikogar ni bilo, molče zašla sem pod goro. Zastonj po tujih vratih tolkla sem, potlej pa zbežala sem. MOJA ZGODBA Skrivoma, molče, potihem, daleč, mimo vseh gradov sinoči sem odšla domov. Ponovno po desetih letih, desetih res zakletih letih, končno soočila se bom z resnico in dokazala bom krivico. Zdavnaj polnoč je bila, potihem vesela sem bila. Namerno nisem šla domov, a psi so lajali: Domov-ov-ov! Zastonj trpela sem vsa leta, nikjer ni bilo ne mame ne očeta. Zdavnaj je, dolgo že tega, ko zapustila sta me oba. Breda Košir, 9. b Potihem sem stopila v blok, slišal se je glasen pok. Starša moja sta se sprla, tišina je zamrla. Ko videla sta me, starša objela sta ponovno me. Rekla sta, da sta me iskala, da bi mi ljubezen dala. Skupaj še danes smo vsi, ljubezen med seboj delimo si. Tina Škerjanec, 9. b Ana Kogoj, 5. a ČAJANKA VESOLJCEV Scena: dnevna soba z mizo na sredini, galaksijski prehod NASTOPAJO: Ho (vesela nezemljanka) Lo (godrnjava nezemljanka, govori s pridušenim glasom) Bo (vsestranska nezemljanka, govori razvajeno) Miha (človek iz druge galaksije s štajerskim naglasom) (V ritmu vesele glasbe na oder pridejo nezemljanke. Pripravljeno imajo mizo s čajem.) Ho: Joj, kako je danes vesel dan. Sežgali smo kar tri planete. Lo: (Se drži za glavo in tarna.) Meni se to sploh ne zdi smešno, imam grozen možganobol. Bo: (Vstane in gre do omarice.) No, punce, kr čajček bomo pa dons. Imam z okusom kislih možganov, prešanih nohtov pa žolčne kamne. Lo: Men dej kr nohte, so dobri za moj boleči križ. Ho: Jaz bom pa kr žolčne kamne. Bo: No prav. (V ozadju se gospe pretvarjajo, da govorijo o zelo pomembni temi, igra glasba - SCORPIONS: Send me an angel, in na oder prinesejo galaksijski prehod, za katerim se skriva Miha, ki skoči ven ob prvem refrenu in nato začudeno hodi po odru.) (Ho in Bo vstaneta in s prstom kažeta na Miha in po nekaj trenutkih zakričita) Lo: No, kaj je spet. A morata tako kričati, saj sem rekla, da imam grozen možganobol (se obrne k Mihu). Kaj pa je, saj je samo vesoljec, (se še enkrat obrne, zakriči) VESOLJEC!!!!!!!!!!!!!!! Bo: (tako, da on ne sliši) Ej, punce, ta fantk je pa pustolove. A ga porabmo za kšn deu? Lo: Dobra ideja, lahko gre v mesnico po nove možgane zame. Ho: Jaz bi pa rožice, veliko rožic. Bo: No, pa smo zmenjene. (Ob predvajanju pesmi Bee Gees: Staying alive se gospe pretvarjajo, da mu naročajo opravila. Nato Miha teka od enega opravila do drugega, ustavi se šele ob koncu pesmi čisto zadihan.) Miha: No, gospe, naredil sem vse, kar ste rekle. Mi lahko sedaj pokažete pot na Zemljo? Lo: Ja, seveda, tamle vzemi opremo in do Zemlje boš letel približno 3000 svetlobnih let. Miha: Toliko časa pa nimam. Bo: No, z vlakom boš potoval 305 svetlobnih let. Miha: Predolgo. Ho: No, lahko greš pa v vrtinec. Miha: A skozi tistega iz katerega sem prišel? Ho: Da. Miha: Hvala za nasvet in upam da se ne vidimo več. ADIJO!!!!!!!!!! (Miha skoči skozi prehod in ga odnesejo z odra.) Bo: Sj tale tamau je kr taca, jes ga ne bi pakirala, jes bi ga spasirala. Lo: Samo potem bi pa smrdelo. Ho: Adijo, punci jaz moram nabrati rožice za jutri. (Odhopsa iz odra.) (Se začudeno pogledata) Lo in Bo: Počakaj naju. (odideta za njo) Domen Jančič 7. b Miha: Oprostite gospe, če smem vprašati, kje pa sem? Ho: (mu seže v roko in brez strahu stoji poleg njega) Živijo, fantek, si na planetu Hanibot. In brez skrbi, vsakega obiskovalca razčetverimo brez mučenja, ga lepo zmeljemo in pakiramo na sobni temperaturi. Miha: Saj me ne bosta ubili? KAJNE??!! (Nato se opogumita še drugi dve.) Bo: Oh, ne, fantek, samo razčetveril. Miha: Kaj pa če nočem? Lo: No, na to pa nisem pomislila. Ho: No, pa vsaj spij čaj z nami. Imamo žolčne kamne, prešane nohte in kisle možgane. Miha: Ne, hvala. Zanima me, kako se s tega planeta pride, do Zemlje, veste praznovali smo novo leto in ko je ura odbila polnoč, me je posrkalo v nek vrtinec in nato sem se znašel tu. Čisto zflrgsiA,o ... KGBMAMA (Mama kot vedno gleda skozi svoje okno nad prodajalno rabljenih trezorjev, ki jo vodi njen sin Erik. V prodajalni je zaposlena tudi Blanka.) MAMA: Spet ta Janez po smeteh brska. Le kaj išče? Sigurno nekaj naklepa. ERIK (zakriči): Mama, kdaj boš pomila tla v trgovini? MAMA: Veš, da imam pomembnejše opravilo, sploh pa nas v KGB niso učili pomivati po tleh. ERIK (potiho sam sebi): Pa kakšen KGB. Saj nisi bila nikoli pri KGB. ERIK (glasneje mami): Pa to bi ti morala znati sama od sebe. MAMA: Kar naj ti Blanka pomije, če je tako dobra, kot praviš. ERIK: Zakaj se spravljaš na novinko. Vidiš, da je že čisto prestrašena, ko jo tako na »skrivaj« opazuješ. A misliš, da ni opazila. MAMA: Če je pa agentka. Take zavoham na 30 km. Samo zbiram informacije, da bom pripravljena. Sigurno nekaj naklepa. ERIK (začne pomivati po tleh): Zate je tako ali tako vsak agent ali kako drugače povezan s sumljivimi posli. BLANKA (pride v trgovino): Zakaj pa ti pomivaš po tleh? Kaj ni to mamino delo? Saj jo zato plačuješ, kaj ni res? ERIK: Ja jo. Ampak saj veš, da dneve in noči samo gleda dol skozi okno z rešpetlinom in pravi, da je to pomembno delo. MAMA (je ta pogovor slišala): Seveda je to delo pomembno. Kako pa misliš, da bi brez mojega varovanja lahko mirno poslovala tvoja trgovina. Postajaš tak kot tvoj pokojni oče. Je kar šel na izlet in se ni vrnil. Tega je že 5 let. Sigurno nekaj naklepa. ERIK (mirno): Verjetno seje ustrašil nepomitih tal. BLANKA (samo Eriku): Ne prepiraj se z njo, saj veš kakšna postane. SERGEJEV (vstopi v trgovino, govori z ruskim naglasom): Dober dan. ERIK: Dober dan, vam smem kako pomagati? SERGEJEV: Poglejte, tale trezor bi rad prodal. Koliko mislite, da je vreden? ERIK: Veste, je že kar poškodovan in majhen je tudi, zato bi vam dal 20 evrov. SERGEJEV: Ko sem ga kupil, je bil vreden celo premoženje. Reciva 50 evrov. Ima dobro varovanje. ERIK: Kako mislite - dobro varovanje? SERGEJEV: Izgubil sem ključ. ERIK: To bo pa res prodajni hit. Trezor, varen tudi pred lastnikom. Recimo 25 evrov. SERGEJEV: 40. ERIK: 30 SERGEJEV: V redu. 30 evrov. Hvala in nasvidenje, (odide) MAMA (takoj, ko je Sergejev odšel): Erik! Tale tip je bil sigurno špijon. Sem ga slišala. Govoril je v šifrah. Sigurno nekaj naklepa. ERIK: Ja, seveda. Mama, hitro stopim do VValterja, da mi odpre ta trezor, ki nima ključa. Ali lahko malo popaziš na trgovino in pomagaš Blanki, ki je še nova in se še ne znajde. MAMA: To ti misliš. Sem jo videla včeraj, ko je nekaj brskala po papirjih in po računalniku. Verjetno je iskala informacije. Tudi trezorje je preučevala. Delala si je celo zapiske. Še mene je začela zasliševati, kje je to in kje ono. Tudi o tebi je spraševala. Sigurno nekaj naklepa. ERIK: Seveda je vse to delala. Dela tukaj. Mora se naučiti vse o trezorjih, saj jih prodaja. Naročil sem ji tudi, naj uredi papirje in naredi inventuro. MAMA: Ni delala inventure, ampak verjetno ima vse skupaj le za avanturo. Sigurno nekaj naklepa. BLANKA: Ne, gospa, motite se. Delo tukaj res ni avantura, ampak tortura. Ojoj, koliko je že ura. Čaka me še študij -arhitektura. Erik, oprosti, ampak način, ki ga ta babura tura, je zame prehuda dresura. Odhajam! Če še vedno hočeš, se zvečer vseeno dobiva v restavraciji Dobrote Azura. (Blanka odide) ERIK: Mama, vidiš, kaj si storila? Blanka je bila dobra delavka in poštena. Pa še všeč mi je bila. MAMA: Pusti jo. Takih kot je ona, je še veliko. In tako, kot ona govori, sigurno nekaj naklepa. ERIK: Ah! Sedaj grem k VValterju, da mi pomaga s tem trezorjem. Prosim popazi na trgovino. MAMA: Ampak pazi se! Tale Walter je sumljiv. Skoraj vsak dan kliče v trgovino. Že samo njegovo ime je sumljivo. Verjetno ni pravo. Komu je sploh ime Walter. Sigurno nekaj naklepa. (Erik odide. Medtem, ko Erika ni, se tudi njegova mama odpravi.) MAMA: Grem v trgovino in k zelenjavarju. Ta ima tudi vsak dan višje cene in manjše pomaranče. In vsakič, ko sem tam neke zaboje nakladajo ali razkladajo. Zelo sumljivo. Sigurno nekaj naklepa. (Mama zaklene trgovino in gre.) Čisto zflresi/u) (Takoj za tem se pred zaklenjeno trgovino srečata Sergejev in Blanka.) SERGEJEV: Dober dan. Ali so že zaprli? Ko sem prišel domov, sem se spomnil, kje imam ključ od trezorja in sem ga hotel prinesti. Ali ga lahko dam kar vam? BLANKA: Ne vem, kako to, da je trgovina zaprta. Žal ne delam več tukaj. Sem samo pozabila torbico in sem jo prišla iskat. (Pride tudi Erik.) ERIK: Blanka? G. Sergejev? Kaj pa vi tukaj pred trgovino? Zakaj je trgovina zaklenjena? Kje pa je mama? Zakaj je kar tako odšla? Vsi skupaj zakličejo: SIGURNO KAJ NAKLEPA! RDEČA KAPICA Benjamin Štangar, 7. b PRIZORIŠČE: SCENA 1. Dogaja se na cesti. Postavljene so različne trgovine, in pločnik. SCENA 2. V domu. Postavljena je postelja, nočna omarica, rjava omara levo od postelje. Možna tudi preproga. VLOGE: VOLK - nosi sončna očala, kravato, oblečen kakor džentelmen. RDEČA KAPICA - ima rdeče ogrinjalo, krilo ter žabe, lase spletene v dve kitki. BABICA - kapica, očala ter dolgo haljo in stare, zmahane copate. MEDICINSKA SESTRA-modra majica, predpasnik, s seboj ima servirni voziček, kratke hlače ali krilo ter žabe. DEJANJE GLAS IZ OZADJA: ( v zaodrju) Rdeča kapica, pojdi k babici in ji nesi mesa in piva. RDEČA KAPICA: (v zaodrju) Da mama. (Rdeča kapica pride na prizorišče. Skaklja. S sabo ima košaro. Okoli nje je nekaj ljudi. Volk, naslonjen na zid ene od trgovin, jo opazuje in prestopi k njen) VOLK: (priliznjeno) Živjo, lepotička. Kam pa šibaš? RDEČA KAPICA: Dober dan, gospod! K babici grem, da ji odnesem hrane in pijače. VOLK: (si ogleduje košarico in voha) Ja, vidim. Povej mi, bi šel lahko s tabo? RDEČA KAPICA: Kam pa ste namenjeni? VOLK: (ji pomežikne) Kamor greš ti. (Rdeča kapica vsa blažena privoli. Odideta iz prizorišča. Nato se postavi scena 2. Babica sede na posteljo. Tarna, kako ji je hudo.) BABICA: (vzdihujoče, malce jezno) Ta mladina! Še na sekret ne morš it sami! To je diskriminacija!! (nekdo potrka) RDEČA KAPICA (iz zaodrja):Uhu! Jast sem! Tvoja vnukinja! BABICA: (se hitro uleže in priliznjeno, izčrpano reče) Ohoo ... le naprej ljubo dekletce le naprej ... (spet tiho sama sebi) Pa kaj hoče od mene?! (Rdeča kapica vstopi in volk prav tako.) RDEČA KAPICA: Prinesla sem ti mesa in piva! (Ko izgovori 'pivo' se babici naredi nasmešek na ustih.) BABICA: Le pridi, dekle moje ... (Rdeča kapica pride tja, babici postavi košarico na posteljo, ta pa plane nanjo in odpre pivo.) BABICA: Ooh, kako dooolgoo sem čakala nate, ljubček!! (Nato pride še volk, v naglici odrine Rdečo kapico s postelje in se usede poleg babice ter se začne basati z mesom. Rdeča kapica se pobere in plane na posteljo, a jo tokrat babica odrine s postelje. Rdeča kapica se spet pobere in se trudi priti do postelje, a jo volk in babica zakleneta v omaro. V sobo pride sestra.) SESTRA:( pride zadenjsko) Dober dan gospa Puhovnik! Kako ste kaj? Prinesla sem vam super extra bio kašico iz bambusovih ... (Nato pogleda nazaj in vidi kaj se dogaja. Začne kričati in pritisne tipko za alarm. Nekdo iz ozadja začne kričati. Babica in volk se ustavita.) SESTRA: (jezno) Mislim, gospa Puhovnik! Da tako planete na pivo! Že dolgo nazaj bi morali prenehati s tem! Saj veste, da škoduje! Celo življenje bi morali piti samo in izključno ekstra kašico in nič drugega! (Pobere jima meso in pivo ter jih vrže v zaodrje. Sliši se vpitje.) SESTRA: Mar ni to zvok vaše vnukinje?! BABICA: (ponižno in zoprno) Jaa ...(sama sebi) pa kaj... SESTRA: GOSPA PUHOVNIK!!! Da takole... to nima mej! Dekle takoj te bomo spustili ven! GOSPA PUHOVNIK! DAJTE KLJUČ! BABICA: Ja ... veste to je problem ... pozabila sem, kam sem ga dala ... (se začne smejati in volk prav tako) hAladi drcmattteL... SESTRA: GOSPA PUHOVNIK!!!!! IN VI GOSPOD!!! Takoj poiščimo ključ! (Začnejo iskati. Pogledajo vse mogoče. Pod posteljo, v omarico, pod obleko od babici, volk pogleda tudi pri sestri :) itd. Nato se babica uleže in pogleda pod majico). BABICA: Emm... že ves čas je biu pr meni! (pade v smeh) (Sestra kima z glavo in ga vzame ter reši Rdečo kapico.) RDEČA KAPICA: Ooh ... končno! (vzdihuje) SESTRA: Bi šla gospod in gospa Puhovnik z mano? (Oba prikimata, babica se vmes še enkrat prekucne, malo zaletava, volk ji pomaga, da vstane in gre z njo z odra. Rdeča kapica žvižga in se sprehaja po odru. Nato pride Babica, ki spet vzdihuje.) BABICA: Ta mladina ... samo težijo ... naj gre s to ekspresno kašico nekam v tri krasne ... kt da ne morem sama! Porka tik!! bolš bi blo da bi živela v jami z neandertalci ... in seveda z malo ruma ... (Rdeča kapica se neopazno odmakne, ko sliši kakšne trosi njena babica ... babica se uleže in zaspi.) KONEC! Nika Meglič, 7. b Stezice - MICHAEL JACKSON KRAVA MILKA Nekoč je živel Maj, ki ni maral rdeče pese. Zraven rdeče pese je vedno jedel čokolado. Spremenil se je v Milka kravo. Šel je v deželo krav, kjer se je igral s prijatelji biki in kravami. Ko je zagledal hišo, se ni spomnil, ali je to njegova hiša ali od drugih. Potrkal je na vrata hiše in odprla mu je babi krava Otilija. Malo se je sprehajal po hiši, nato je šel spet ven. Zunaj se je gugal na kravji gugalnici. Nato se je Maj peljal z Milka letalom do letališča Brnik in nato še s Milkinim avtom do doma. Doma je potrkal na vrata hiše in odprla mu je babi Otilija. Babi Otilija Maja ni več silila, da je rdečo peso. Skuhala mu je špagete in nato se je Maj spet spremenil v dečka. Maj Primožič, 3. a DEŽELA DOMIŠLJIJ Šla sem s čokoladno barko v deželo, ki je imela hišo. V hiši je bilo veliko čudežnih reči. Postelja je imela luknjo. Ta luknja te je popeljala v sobo, kjer je bilo vse iz zlata kot na primer: miza, stoli, postelja, igrače, televizija in kavč. Vse je bilo iz zlata! Zgoraj so bile plišaste živali. To so hrček, pes, ptič, zajec, muc, konj in morski prašiček. Neža Pirjevec, 3. a MAŠA POSTANE PARADIŽNIK Mamica je naredila za večerjo paradižnikovo solato. Pojedla sem en sam paradižniček in začela sem se spreminjati v paradižnik. Mamica seje ustrašila. Okoli sebe sem zagledala same paradižnike. Stekla sem stran in po eni uri sem bila spet doma. Mamica je bila zelo vesela. Za večerjo mi je pripravila špagete z bolonjsko omako namesto paradižnikove solate. Razveselila sem se. Vesela sem bila, ker mi ni bilo več treba jesti paradižnikove solate. Ko sem zaspala, sem sanjala, kako se paradižniki igrajo, ko odpirajo pipico, iz katere teče kečapov preliv. Maša Mladič, 3. a Odklenil sem vrata v svoje stanovanje in vstopil. Sredi predsobe sem zagledal Michaela Jacksona. To je bil strah. Pel je pesem in plesal je kot mala ali velika opica. Vprašal me je, kdo sem? Rekel sem, da sem Gal. Vprašal sem ga, če ni mrtev. Rekel je, da je oživel. Bilo je zelo, zelo, zelo čudno. Vprašal sem ga, zakaj je prišel ravno sem. Rekel je, da mu je tu zelo všeč. Rekel je, da ima plastičen nos. Spraševal sem se, kako si obriše nos. Ampak pustimo sedaj to. Čudno, da je šel ravno v moje stanovanje. Nenadoma je izginil in se prikazal v kopalnici. Zelo čudno. Po zraku je hodil za mano. Spekel sem tople kruhke, dal kečap in odšel ven. Ko sem prišel nazaj, sem zagledal krvav nož. Ugotovil sem, da je Michael Jackson polil kečap. Pel je pesem Triler in plesal kot ptič na veji. Bil je kot mumija. Zelo zelo zelo čudna mumija. Vprašal sem ga, koliko časa bo še tukaj. Rekel je, da celo življenje. Rekel sem, da to ni možno. Začel me je loviti z nožem od kečapa. Na koncu sva odšla spat. Gal Pavel Pazlar, 3. a Stezice ______ LEA OKROGLA BUNKA NATAŠA HOVHOV Nekega dne sem morala jesti paradižnike. Vsakič, ko sem pojedla en kos paradižnika, sem popila požirek vode. Ko sem pojedla vse tri paradižnike in popila cel kozarec vode, sem se spremenila v majhnega psička. Bila sem zlati prinašalec. Mami se je zelo ustrašila. Šla sem v deželo psov. Tam so bili sami rumeni zlati prinašalci, niti enega belega, razen mene. V pasji kino sem šla gledat film Super kuža. Ko sem prišla iz kina, me je napadel pes večji od mene. V hipu je prihitel pes enake velikosti kot jaz in premagal velikega psa ter mu rekel, da ne straši manjših od sebe. Vprašala sem ga, kako mu je ime. Rekel je, da je Ferdo. Postala sva prijatelja. Povedal mi je, da je tisti veliki pes njegov brat. Ferdo me je odpeljal domov. Nekaj časa sva se igrala, potem pa sem morala tudi jaz domov. Spomnila sem se, da gre Ferdo lahko z mano. Ferdo se je strinjal. Ko sva odšla domov, me je na mizi čakala borovničeva pita. Ko sem jo pojedla, sem postala spet normalna, Ferdo pa je postal moj hišni ljubljenček. Nikoli več mi ni bilo treba jesti paradižnika. Nataša Umek, 3. a POČITNICE Nekoč so šli Marko, sestra Lija, oče Bine in mati Lara na počitnice. Niso se peljali dolgo in žeje Marko zavpil: "Poglejte, rdeča krava," in pokazal na majhno kravico. Sestra Lija, oče Bine in mati Lara so pogledali tja, kamor je kazal Marko, a videli so samo črno kravico. "Joj, kako ljubka kravica", je rekla sestra Lija in peljali so se naprej. Med vožnjo je Marko gledal skozi okno. Videl je modro drevo, vendar si ni upal nič reči, ker se je bal, da ga bodo kregali. Kmalu so prišli do počitniškega doma. Tam so se izkrcali iz avtomobila in namestili v sobe. Najprej so šli na bazen v bližnjo vas. Ko so prišli v sobo, so se pogovarjali, kako je bil ta dan zanimiv. Starši so videli ljudi z repi. Priznali so, da je imel Marko v avtu prav. Ula Košir, 4. b Za Božič sem šla na obisk k babici Metki. Babica Metka je skuhala špinačo. To je hrana, ki je sploh ne maram, zato sem zraven jedla bonbone. Kar nendoma sem se spremenila v rdečo okroglo bunko. Šla sem v deželo bunk. Babica Metka ni vedela, kje sem. V deželi bunk sem srečala najboljšo prijateljico Zalo. Skupaj sva šli na sladoled. Potem sva šli k Zali domov. Živela je v velikanski okrogli zeleni bunki. Tudi Zala je bila zelene barve. Pri Zali sva pojedli palačinke. Nato sva odšli na hopi-bunke. Skakali sva do neba in še malo. Potem sva se dričali še po toboganu. Zagledali sva Polonco in skupaj smo se odpravili na goro Blunko. Na vrhu gore je bil bazen. Pomislila sem na babico in se odločila, da grem nazaj domov. Ko sem prišla domov, sem na mizi videla mojo najljubšo jed. Bile so palačinke. Ko sem pojedla palačinke, sem se spremenila nazaj v človeka. Bila sem vesela, da mi ni bilo treba jesti špinače. Lea Margareta Košir, 3. a Leja Pogačnik, 2. a POLET NA JUPITER Nekega dne sem rekla, da bi šla rada na Jupiter. Vprašala sem Tino, Tanjo, Ulo in Ano, če gremo skupaj. Tina je rekla, da bi zelo rada šla na Jupiter. Ana bi šla na Saturn, Ula in Tanja pa na Luno. S Tino sva pripravili vse za na pot. Vstopili sva v raketo in odleteli. Med potjo sva videli veliko utrinkov. Tina je komaj čakala da prideva na oddaljeni planet. Trajalo je približno 5 ur in 15 minut. Stopili sva iz rakete in si ogledali Jupiter. Jupiterjevi prebivalci so bili vijolično-zelene barve. Imeli so dve glavi, eno nogo in sedem rok. Malo sva se jih ustrašili. Potem pa so bili kar prijazni. Igrali smo se igre, ki jih sploh ne poznava (Skok pujs, Zelena zabava ...). Zelo je bilo zabavno. Poslovili smo se in s Tino sva odšli nazaj domov. Ko sva prišli domov, sva bili zaspani, zato sva šli kar spat. Naslednje jutro je Tanjo, Ulo in Ano zanimalo, kako je bilo. S Tino sva jim povedali čisto vse. Potem so naju prijateljice povabile, če greva z njimi na Luno, potem pa še na Saturn. Liza Kavčič, 4. b Tia Jagodic, 2. a ZGODBA O JEZIKAVI NUŠI Nuša je vsakomur jezikala. Doma očku in mamici, babici in dedku, še celo učiteljici in učitelju je jezikala. Nekega dne pa so v šolo poklicali starše od Nuše. Zelo so bili jezni in njihov obraz je bil zelo zelo rdeč. "Kaj si storila?!" sta ju vprašala očka in mamica. Nuša je pogledala v tla in ni nič odgovorila. Prišli so v šolo. Nuša se je zelo tresla. V šoli jih je počakal ravnatelj. "Ali vama je Nuša povedala, zakaj ste zdajle tu?" Starša sta odkimala. Ravnatelj jima je povedal, da jo je učiteljica že večkrat pripeljala do njega in zato so se z učitelji odločili, da dobi ukor. Mami in očka sta se strinjala, da si Nuša zasluži kazen. Doma so se pogovorili in Nuša je obljubila, da se bo poboljšala. V šoli se je res poboljšala, doma pa nič. Zato je doma dobila kazen in vzeli soji njene najljubše stvari in to so: računalnik, televizija in telefon. Nekaj časa se je zelo upirala, ampak je bilo vedno bolje in čez kak mesec tudi doma ni več jezikala. Nuša pravi, da ima babica najboljše bonbone, zato soji pri babici prepovedali bonbone. En teden pa tudi pri babici ni več jezikala. Nuša tako ni pri nikomer več jezikala, zato so jo sedaj imeli za pridno, pošteno in ljubeznivo deklico. Tina Gros, 4. b tezi et Moj hobi je ples, saj zelo rada plešem. Plesati sem začela že, ko sem bila stara tri leta. V tretjem razredu pa sem sošolke naučila ples, ki smo ga zaplesale svojim staršem na koncu šolskega leta. Letos sem se prijavila k skupini plesalcev, ki plešejo hip hop. V tej skupini nas je osem in zelo uživamo. Velikokrat doma sestavim tudi sama koreografijo in jo predstavim svojim prijateljicam. Vedno, ko slišim kakšno znano glasbo, se takoj zavrtim, saj v tem zelo uživam. Tanja Knific, 4. b Gasilec je težek poklic. To ni le, da stojiš in škropiš vodo. No ja, nekaj tega je tudi res. Ne škropiš le vode, ampak po potrebi tudi peno, ki jo moraš narediti na kraju nesreče. Gasilci so nujno prisotni tudi pri naravnih nesrečah, prometnih nesrečah, reševanjih, iskanjih pogrešanih ... Tega je ogromno. Če potrebujete gasilce, pokličite na številko 112! Potrebujejo tudi veliko opreme in izkušenj. Ampak, ko je akcija, je akcija!!! Še nekaj od opreme. Vsak gasilec ima lastno opremo (njegovo opremo) in vasi skupaj imajo skupno opremo. Več informacij o gasilskem delu najdete na: www.filternet.si ali na YouTube. Primož Lah, 4. b Na kickboxu se pripravljamo na izpite. Naš trener Edin ima že črni pas 2. dan. Jaz bom kmalu delala izpit za oranžni pas 5. kyu. Poznati moramo veliko različnih veščin bojevanja. Znati moramo kato, kroše z roko, yokogeri ali stranski ali bočni udarec, krožni udarec z nogo, lomljenje deske, obrambo ... Uporabljamo tudi nože, palice, pištole. Treninge imamo ob ponedeljkih in sredah. Oblečeni smo v kimone. Ko smo v dvorani, upoštevamo pravila, ki jih določa Kickboxing zveza Slovenije. Moji konjički so različni. S starši hodimo v planine, najrajši grem na Bistriško planino ali v Gojzd. Včasih gresta z mano tudi sestrični Lea in Nina. Včasih pa me tudi Lea vzame na pohod. Zelo rad pa tudi plavam in se potapljam, zato grem večkrat na kakšen bazen ali v toplice. Poleti pa tudi kolesarim, rolam in rolkam. S kolesom greva z mami včasih tudi malo dlje. Ko se vozim s kolesom po cesti, moram imeti obvezno čelado. Lucija Lemut, 4. b Aljoša Kovačevič, 4. b Umetnostno drsanje je zelo lep in eleganten šport. Drsalci lahko drsajo v paru, lahko drsa samo fant ali samo dekle. Vedno drsajo ob spremljavi glasbe, zato je umetnostno drsanje zelo podobno plesu. Drsalci se vrtijo po ledu in izvajajo različne skoke. Včasih kateri tudi pade in je zato na tekmovanju slabše ocenjen. Na koncu tekmovanja je drsalna revija, kjer se vsi tekmovalci predstavijo. Zelo so mi všeč tudi predstave na ledu. Takrat je drsalcev veliko in vsi drsajo hkrati. Meni je najbolj všeč drsanje v paru. Tudi jaz zelo rada drsam, zato grem večkrat na drsališče na Bledu. Piruet in poskokov še ne obvladam dobro, z bratcem pa se zelo rada loviva po ledu. Med zimskimi počitnicami bom mogoče obiskovala tečaj drsanja. Pia Benda, 4. b Leja Pogačnik, 2. a Moje ime je Luka Slapar, že od nekdaj rad igram nogomet. Igram v nogometnem društvu Triglav v Kranju. Nogomet treniram 3 leta in se imam zelo lepo. Treninge imam trikrat na teden, poleg treningov hodimo tudi na tekme po Sloveniji. Z mojo ekipo U-9, ki šteje 26 članov, smo bili tudi na turnirju v Piranu, kjer smo zmagali. Ko igramo, se zabavamo in družimo s prijatelji, kar je super. Na koncu sezone priredimo tudi piknik, kjer s starši igramo nogomet. Želim še dolgo trenirati. Luka Slapar, 4. b Moj najljubši šport je rokomet. Imam ga vsak torek in petek. Igra je včasih zelo groba, pri igri pride tudi do kakšnih padcev. Hodimo tudi na tekme. Tekme imamo v Križah, Naklem in Tržiču. Na rokomet hodim že dve leti. Rokomet nas uči učitelj Matej, je zelo prijazen, včasih pa zna biti zelo strog. Hodim pa tudi na košarko. Košarko imam ob četrtkih in petkih. Tudi na košarko rad hodim, toda rokomet mi je bolj všeč. Aljoša Kovačevič, 4. b Mojfl KfljLjubši?! Igrača ... Stezice _ KRAVICA MILKA TRANSFORMER Moja najljubša igrača je transformer. Kupila mi ga je mama Irena, ko sem bil star 5 let. Všeč mi je zato, ker ga iz avta lahko spremenim v robota. Z njim se lahko igram zunaj in v stanovanju. Je črne barve, porisan z ognjem, ko ga spremenim v robota, je oranžen. Imam ga v svoji skrinji za igrače. Gašper Rožič, 1. K MOJ KOMPLET Moja najljubša igrača je komplet, ki je sestavljen iz telefona, šminke, ključa za avto z obeskom, sončnih očal. Dobila sem ga od tete Lučke. Všeč mi je zato, ker je vse v lepih roza barvah, ki je meni zelo ljuba. Z njim se igram, da sem mala dama na morju. Na telefonu so narisani znaki, ti pa imajo vsak svoj zvok. Ko se neham igrati, vse lepo pospravim v torbico. Neža Frantar, 1. K PLIŠASTI MEDVEDEK Moja najljubša igrača je plišasti medvedek. Ime mu je Brundi. Za darilo mi ga je dala mama Marija. Je rjave barve in ima črn smrček. Okrog vratu ima rjavo pentljo. Všeč mi je zato, ker je zelo mehak. Imam ga v svoji sobi in vsako noč gre z mano spat. Nina Pergar, 1. K Moja najljubša igrača je kravica Milka. Dobil sem jo za zobno miško. Je vijolične barve z belimi lisami. Nogice ima tudi bele. Je zelo mehka. Uporabljam jo kot vzglavnik. Lahko se sestavi in je kravica na nogah. Imam jo zelo rad, ker z njo spim. Kravica pa dela mu mu ... Matic Pogačnik, 1. K NODI Moja najljubša igrača je Nodi. Dobil sem ga za prvi rojstni dan. Z njim se rad igram in vedno spi v moji sobi. Ima modro kapo z rumenim zvončkom, okrog vratu pa nosi rutico. Je vedno nasmejan in sedaj, ko sem že velik, ga posodim svoji mlajši sestrici Kaji. Mojci iMjjubso! igrača ... BUZZ težke DOJENČEK Moja najljubša igrača je astronavt Buzz. Buzz igra v risanem filmu z naslovom Svet igrač. Dobil sem ga za šesti rojstni dan. Všeč mi je zato, ker ima krila, čelado, na roki pa laser. Govori špansko in angleško. Z njim se zelo rad igram, pospravim pa ga na vrh omare, da se ne polomi. Mike Mrak, 1. K Moja najljubša igrača je dojenček, pravzaprav dojenčica. Ime ji je Lara. Všeč mi je zato, ker ima tako lep obrazek in je »fletna«. Ima rjave oči in roza hlače in majico. Je mehka. Vsak večer gre z mano spat. Kupila sta mi jo ati in mami. Vedno, ko kam gremo, jo vzamem s seboj. Z Laro se rada igram, ji skuham, jo preoblačim in peljem na sprehod. Za Laro imam rdeč voziček. LEGO KOCKE Moja najljubša igrača so lego kocke. Z njimi lahko sestavljam vojaške avione, bagre , tovornjake, avtomobile in mnogo drugih stvari. S kockami se igram skoraj vsak dan, doma in v šoli. Prinesem jih tudi v šolo, da se lahko igrava skupaj z Alenom. Veliko lego kock sem dobil za rojstni dan, nekaj pa za Miklavža. Jošt Pesjak, 1. K MEDVEDKA KATARINA Moja najljubša igrača je medvedka Katarina. Je plišasta igračka in gre vsak večer z menoj spat. Ima roza pižamo in kapo. Na kapi ima bel cofek. Na sprednji strani pižame so zvezdice in luna. Katarina je rjave barve, ima bež gobček, rjava ušesa in črne oči. Predlani mi je Katarino prinesel Miklavž. Zelo jo imam rada. Lana Pesjak, 1. K NODI Moja najljubša igračka je Nodi. Dobil sem ga od mamice, ko sem bil v bolnici. Rad ga imam, ker je mehak. Nodi ima modro kapico z zvončkom, rdečo srajčko, modre hlače in rdeče čeveljčke. Nodi ima zelo veliko prijateljev. To so: Medika, opica Marta, slonček Jure in druge. V risankah vedno pomaga drugim in je zelo prijazen. Z mojim Nodi-jem vsak večer zaspim in sladko sanjam. Nejc Pernuš, 1. K Kljub zimi, ki nam ni natresla snega, smo našli nekaj snežakov, ki nam pripovedujejo svojo zgodbo. Ime mi je Snežko. Sem snežak. Star sem 5 let. Hodim v vrtec. Nos imam iz korenčka. Sem osamljen. Ponoči gledam zvezde. Čez dan se pogovarjam sam s seboj ali z živalmi. Najraje se pogovarjam z mojim najboljšim prijateljem zajčkom. Eva Čarman, 2. a Maruša Lučič Bolka, 5. b Jaz sem snežak. Moje ime je Snežko. Namesto nosu imam korenje. Na glavo imam poveznjen lonec. Oči imam narejene iz kamenčkov, usta pa iz paličic. Namesto gumbov imam kamenčke, narejen sem iz treh kep. Stojim na zasneženem travniku. Najbolj se bojim sonca. Nimam prijateljev iz snega. Imam ptičke. Če me naredijo iz lepega, belega in čistega snega, mije najbolje. Ponoči, ko sem zelo sam, zelo rad opazujem zvezde in luno. Zjutraj me prebudi ptičje čivkanje. Danes sem se prebudil sam. Zelo sem se začudil, ko sem se zbudil, so me čakali pred hišico prijatelji. Potem sem se spomnil, da imam rojstni dan. Vsi so mi čestitali. Stela Zavrl, 2. a Jaz sem snežak. Ime mi je Snežko. Na glavi imam lonec. Za nos imam korenje. Narejen sem iz snega. Bojim se sonca. Hodim v drugi razred. Star sem sedem let. Rad se igram s prijatelji. Jutri imam god. Sara Kukovič, 2. a Ime mi je Snežko. Sem narejen iz snega. Na glavi imam klobuk. Ponoči gledam zvezde. Sam sem. Nobenega prijatelja nimam. Sam v snegu. Žan Florjan Toporiš, 2. a Dominik Vid Novak, 4. b Ko sem se zbudila, mi je mamica rekla, da gremo dopoldne v Podljubelj. Nato se je zbudil še brat Rok. Z očijem smo odšli nakupovat rakete. Dopoldne smo odšli v Podljubelj. Ko smo prišli, so nam postregli prijatelji. Pojedli smo in odšli ven. Ker je bila ura pet minut do polnoči, smo začeli spuščati rakete in petarde. Ko smo vse spustili, smo odšli spat, saj smo bili že pošteno utrujeni. Zjutraj smo se zbudili in začeli pospravljati, da bomo odšli domov. V letu 2012 želim vsem ljudem, predvsem tistim, ki jih imam rada, veliko zdravja in sreče. Sebi pa želim, da bom veliko vedela, znala. Nika Seiko, 3. K Zjutraj smo odšli v trgovino in nakupili še zadnja novoletna darila. Proti večeru smo imeli večerjo, ki jo je pripravila mami. Nato pa smo gledali televizijo. Ob 22. uri smo se odpeljali v Kranj, kjer je bilo silvestrovanje na prostem. Poslušali smo glasbo in plesali. Opolnoči smo si zaželeli sreče in zdravja v novem letu. Začel se je ognjemet. Bilo je zelo lepo in sem užival. Bil sem že tako utrujen in zaspan, zato smo se odpravili domov. V novem letu se bom pridno učil, poslušal starše ter pomagal babici in dedku. Jaka Podlipnik, 3. K 31. december 2011, zadnji dan v letu. Vreme ni nič kaj zimsko. Zunaj je še kar toplo. Mamica je odšla še po zadnjih nakupih. Jaz se počasi pripravljam na začetek novega leta. Popoldne se odpravimo k teti na obisk in ji nesemo darilo. Kmalu se vrnemo in potem imamo novoletno večerjo. Po večerji kartamo in gledamo televizijo. Kmalu se začne odštevanje do novega leta. Opolnoči gremo ven in gledamo ognjemet. Videl sem veliko raket. Za novo leto si želim, da bi bili vsi srečni, zdravi in veseli. Prijateljem želim, da bi se jim izpolnile vse skrite želje. Sebi pa želim, da bi ubogal starše, učiteljico in da bi bil priden v šoli. David Krek, 3. K Ko sem se zbudila, je moja mami šla v trgovino po piškote, ananas, šampanjec, sok, vodo, mandarine in pomaranče. Šla je tudi po darila za naše prijatelje. Za njih in za nas je prinesla tudi knjige in sladkarije. Ko je bila ura 16.00, je mami začela pospravljati. Potem smo se vsi zbrali, da se odpeljemo k prijateljem. Pot je bila zelo dolga, zato smo šli po bližnjici in se pogovarjali, kako se bomo imeli. Prispeli smo in šli v blok. S prijatelji smo se šli igrat. Gledali smo televizijo. Zvečer smo pili šampanjec. Pokali smo petarde. Ljudem želim, da bi bili moji prijatelji. Sebi pa želim veliko zdravja. Anja Majcen, 3. K Marta Langus, 2. a Zjutraj sem vstal in se oblekel. Potem sem z očkom šel na Šobec. Šel sem tudi k babici in dedku, bil sem tudi doma. Za silvestrski večer sem gledal film Stric Buck. Ko je bilo konec filma, sem gledal Na zdravje. Potem smo spuščali rakete. V letu 2012 si želim, da bi čim večkrat razveselil prijatelje in bi se lepo imeli. Andraž Sitar, 3. K Stezice ju-t/iateXivia __________ MOJA SESTRA JUNAKINJA Lansko poletje so se starši dogovorili, da pride k meni na počitnice prijateljica Patricija. Obe sva se tega že zelo veselili. Naredili sva načrt, kaj vse bova delali. A ker so bile to večinoma igre v hiši, zunaj pa je sijalo sonce, nama je mami predlagala, da greva ven. Da naju ne bi kregala, sva se odpravili ven in igrali odbojko. Čez nekaj časa pa je k nama prišla tudi moja sestrica Eva. Potihem sem rekla Patriciji: » Ojoj spet bo neki težila. A ni bilo ravno tako, saj je Patricija v tistem trenutku " bleknila ", da sva našli zemljevid, skritega zaklada.« Eva je bila nad tem navdušena in je zahtevala, da ji ga takoj pokažem. Ker nisem vedela, kaj naj naredim, sem stekla v hišo in na kos papirja hitro nekaj načečkala. No, tukaj pa se naša dogodivščina šele prične. Eva mi je seveda verjela, da sem zemljevid našla v steklenici ob potoku in ga takoj zatem pokazala še Patriciji. Po nekaj minutah hoje pa sem dobila čuden občutek. Zdelo se mi je da graben postaja vedno temnejši. Zato sem se skupaj z Evo in Patricijo odločila, da splezam ven in pogledam kaj se dogaja. In res, na vrtu se je videl samo gozd in ni bilo videti izhoda, kajti bil je zelo temen. Od strahu sem zakričala: " V temnem, zelo temnem gozdu smo ..." Zaradi nevarnosti sem raje splezala dol. Patricija je predlagala, da bo najbolje, da gremo naprej ob potoku, Eva pa je kričala, da smo se izgubile. Ampak rajši smo poslušale Patricijo in odšle naprej. Kmalu pa smo prispele do majhnega, zelo blatnega jezera, v katerega se je zlival potok. Piki, moj pes, pa je bil tudi malo preveč radoveden in je po pomoti" čofnil" vanj. Poškropil je tudi nas ostale. Jaz in Patricija sva se zelo smejali in rekli, da ga ne greva iskat. Zato se je Eva zelo pogumno podala v blato in rešila psička. Oba sta bila zelooo blatna in umazana. Zaradi smeha nisem mogla biti pri miru in sem nevede splezala iz grabna. Ko sem se nehala krohotati in sem dobro pogledala, sem videla, da smo v resnici na polju, ki je z ene strani obdan z gozdom. Zaklicala sem, naj takoj prideta ven. In res sta prišle ter od začudenja obstali. Hitro smo se odpravile domov in prispele še pred nočjo.__________________________________________________ Doma nas je mami spraševala, če smo našle zaklad. Začela sem se hihitati, in prav tako tudi Patricija, Eva pa je postala smrtno resna in je planila v jok. Kasneje sva ji s Patricijo vse razložili in povedali zakaj sva to naredili. Zvečer, ko je bil čas za v posteljo pa sem povedala mami, da se mi je Eva danes zdela junakinja, saj je rešila Pikija. Seveda pa je tudi ta dogodivščina danes predvsem nam trem, ki smo vse doživele, lahko vzrok smeha in dobre volje, saj ima Eva od takrat nov vzdevek: “Super blatni junak." Iza Potočnik, 6. a PRINESLA ME JE ŠTORKLJA Nekega dne sem se znašel v beli rjuhi v štorkljinem kljunu. Letela sva čez visoke gore, hitre reke in dolge poljane. Kmalu sva se ustavila na Petrolu, da si je štorklja dotočila bencin. Odletela sva naprej. Letela sva in letela, moja štorklja je malo pogledala naokoli in me po nesreči spustila iz kljuna. Strmoglavila je, me ujela in odletela naprej. Drugi postanek sva imela na bencinski postaji OMV, kjer sva kupila vinjeto. Odšla sva naprej. Prehitela naju je štorklja, ki je nesla Vida. Moja in Vidova štorklja sta se pogovarjali in moja štorklja se je zaletela v električni drog, Vidova štorklja pa je hitro odletela naprej. Ko sva prišla do hiše, me je dala v poštni nabiralnik. Prav zaradi nesreče moje štorklje imam en mesec kasneje rojstni dan kot Vid. Ko sva se z mojo prijateljico Saro pogovarjali, kako sva praznovali rojstni dan, me je Sara vprašala, če je tudi mene prinesla nasvet štorklja. Seveda me je! Koga pa ni?! Midve sva bile stoodstotno prepričani, da je bila štorklja. Vendar so nekateri trdili, da to ne drži. Torej sva bili devetindevetdeset odstotno prepričani. Da bi izvedli še kaj več o tem, kar so trdili drugi, sva se napotili v knjižnico. V knjižnici je bilo kar nekaj knjig o spolnosti ..., vendar sva si rekli, da je to kar nekaj, navadne izmišljotine. Vendar, še vedno, so drugi trdili, da to ni res. Začeli sva dvomiti v svojo trditev. Tako sva pogledali še na internet. In končno sva spoznali, da sta se morala oči in mami (najlepše povedano) »stiskala«, da smo prišli na svet. Bor Tadl, 5. b TORBA ME JE PRINESLA V NAROBE ŠOLO Zjutraj se je torba zbudila in me porinila vase. O, mimogrede sem zvezek za družbo. Ko me je torba prinesla v šolo, je sedla na stol in me položila na mizo. Zazvonile so trobente in v razred je pridivjal učitelj hišnik, ki nas uči družbo. Rekel je: »Tako torbe. Zdaj se bomo pa učili pravila pri seštevanju ovc.« Po mučnih desetih minutah smo pouk zaključili in šli v šolo na večerjo. Potem me je torba prinesla domov in zaspala sem v predalu. Neža Perko, 5. b Maruša Lučič Bolka, 5. b ŠKRATOVICA LILI Lili je škratovica, manjša od otroškega palca in živi pod majhnimi smrekami. Je prijazna in revnim in prijaznim ljudem prinaša srečo. Njena najljubša barva je svetlo modra in ima špičasta ušeska. Ima ravne in dolge lase. Nekega poletnega dne se je odšla kopat v lužo sredi gozda. Zaslišala je korake, grozljive krike in videla, da je prišla kobilica, ki jo je nato peljala domov. Škratovica Lili je rastla in rastla. Postala je že tako velika kot malček, potem kot najstnica, nato pa kot odrasla oseba, bila je velika kot človek in to jo je zelo presenetilo. Spraševala je vse in ugotovila, da je neki škrat iz druge dežele v lužo stresel čarobni prah in da je tudi on zrasel. Zato je sklenila, da ga gre iskat. Ustvarila sta si družino in živela srečno do konca svojih dni. Manca Vukota, 5. b Z VLAKOM (po O. Župančiču) Poglej vlak! Beži, beži, vlak skozi mrak, tiho, potihem, a sliši ga vsak, me pelje na tuje naravnost v nov dan s cvetjem posut in s soncem obsijan. V nov dan, v nov dan zbudim se zaspan, ljubezen ob meni, grad obsijan ... ... saj to je Ljubljana s prelepimi puncami, ob meni speljana. Z ljubeznijo mojo greva v gore, mem' Kranja, Tržiča na avstrijske ravne, »Doma si« beseda vedno me spremlja, preden ponoči mrak me objame, ni važno, kje sem, vlak ne postane, beži, beži, vlak skozi mrak. Sergej Radosavac, 9. b RflČU.iA,fl|t£ l/lfl ■■■ o tezi c e ŠOLSKA (po O. Župančiču) Od zgodle do bajle, od zgodle do bajle, šole nič ne prežene. Misel na TV, TV me žene. Pot nam moči zvezke, pisala nam žene. Vse veselje, upanje in hrepenenje mi šola prežene. Od zgodle do bajle že vsi smo sključeni pot nam moči zvezke, pisala nam žene. Od zgodle do bajle, od zgodle do bajle. Pol dveh, pol dveh, spet prileže se nam smeh. Boleči spomini so nam v očeh, do osmih zvečer, zvezki, popisani zvezki v očeh. Od zgodle do bajle, pot nam zvezke, pisala nam žene do bajle od zgodle popisani zvezki, zvezki v očeh. Dominik Vrabič Dežman, 9. a Nina Kapel, 5. a ŠOLSKA (po O. Župančiču) Od osmih do enih, od sedmih do dveh, so polne šolske klopi, pisala v roki, učenje in red. Vsi, fantje, dekleta od osmih do ene že vsi naveličani od sedmih do dveh. Nika Krištof, 5. b Od osmih do ene so zvezki, zvezki zareči nam v očeh, od sedmih do dveh le sedenje v šolskih klopeh. Učimo, učimo se nove stvari, življenjsko pomembne, brez njih ne gre. Neža Šlibar 9. a R-flČl/UA,fl|te l/lfl lAsC{£> ... ŠOLSKA (po O. Župančiču) Stezice __________ ŠOLSKA (po O. Župančiču) Od sedmih do treh, od sedmih do treh, sem dobil jih pet, velikih cvekov pet. Ne deset, samo pet, Od sedmih do treh Od sedmih do treh. Od štirih do enajste Od štirih do enajste dobil sem jih pet, pet kazni za vseh cvekov pet. Od štirih do enajste sem slišal jih spet. Od sedmih do ene, od sedmih do ene, so šolske klopi zaposlene, učitelj pred tablo učence žene, od sedmih do ene, učitelj nam novo snov v glavo žene, nad knjigami vsi smo sključeni, od sedmih do ene, vsi fantje in dekleta, od sedmih do ene, že vse glava boli, učitelj novo snov v glavo žene, od sedmih do ene, od sedmih do ene. Sašo Bogataj, 9. a Pol osmih, pol osmih, spet dela se v šoli prepih, ko zvonec zazvoni oddih, od sedmih do ene, učitelj nam novo snov v glavo žene, od sedmih do ene, nam ura dolgčas prežene. Anže Pehare, 9. a ŠOLSKA (po O. Župančiču) Od sedme do ene. Od sedme do ene So rože rumene. Od sedme do ene Hrček kolo v naši glavi žene Žene in žene, Dokler niso od slabosti glave zelene. Od sedme do ene Kolo nam žene. Aleš Ručigaj, 9. a Lejta Muldlič, O soll...___________________ KAJ JE V ŠOLI VŠEČ UČENCEM 1. B? Stezice Tea KRČ: V šoli mi je najbolje, ko spoznavam črke. Ne maram pretepanja, rada rišem risbice. Vse prijatelje imam rada. Loti Mlakar: Najraje se igram in sestavljam puzzle. Ko sem prišla v šolo, me je bilo sram, sedaj pa me ni več. Timon Okjan Džukanović: V šoli se veliko učimo, imamo več naloge, ustvarjamo in se gibamo. Dino Mulalić: Všeč so mi naloge, ko me pozdravi gospod ravnatelj. V šoli sem se naučil, da moram biti priden. Všeč mi je, kadar imamo likovno. Jošt Lunder: Všeč mi je, da se učimo. Naučil sem se, da ne smem nagajati. Imam prijatelje. Peter Srečnik: Prvi dan me ni bilo nič strah. V šoli sem se naučil upoštevati navodila. Ni mi všeč, kadar kričimo. Maj Simič: V šoli se rad igram. Tudi naloge rad delam. Ne maram, da me kdo tepe in vzame igrače. Skupaj se lepo igramo. Najraje rišem. Tomaž Gregorc: V šoli rad rišem in rešujem račune. Rad se učim. Ne maram pa pretepanja. V šoli imam prijatelje. Brina Košir: V šoli mi je dobro. Naučila sem se slikati. Kristina Savič: Rada delam matematične naloge. Najraje imam risanje. Maša Lunar: Rada se učim črke, da bom znala brati in pisati. Najbolj mi je všeč morski prašiček, ki ga imajo v 1. a. Katarina Pogačnik: V šoli rada rišem in se igram. Naučila sem se o rastlinah. Matic Štular: V šoli se rad igram. Ana Jemec: Rada pišem črke, rešujem matematične naloge, telovadim. Vid Smolej: Rad se igra, rad sem reševal naloge za matematični Kenguru. Všeč mije bil film o Lučkotu. Tija Stritih: Rada imam likovno vzgojo. Tudi igranje imam rada. Naučila sem se računati, prav obračati številke in črke. Ne maram, kadar se kregamo. Kirn Klara Sire: Prvi šolski dan me je bilo strah, potem pa ne več. Ne maram zapletenih nalog. Erik Koder: Sprva me je bilo šole strah, potem sem se navadil. Rad pišem črke in številke. Rad računam in telovadim. Jakob Žumer: Rad delam likovne naloge, poslušam pesmice in se igram. Naučil sem se računati in znake za večje, manjše in enako. Nika Buček: Najraje imam likovno vzgojo, rada se učim črke in številke, da lahko sama napišem pismo in še kaj. Kaja Knific: Rada ustvarjam in se igram. Naučila sem se računati. Benjamin Vinter: Rad se učim številke in črke. Rad računam. Hana Herak: Rada ustvarjam, se naučim kakšno novo črko, poslušam pesmice. Naučila sem se že veliko črk. Lars Kozamernik: Rad pomagam. V šoli rad delam vse. Naučil sem se veliko črk, pa trojko in petko, ki sem jih pisal narobe. Rok Meglič: Rad imam likovno. Naučil sem se računati. Ne maram pisati besed. Martin Alič: Rad imam likovno in športno. Ni mi všeč, ko ni igre. KAJ V ŠOLI NI VŠEČ UČENCEM 1. K? Tim Dolar: Da punce cvilijo in nam nagajajo. Nejc Pernuš: Ni mi všeč, da nekateri mečejo igrače. Andrej Šlibar: Ni mi všeč, da mi Jošt nagaja. Jošt Pesjak: Ko mi sošolci nagajajo; telovadba in ko punce cvilijo. Gašper Rožič: Ni mi všeč, da Matic gleda, kaj pišem. Mike Mrak: Niso mi všeč pretepi med sošolci ali če kdo tepe mene. Manca Gruden: Ni mi všeč, da nam fantje nagajajo in se preveč derejo; da nam učenci iz 3. razreda nagajajo, ko smo zunaj. Lana Pesjak: Ni mi všeč, ko se fantje prepirajo. Maša Bodlaj: Ni mi všeč, da me fantje cukajo za lase; ni mi všeč rižota za kosilo. Matic Pogačnik: Ni mi všeč, če izgubim prijatelje. Nina Pergar: V šoli mi ni všeč, da me učenci motijo pri pisanju naloge, da me tepejo in da mi vzamejo stvari, ko me ni. Neža Frantar: Ni mi všeč, ko se prepiramo; če odpade krožek. PLAVALNI DAN Prvošolci 1. a smo z avtobusom v Kranj odhiteli in si kopalke nadeli. Na bazenu smo se »fajn« imeli in mnogo lepih vtisov smo tam v naše mreže ujeli: Všeč mi je bilo, ko: • smo se igrali in se šli igro »ribice ujete«. Smešno mi je bilo, ko mi je učitelj rekel kar »Franc«. LEON KRIŠTOF • smo hodili po vodni blazini. MATIC BENDA • smo tekmovali in smo bili enkrat prvi in enkrat drugi. VID KNIFIC • smo hodili po vodni blazini in me je učitelj na koncu blazine vrgel v vodo. Všeč mi je bila igra »povodni mož«, metanje žoge v koš in ko smo tekmovali. ANES KORAĆ, • smo se igrali vse, kar smo se igrali. ANJA NOVAK, GAŠPER PRETNAR, JURE JORDAN, KLARA ALJANČIČ, MANCA ŠPENDAL • smo tekli po blazini in potem skočili v bazen. ROK ALJANČIČ • smo plavali, se »tunkali« in tekli po blazini. TINKARA ANA NOVAK, ŽIGA ČRČEK, MARK ROZMAN • smo se igrali v krogu igro »ribice ujete«. JURIJ BEŠTER • smo tekli po blazini in nas je učitelj metal z blazine v bazen in ko smo se igrali igre. ZALA TERAN • smo se »tunkali«. ANA KOŠIR, URŠKA ERŽEN • smo se potapljali. ALEX AGATIČ • mi je v avtobusu Gašper na nogah počival. BLAŽ ROŽIČ • smo tekli po vodni blazini in ko smo se«tunkali«. PETJA FLORJANIČ • smo tekli po blazini in skočili dol v bazen, ko smo si podajali žoge in jih metali v koš, ko smo se igrali s plavalnimi deskami. MANCA KUKAVICA • smo pobirali obročke in ko smo hodili po vodni blazini. META KATONA "LJUBIM" "Ljubim" beseda je polna ljubezni, preden jo rečeš, popolno se strezni. To je beseda, ki ni kar tako, za spominek še rož'co, pa bo. VESELJE Eno od čustev je vedno veselje, ker uresniči določene želje, včasih velike, vedno pa male, da ženske ga ne bi po svetu fejst srale. SANJE Sanje niso le za otroke, vsak ima zanje že svoje vzroke, eni veselje, drugi ljubezen, za tiste bolane je kriva bolezen. IME: VID Kaj bo Videk, ko odraste? Zagotovo imel bo hraste, takšne majhne in velike, bo magnet za črne pike. Ampak Videk je še majhen, dolgo še ne postane Vid, vsako noč ga nekaj šavsne, vemo pa, da ima privid. Ampak Videk je pogumen, Videk nič se ne boji, le vsako noč se joka, hoče objem pri mamici. Maja Šepetavec, 7. b 4M Z. k 'psfl vkveciaAv tl igii A' TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVO PRIZNANJE SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel Aleš Ručigaj, 9. a TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA ZLATO IN SREBRNO PRIZNANJE Tjaša Švab TEKMOVANJE IZ FIZIKE ZA STEFANOVO PRIZNANJE SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel Ažbe Ribič, 8. b FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ - DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZLATO PRIZNANJE-1. mesto Dina Pintarič Benjamin Plut, 8. b TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Špela Knez TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA SREBRNO PRIZNANJE Tjaša Švab Breda Košir, 9. b DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNALNIŠTVA - MULTIMEDIJSKI "EKOPLAKATI" ZLATO PRIZNANJE -1. mesto Dina Pintarič Dominik Vrabič-Dežman, 9. a TEKMOVANJE IZ FIZIKE ZA STEFANOVO PRIZNANJE SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA SREBRNO PRIZNANJE Tiaša Švab Kaja Kokalj, 8. b TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA SREBRNO PRIZNANJE Melita Učakar Katarina Miklavčič, 7. b TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Špela Knez TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE SREBRNO PRIZNANJE Špela Knez Katja Košir, 9. b TEKMOVANJE IZ FIZIKE ZA STEFANOVO PRIZNANJE SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVO PRIZNANJE BRONASTO IN SREBRNO VEGOVO PR Tatiana Lah DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNALNIŠTVA - MULTIMEDIJSKI "EKOPLAKATI" ZLATO PRIZNANJE -1. mesto Dina Pintarič Katja Šober, 9. a TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA SREBRNO PRIZNANJE Tjaša Švab TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE BRONASTO PRIZNANJE Anita Vogrinčič Klara Jukič Wilfan, 9. a TEKMOVANJE V ZNANJU BIOLOGIJE - PROTEUSOVO TEKMOVANJE SREBRNO PRIZNANJE Nataša Bergant TEKMOVANJE V ZNANJU ZGODOVINE - SREDNJEVEŠKA MESTA SREBRNO PRIZNANJE Marta Frantar Maks Žumer, 4. a TEKMOVANJE V ZNANJU IZ VESELE ŠOLE BRONASTO, SREBRNO IN ZLATO Tatjana Lah TEKMOVANJE IZ ZNANJA 0 SLADKORNI BOLEZNI SREBRNO PRIZNANJE Nataša Bergant Matej Seiko Višnar, 8. b TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Špela Knez TEKMOVANJE IZ FIZIKE ZA STEFANOVO PRIZNANJE SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Špela Knez Nina Žumer, 7. b TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Špela Knez TEKMOVANJE V ZNANJU IZ VESELE ŠOLE BRONASTO IN SREBRNO PRIZNANJE Tatjana Lah Primož Lah, 4. b TEKMOVANJE V ZNANJU IZ VESELE ŠOLE BRONASTO IN SREBRNO PRIZNANJE Tatjana Lah Tina Škrjanec, 9. b TEKMOVANJE IZ FIZIKE ZA STEFANOVO PRIZNANJE SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE Mihael Zaletel RAČUNALNIŠKI KROŽEK, 3.-5.r NATEČAJ »BRIHTNE FACE« 1. mesto Dina Pintarič NAJBOLJŠA PREDSTAVNIKA ŠOLE NA ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJIH STA BILA: PIA ZUPAN, 9. b ANŽEPEHARC, 9. a -1. mesto v teku na 60 m in I. mesto v skoku v višino na jesenskem občinskem prvenstvu v ATLETIKI, - 3. mesto na občinskem prvenstvu v KROSU, -16. mesto na regijskem tekmovanju v KROSU, - sodelovanje na občinskem tekmovanju v ROKOMETU, - sodelovanje na občinskem tekmovanju v ODBOJKI, -1. mesto v skoku v višino na spomladanskem občinskem tekmovanju v ATLETIKI -1. mesto v skoku v višino na področnem tekmovanju v ATLETIKI in uvrstitev na državno tekmovanje. -1. mesto na področnem tekmovanju v športnem plezanju za starejše učence, -1. mesto na državnem tekmovanju v športnem plezanju za starejše učence, -1. mesto na tekmi European Youth Cup (L,S) - Edinburgh (GBR) 2012, na Škotskem v kategoriji male youth B, v težavnosti. kgjns is ii#Q ÜWa Ml llsli/a ,ž \BaK®&eaj NI sQSRa š57ja gmn m/ EZ3 ©ffil tih EŠJoragng^ »•C)feS3,I2jJrj8gikaB azg.|Q a? jig] s m BJES^aa^l Jli denar®7 saaß n pBEvfUJ mfamrn üöi žHvIJasiji iE) BÜ a Sergej Radosavac, 9. b