Po pošti prajeman: «a celo leto naprej 28 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20, V upravništvu prejemati: za celo leto naprej 20 K — h pol leta Oetrt . 10, 1 .70, SLOV Kv Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inseraie sprejema upravnistvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vrača o, nefraukovaca pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v S»me- niSkih ulicah St. 2.1.. 17. Izhaja vsak dan. izvzemai nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 6. V Ljubljani, v torek 8. januvarija 1901. Letnik XXIX. Dragi rojaki Štajerci! Volivci mest in trgov okraja CeJje-Brežice! Vemo, da še niste pozabili izgredov zadnjih let v Celju o priliki slovenskih slav-nostij, a vendar sili nas spomin na te dogodke, da Vas pozivljemo in prosimo : Ravno sedaj ne pozabite zločinstev, katera so se vršila o priliki prihoda Čehov v Celje. Ker niste imeli zagovornika v državnem zboru, verjela je vlada le poročilom vam nasprotnih oblastij in poslancu tega okraja. Sedaj napočil je dan, da pokažete, da je okraj Celje Brežice slovenski, da le tu vlada slovenski vratar in ne Nemec. Zjedi-nite se vsi Slovenci pod onim geslom dne 11. januvarija! Mi volimo dr. I v a n a Dečko, odvetnika v Celju. Podrobna agitacija. »Rodoljub« je grd list, nesramen, ves lažniv. Poleg tega je po ceni (1 K 60 b) in ima še to lastnost po vrh tega, da ga liberalci dajejo kmetom večinoma zastonj. »Rdeči Prapor« je njegov bratec — obrekljiv, smrdeč, ter pobira iz nemških soci-jalističnih cunj to, kar je še ostalo »Rodoljubu«. »Učiteljski Tovariš« je v tej trojici to, kar jo kak »izobražen« pisar v kmečki krčmi med navadnimi pobalini. Zadnjič smo prinesli nekaj citatov iz njega. Se več jih bomo navedli ob priliki, da se spoznamo. »Učiteljski Tovariš« je vzel v roke agitacijo za prihodnje deželnozborske volitve. Vsi učitelji morajo v boj za »napredno« časopisje ter ga razširjati med ljudstvom, da bo do volitev preparirano z vsemi »žav-bami« za liberalne kandidate. Napredni časopisi, ki pod plaščem »svobode in napredka»' prodajajo laži in nravno propalOst, pa so zdaj »Narod«, »Rodoljub«, »Rdeči Prapor« in »Učiteljski Tovariš«. »Novice« bi rade tudi sodelovale v tej družbi (urednik je Malovrh!), pa so prav ne upajo. Na Goriškem »Soča« dela v tem smislu. »Učiteljski Tovariš« je zagrozil, da bo na »pranger« dejal vse učitelje in učiteljice, katere ne sodelujejo pri tem čednem delu. No, poštenih učiteljev in učiteljic imamo hvala Bogu, ki ne gredo na to delo, pri nekaterih dvomljivih elementih bo pa treba zelo gledati na prste! »Rodoljub« je postal zdaj tednik in se bo brezplačno razširjal med ljudstvom, da ga navda in napoji s takimi lažmi, ka-koršne je širil že z znanim pamfletom pod imenom »Volivni katekizem«. Liberalci gredo torej zdaj do prihodnjih deželnozborskih volitev na delo s podrobno agitacijo. Delalo se bo z omenjenimi listi po hišah in po krčmah. Vsakega duhovnika cerkveni govor bodo komentirali po gostilnah, pristavljali mu svoje glase, naše poštene može bodo obrekovali, jim metali polena pod noge, liberalna društva bodo oživela in delala shode, iz Ljubljane bodo iz centralne kase pošiljali tisočake, ki jih zdaj liberalni dohtarji zlagajo, v znamenju svinjine, golaža, žganja in smodk se bo ta podrobna agitacija razvijala veselo prihodnje mesece po celi kranjski deželi. Prosimo natančnih poročil o tej gonji, katera bo segla do zadnje vasi! Prosimo, da naši somišljeniki zlasti iz-vestne kroge dobro nadzirajo in sestavljajo J / natančne zapisnike o njih delu, opremljene z dokazi za eventualno intenzivno uporabo! A tudi mi moramo stopiti moško na noge. Zadnje državnozborske volitve so po kazale, da smo marsikje prepozno začeli. Zdaj se mora na teh krajih delati takoj, nevtrudno in požrtvovalno. Ker se gre tu za splošni blagor, mora vsak posameznik storiti svojo dolžnost. Nevednosti je še dovolj v deželi, katero moramo pregnati. O najmanjših političnih vprašanjih ljudstvo često ne ve nič gotovega, in zato je liberalni agitatorji tolikokrat pre-slepe Dolžnost naših somišljenikov je zdaj zlasti dvojna: 1. Razširjati dobro časopisje ter ljudstvo privaditi, da ga zna čitati, in mu razlagati članke. 2. Na shodih in v društvih vsak teden vsaj enkrat očitno s predavanji in govori pojašnjevati politična vprašanja Koder je treba še globlje poseči v gospodarsko organizacijo, da se oproste reveži krutega gospodarskega nasilja, je zadnji čas, da se še to izvrši. Nasprotniki gredo na podrobno agitacijo z lažmi in s frazami, mi pojdimo pa z umnim in koristnim delom ! Volitve v dolenjskih mestih. (V prevdarek in pouk.) Nikomur v pričujočih vrstah ne maramo karsibodi očitati; kar je, je. Tudi kesanja nočemo vzbujati, pač pa pripraviti tega ali onega do trdnega sklepa, da se da zmodriti, da spregleda, da ne bo več tiščal ušes in očij pred resnico. Naši nasprotniki slavijo zmago z vinom in klobasami, mi pa raji poglejmo, kaj nas minole volitve uče. »Slovenec« je sicer tam enkrat pribil različna dejstva glede zadnjih volitev, a škodilo ne bo, le stvari premislili še globlje z ozirom na naše razmere. Dajmo se torej poučiti! Z uspehi smemo biti zadovoljni, ker nam kažejo stanovitno prodiranje katoliške samozavesti. Gnjilemu liberalizmu pri nas klenka, kmalu ga poneso tja, kamor ga vsi želimo. Toda premalo je še samozavesti, premalo. To kaže pomanjkanje discipline v naših vrstah. Kaj mislito, da so naši meščani res tako malo prevdarni, da ne vidijo, kaj je prav ali ne ? Tisto ne, pa prelagodni so, da za to, kar za resnico spoznajo, zastavijo vso moč. Poleg tega pa preveč gledajo na osebo, premalo na stvar. In to je ravno našega kandidata pokopalo. Ko si je zvita buča, videč, da se stvari v prilog g. prošta dr. Elberta ugodno razvijajo, zmislila : uprizorimo narodnostni boj, bilo je hipoma vso po koncu, kakor da bi jih bil podžgal! Prošt dr. Eibert, Nemec, nemške stranko kandidat, je obljubil Ko-čevcem, da se potegne za nemški državni jezik. Narodna dolžnost nas kliče, da glasujemo proti njemu. Tako se je razneslo ne samo po Novem mestu s pomočjo dvojnih plakatov in cirkularov, marveč po vseh dolenjskih mestih in trgih. In ljudje so se dali premotiti ! Volivci , kaj imate tako malo zaupanja do strankinega vodstva, da mislite, da vam bo le to usililo kandidata zoper svoj lastni program ? Kedaj pa še je katol.-narodna stranka izpodkopavala Slovenstvo ? Ravno liberalna, ali kakor se visokodoneče imenuje, narodno-napredna stranka, ravno ta jo že mnogo storila slabega za naš narod, ker se je očito in skrito zavezala z Nemci, nem škutarji in nemčurji. Vse povsod treba avtoritete, kateri verjamemo in se ji klanjamo, le pri politiki naj bi smel hoditi vsak svojo pot? Ta bi bila lepa! Učimo se od naših nasprotnikov ! Kedo bo trdil, da so šli za Plantana v boj? Ne, za liberalna načela, katera ta mož zastopa, so šli v boj proti proštu dr. Elbertu, katerega so lažnjivo proglasili nemške stranke kandidatom. Plantana ljudje malo marajo, ker vedo, da je velikanska ničla. Pa je že tako na svetu : če kdo zastopa liberalna načela, postane kar čez noč »čist, neomadeževan, kremen značaj, ia dna duše naroden, skrajno požrtovalen, priljubljen zaradi svoje uljudnosti itd.«, to vse samo zato, ker je liberalec. Naj bi bil pristaš nase stranke! Prav v dno močvirja in blata ga potapljajo ! Prvi nauk je torej za nas : ne glejmo na osebe, ampak v prvi vrsti na načela, katera mož zastopa, vdrugi vrsti m o ž a s a m o g a , ali je tak, da jih bo mogel v korist volivcem zastopati. Liberalci pri zadnjih volitvah so tako delali. Gledali so najprej na načela; in dasi so sami dobro prepričani, da bi bil g. prošt dr. Eibert več storil ko Plantan, volili so raji liberalca Plantana, svojo lastno korist so zatajili. Torej volivci, v prihodnje poznajmo disciplino, to se pravi: Kogar vodstvo stran kino postavi za kandidata — in to stori vselej po resnem premisleku — tega volite! Glejte na načela, ne na osebo ! Kajti ravno one osebe, ki imajo pogum in zmožnost zastopati načela javno in odkrito res pred vsem svetom, ravno ono osebe pravim, so izpostavljene vsemu, kar je grdo in hudobno. Načela, resnice so same na sebi mrtve, mi ljudje jim dajemo življenje, s tem, da jih dejansko spoznavamo, mi ljudje pa jih tudi lahko umorimo, s tem, da jih zatajimo. Resnica sama na sebi pa je prelepa in preveč prikupljiva, da bi se je vsak človek poltenega srca ne uklenil z obema rokama. Zato treba najprej pokvariti človeško srce in nepristopno je za noresnico, tudi razum zanjo ne mara več. Človeka pa pokvari laž ne resnica, obrekovanje, opravljanje, predrzne sodbe, zavijanje in smešenje. In kako rad k slabemu nagnjeni človek vsemu temu verjame ! Zato je pa vseh za resnico borečih se ljudij orodje laž itd. Liberalizem pa je kakor vse druge zmote ves in cel, skozi in skozi neresnica, ker resnica je samo ena, resnica Kristusova, resnica katoliška. Kakšno orodjo so rabili liberalci v zadnjem boju! Laž in neresnico in kar je zgoraj našteto! Posebno nad g. prošta dr. Elberta so so spravili, ker so čutili tu za svoje postojanke največjo nevarnost. Koliko so se tu nalagali, to je res neznansko. Samo par lažij osvetlimo! Naš mil. g. prost Nemec 1 Da, rojen je na Bavarskem, a že zgodaj prišel na Slovensko. Cela generacija je od tedaj že prešla ! In ko je nastopil v javnosti, zakaj pa ni hodil z Nemci in nemško stranko, saj mu ni bilo težko? No, nasprotno, celo kot agitator naše stranke je nastopil pri dr-žavnozborskih volitvah in vedno se potegoval za slovenskega naroda koristi. — Ravno tako nesramna laž je, da se trava na pokopališču ne kosi, marveč pusti rasti prošto-vim konjem za krmo. No, v tem oziru bo »Narod« dobil popravek, kakor tudi glede novih oken. Ravno g. prošt prestrogo gleda na to, da so pokopališče petkrat ali šestkrat in če treba tudi večkrat na leto kosi. No služi pa ta trava ne proštovim konjem v krmo in tudi Tomaž je ne sme rabiti, mora se uničiti. Kdo da je tisti »veščak«, ki je konstatoval, da okna niso slikana, marveč da se na istin nahaja imitacija »farbendruck«, dobro vemo, in bomo že poskrbeli, da mu v umetniško glavo malo posveti tvrdka sama, ki je izdelala okna. Laži in obrekovanj so bile številke »Narodove« pred volitvami kar polne, in se v vsako posebej spuščati ni mogoče, pa tudi ne vredno. Koder laž ne pomaga in ni nobenih tal zanjo, Be pa zavija, kakor v oni zadevi, ko je po trditvi »Narodovega« dopisnika gosp. prošt spravil obrtnika v ¿kodo 50 gld. Katerega? Kedaj V Kako? Na dan z imeni! Da, tako je lahko pripraviti koga ob dobro ime: nekaj se pove brez vse podlage. Tako se je pa tudi lahko bojevati liberalcem, ko naša stranka takega ne mara, noče, ne sme rabiti. Seveda kriče ti možje, da mi lažemo in obrekujemo, ako se le drznemo o č i v i d n e, vsemu svetu znane napake tega ali onega osvetliti in s tem pokazati, da je tudi v liberalnih vrstah ta ali oni ne ravno idejal moža. Volivci! Stranka, ki nasprotne može dosledno obrekujo in očividno opravlja, ki ljudi smeši in jim oponaša napake, katerih niso Bami krivi, ta stranka nima čistih namenov, ne išče resnice, ne želi koristi ljudstva, ampak pod to ali ono pretvezo išče naše slovensko ljudstvo storiti nesrečno. V zadnjem volivnem boju se je izigravala narodnost, ko drugo vse ni pomagalo, po načelu : Pomagaj, kar more! Pošteno bodi orožje naše, boj ne oseben, marveč načelen. Le pometajte pred svojim pragom ! Načelom oporekajte, ako morete, a osebe pustite v miru, če ste res možje resnice in ljudskega blagra! (Oalje sledi.) Volitev v peti kuriji na Dunaju. Dunaj, 6. jan. Mraz jc bilo 3. jan. t. 1., mraz „kot v pasjem hlevu." Na Dunaju in spioh na Nižjeavstrijskem smo imeli dižavnozborsko volitev v splošni kuriji. Kosali so se med seboj antisemiti in socijalni demokratje. Kdo bo zmagal ? V predvečer pred volivnim bojem so imeli antisemiti skoraj po vseh okrajih vo-livne shode; istotako soc. demokratje. „Ce Bog da in sreča junaška, zmagali bomo jutri v vseh volivnih okrajih", zatrjeval je v Ma-riahilfu dr. Pa t ta i zbranim zborovalcem; „na Vas je, da zmagamo sijajno." A prišlo je drugače. Nestrpno smo čakali izida; zvedeli smo čez dan, da se antisemitom trda godi v dveh volivnih okrajih. Malo pred deseto uro zvečer je izšla posebna izdaja „Deutsches Volksblatta" in prinesla veselo novico: „Štirje naši k a n d i d a t j e zmagali. V prvem volivnem okraju izid še neznan. Na deželi, kolikor moremo presoditi iz dosedanjih sporočil, brezdvomno zmagali antisemiti. Na Češkem in Moravskem sramotno propadli socijalni demokratje. Na Gorenjc-avstrijskem zmagali vsi klerikalni kandidatje. Na Gorcnještajcrskcm izvoljen kršč. socijalist Schoisvvohl nasproti soc. demokratu B i c h I u." — Ljuba duša, kaj hočeš še več? Zmaga krščanskih kandidatov na vsej črti! S to sladko zavestjo sem legel k počitku. Ves začuden pa sem bral drugo jutro v časopisih to-le novico: V I. voliv. okraju (notranje mesto, Leopoldovo, Brigittenau) iz- voljen soc. demokrat dr. K 11 e n b o g e n (16.317 glasov); antiscmit Bielohavek dobil 15.338 glasov. V drugem volivnem okraju (okraj III., IV., X. in XI.) potrebna ožja volitev med antisemitom Prochazko in socijalistom dr. Adlerjem. V tretjem volivnem okraju (okraj V., VI., XII. in XIII.) zmagal dr. L u e g e r (z malo večino) nasproti soe. demokratu Reumannu. V VII., VIII., IX, XIV. in XV. okraju (četrti volivni okraj) dobil antisemit A x m a n n 22.000, so-cijalist Skaret 16.000 glasov. V Ottakringu, Hernalsu, VVahringu in Doblingu izvoljen soc. demokrat Schuhmeier nasproti kr-čanskemu socijalistu Menderju. —Razun tega v okraju Dunajsko Novomesto zmagal je zloglasni Pernerstorfer; v okraju Krems pride antisemit dr. Gessmann v ožjo volitev z nemškim nacijonalcem D o t z o m. „Ne, to ni mogoče!" sem vskliknil in še enkrat prebral dotični odstavek; suhoparne številke so mi naznanjale isto žalostno novico: antisemiti zgubili tri mandate, v dveh potrebna ožja volitev. To Vam je bil udarec za krščansko socijalno stranko; to Vam je bilo veselje v Izraelu! Solze radosti so kapale raz velo lice brezzobe tetke „Neue Freie Presse"; vsi liberalni časopisi so upili na vse grlo: zmagali smo, dasiravno je zmagala samo rudeča intcrnacijonala; „Antreiber-Zeitung'- je izšla v slavnostni izdaji. „Lue-gerjevemu gospodstvu je odklenkalo", so vpili borzijanci, in za njimi so isto ponavljali vsi časopisi, katerih uredniki imajo krive nosove. Skratka: socijalni demokratje in njih zavezniki židovski liberalci so se bolj veselili treh zmag na Nižjeavstrijskem kakor pa sedem porazov na Češkem, Moravskem in Štajerskem. Gotovo je marsikateri bravec „Slovenca", ko je bral to novico, zmajeval z glavo in si mislil: To je slabo znamenje za krščansko socijalno stranko na Dunaju." Vendar pa, če stvar dobro premislimo, izid volitve ni posledica načel antisemitske stranke, marveč zmaga socijalnih demokratov je samo s 1 u-čajna; vzrok poraza sta samo brezbrižnost krščanskih volivcev in slaba taktika v o -livnega odbora. Zmag so bili navajeni antisemiti; v zavesti, da ne morejo podleči, so šli v boj. Agitacija je bila po nekaterih okrajih zelo slaba, posebno še v X. okraju, kjer je vsled tega dr. Adler, vodja avstrijskih soc. demokratov, dobil 5000 glasov več kot njegov nasprotnik. Vsi opomini antisemitskih vodij: „Pridite na volišče v obilnem števil u", niso izdali ničesar. Krščanski volivci so „komod" do skrajnosti. „Naš kandidat bo že itak iz-volje n", so dejali in ostali doma za pečjo, med tem ko je zunaj brila burja in so nasprotniki tirali na volišče vse, karkoli „leze in gre". Kdor se poslednji smeje, ta je bil „šmok." Pa tudi volivni odbor sam ima mnogo krivde pri porazu. V V. volivnem okraju so usilili volivcem mestnega odbornika Men-derja, s čegar kandidaturo jih veliko ni bilo zadovoljnih, in s% se zato ali zdržali volitve ali pa celo volili nasprotnika. Istotako so v Dunajskem Novemmestu zavrgli dosedanjega poslanca VV e d r a 1 a in usilili S t e i -ne rja, ki mnogim volivcem ni bil simpatičen: Kot agitatorje so ponekodi nastavili može dvomljivega značaja; v X. okraju so postavili za agitatorja celo socijalnega demokrata! Če privzamemo k vsemu temu še terorizem socijalnih demokratov, zlasti še v Ottakringu, „trdnjavi socijalistov", in sleparijo, s katero so se tudi pri tej volitvi odlikovali „sociji"; če pomislimo, da so se proti krščanskim socijalcem zavezali vsi sovražni elementje, se pač ne bomo čudili, da so antisemitje tokrat nazadovali. Če pa brezzoba klepetulja „Preša" pravi, da je vzrok slabega vspeha „upor proti klerikalnemu vplivu", se pač zelo moti; take bedastoče najbrže ne verjame niti sama. Saj se že trese pred volitvami v mestni skupini in javka, da bodo antisemiti napeli vse moči, da bi dobili v roke še onih sedem mandatov, katerih dosedaj niso imeli. Izid volitev v splošni skupini na Dunaju pa bodi resen opomin vsem krščanskim vo- livcem: Ne zaupajte preveč svojim močem! Sovražne sile so vedno pri delu! Sudan v 1. 1900. Mnogo se je izpremenilo v preteklem letu. Zlasti se je veliko i/premenilo v Airiki. Pred dobrim letom je kazalo, da bo angleški lev pogoltnil celi »temni del sveta«, oelo Afriko. Sudan je imel Anglež tedaj že v oblasti, in v Južno Afriko je postavil velikansko armado. V Južni Afriki pa Angležem ni Slo vse po sreči, in posledice so se začele kazati v — Sudanu. Ker je primanjkovalo vojakov za bursko vojsko, so Angleži že začetkom prošlega leta pobrali iz Sudana vse bele čete. Arabci so to opazili, začeli so so oddihavati, nov up jih je navdal, derviši so začeli hoditi od rodu do rodu oznanjujoč »sveto vojsko« zoper kristjane. Začetkom aprila se je čulo, da je v Sudanu zopet nov mahdi (Sejh es-Senussi) in da hoče napasti Egipt. Koncem aprila je prišla vest, da se je pojavjl razven Sejh es-Senussi-ja se drug mahdi, ki trdi, da sta on in rajni mahdi Mohamed Ahmed iBta oseba. Prišlo je bilo že do bojev. Agitacija obeh mahdijev je prepregla vso Saharo in je segala od Nila do Atlantskega oceana, "d \Vadai-a do Sredozemskega morja. Da ni bilo hudih posledic, zato se je zahvaliti samo neslogi med arabskimi knezi in rodovi. Sredi maja je razver tega prestrašila v Egiptu stanujoče Evropejce novica, da je izbruhnil upor v deželi Darfur, katera se je bila izmed vseh sudanskih pokrajin najdalje ustavljala prodirajočim Angležem. Vest je bila pretirana; pač pa je bilo v Darfuru res vse pripravljeno za upor. Ker Angleži niso imeli vojakov na razpolago, so se ponižali in poskusili zlepa. Dne 25. maja m. 1. so poslali Angleži v Darfur poslance preskrbljene z bogatimi darovi k ondotnemu sultanu Aly-Dinar-ju. Med drugim so mu poslanci poklonili dva zaboja pušk, tisoč funtov šterlingov in enega konja. Darovi in lepe besede so AIy-Dinar-ja potolažili. Celo pomlad in poletje so med egipčanskimi Arabci agitirali za upor derviši iz Sudana in Sahare. Egipčanski Arabci se sami niso upali upreti, pač pa so trdno pričakovali, da jih rešijo angleško-turškega jarma rojaki iz Sudana. (Prim. časopis >'Nigrizia«, junij 1900 ) Vse to je razburjalo evropsko prebivalstvo v Egiptu. Kakor se je videlo iz telegramov, se je angleška vlada že bala, da bi se ji ne izneveril tudi egiptovski kedive, ki je po imenu vladar Egipta. Dasi so zadnja leta Angleži v Egiptu kediveja radi očitno sramotili, so se vendar letos ponižali pred njim in so ga izkušali z raznimi prijaznostmi tesneje na-se prikleniti. Načelo angleške politike v Sudanu je bilo lani: Ne žaliti mohamedanskega življa, zlasti mohamedanskega verskega čuta ne. Angleži namreč dobro vedo, da je njih oblast v teh dveh deželah v skrajni nevarnosti. Kaka malenkost lahko zaneti velikanski upor, in izgubljeno bi bilo vse, kar sta si angleška diplomacija in angleško orožje pri-vojevala v dolgih desetletjih. Zato velja zdaj pred vsem načelo: Ne žaliti Mohamedancev! To načelo pa je zadalo britek udarec bri-ksenski in veronski misijonski družbi, katere namen je, širiti katoliško vero v Sudanu. Že sta prišla dva teh misijonarjev v Sudan, že sta začela v Chartumu zbirati okrog sebe zamorce, zlasti sirote; toda nepričakovano je prišel minulo jesen strog ukaz angleške vlade, da se katoliški misijonarji ne smejo pečati z nikomur drugim, kakor samo b takimi, ki so že kristijani; da, niti otrok niso smeli več sprejemati v poduk, one pa, ki so jih bili dotlej sprejeli, so morali odpustiti! (Prim.: Die katholisehen Missionen, Oktob. 1900.) Angleži se namreč boje, da ne bi oznanjevanje katoliške vere žalilo Arabcev. Pač je bil to hud udarec za briksenske in veronske misijonarje, kateri res gore apostolskega navdušenja za razširjanje sv. vere. Doslej so ti misijonarji skoro 20 let le na ta način mogli delati za blagor zamorcev, da so oskrbovali v Egiptu par zamorskih šol. Sudan j d bil namreč Evropejcem zaprt. In vkljub temu so se zgodili slučaji, da je kdo imenovanih misijonarjev žalosti zbolel, ako ga po dokončanih šolah niso poslali iz Ve-rone (oziroma Briksna) v Egipt. To je navdušenje za vzvišeni misijonski poklic! Že zaradi svetega navdušenja in požrtvovalnosti, ki navdaja to misijonsko družbo, želimo, da bi bilo leto 1901 za Sudan srečnejše, kakor pa je bilo preteklo leto. _G-c. Politični pregled. V Ljubljani, 8. januvarija. Državnozborske volitve včerajšnjega dne so presenetile zlasti volivce na Tirolskem, kjer je z neznatno manjšino glasov propadel steber katoliške ljudske stranke baron Dipauli. — Ožje volive so se vršile v treh volivnih okrajih. Najhuji boj sa je vršil za "mandat pete kurije v drugem du-. najskem okraju. Stala Bta si nasproti krščansko - socijalni in socijalno - demokraški kandidat. Prodrl je s 26.555 glasovi krščansko - socijalni kandidat Julij Prochazka, mej tem ko je dr. Adler dobil 25.348 glasov, torej 1207 manj kot njegov protikandidat. Pri prvi volitvi je dobil Prochazka 21.812, dr. Adler pa 21.039 glasov. Vseh volivcev v tem okraju je 68.305. — Slabeje se je pa godilo kršč. socijalcem v okraju Krems, kjer je pri prvi volitvi dobil Gessmann 15.456, nemški radikalec Dotz pa 14.894 glasov. Pri ožji volitvi ce je pa razmerje znatno premenilo. Izvoljen je nemško-radi-kalni kandidat D Stz s 23 407 glasovi, Gessmann je dobil 20.093 glasov. Prvi je napredoval za 8000, drugi pa za 6.500 glasov. Prodrl bi bil vsekako Gessmann, da niso socijalni demokratje oddali Gotzu svojih 3000 glasov. — V Brnu je zmagal jedini kandidat socijalni demokrat Hybeš, ki je dobil 13.583 glasov, le 395 glasov je bilo oddanih za odstopivSega kandidata bchii-lerja. — Na Tirolskem so bili včeraj oddani trije mandati pete skupim. — V Ino-mostu je potom ožje volitve zmagal konservativni kandidat Forg s 196 proti 153 glasovom, ki jih je dobil kršč. - socijalec Wechner. Pri prvi volitvi je dobil Forg 200, "VVechner 128, nemški nacijonalec "VVinkler 46 in soc. dem. Ilolzhammer 59 glasov. V Bolzanu je bilo oddanih 466 glasov. Od teh jih je dobil kršč. soc. kandidat župan Schraffl 237, dosedanji poslanec baron Dipauli 221 in soc. dem. Mam 8 glasov. Z absolutno večino treh glasov je torej zmagal Dipaulijev nasprotnik. Tretji tirolski mandat jo dobil s 403 od 644 oddanih glasov katoliški kandidat don D e 11 u g a , liberalec Tam-bosi je dobil 177 in soc. demokrat 62 glasov. — Na Predarlskem je bil konečno z vsemi 222 oddanimi glasovi izvoljen kršč. soc. Loser. Socijalno demokraški volivni možje si niti niso upali na volišče. — Danes so pozvani na volišče volivci kmečke skupine na Štajerskem (9), Moravskem (11), Češkem (30) in v Gornji Avstriji (7). Oddanih bo skupno 57 mandatov. Volivni koledar. Tekom tega tedna se vrše poleg zgorej navedenih še sledeče volitve : Jutri, dne 9. januvarija, volijo kmečke skupine na Nižje Avstrijskem (osem mandatov), Solnograškem 2, Tirolskem 8, Predarlskem 2, Goriškem 2, v Istri 2, v Šleziji 3 in v Trstu 1 mandat. — Dne 10. t. m. volijo kmečke občine na Koroškem 4, mesta na Češkem 32, in Moravskem 13, trgovinske zbornice na Gališkem 3 in v Bu-kovina 1, konečno dalmatinski veleposestniki 1 mandat. Dne 11. t. m. volijo mesta in trgov, zbornica v Šleziji 4, Trst 1, Gorica 1, v Istri 1, na Štajerskem 8, Gornje Avstrijskem 6, Solnograškem 2, Tirolskem 5, Predarlskem 1, trgovinske zbornice na Moravskem 3 in veleposestvo v Bukovini 3 mandate. — V soboto 12. t. m. mesta na Koroškem 3, trgovinske zbornice 7 in veleposestvo na Moravskem 9 mandatov. — Prihodnji teden se vrše volitve v glavnem samo še 14. in 15 t. m., potem bo pa znan izid vse volivne borbe v Avstriji. Prememba poslovnega reda. Razni sobotni in nedeljski listi se pečajo obširneje s predlogom češkega konservativnega vele-posestva na premembo poslovnika za poslansko zbornico. Ta predlog ima sicer dobro Btran, a izvesti ga ne bo lahko. Načrt je hvalevreden, toda z njim se bo prišlo v neljubo zagato. Ako bo namreč zbornica res hotela delati, ji ne bo treba preminjati po- slovnika, ako pa ne bo hotela delati, tudi poslovnik ne bo premenjen, ker ni treba nobene posebne zmožnosti, da se prepreči vsprejem. Proti nasilni obstrukeiji pa ne koristi nobena določba poslovnega reda. Mirovna pogajanja v Kini ne napredujejo tako ugodno, kakor je morda pričakoval kak optimist. V početku je sicer kazala kitajska vlada največjo prijaznost in prijenljivost, oficijelni in neofioijelni kitajski krogi so bobnali v svet, da vsprejme cesar oziroma cesarica vse mirovne pogoje, sedaj se je pa pokazalo, da je bilo vse to sama »farbarija«. Kitajec je zvit, mej temi je pa prva cesarica s svojimi svetovavci. Kakor poročajo sedaj »Times«, je cesar v posebnem dekretu pozval Činga in Li Ilung Čanga, naj nikar ne podpišeta skupne note poslanikov, dokler se ne premene členi 5, 7, 8 in 9 v imenovani noti. Pooblaščenca sta baje izjavila, da sedaj ne gre odrekati podpisov noti, katero je cesar že k priori odobril. Vkljub temu je zelo dvomljivo, da bi prodrla kaka druga nego cesarjeva volja. Kitajci bržkone računajo, da se bo za Rusijo umaknila s pozorišča še kaka druga velesila, katera bi se zadovoljila 8 kakim kosom, ostalih se pa baje konečno ne boje in jih bodo brez koncesij ugnali v kozji rog. l>opisi. Iz Cirknice, 5. t. m. (Veselje in žalost.) Volitve so končane, hvala Bogu, da z našo zmago. V resnici so delali naši nasprotniki z našim ubogim ljudstvom kot na .Ogerskem, če ne huje. Žalostnih prizorov je bilo videti na dan volitve mnogo. Imeli smo priliko opaziti, kako je pričel ta ali oni agitator liberalne stranke v imenu kacega liberalnega mogočneža z naročilom k kmetu-volivcu češ : Pojdi volit, drugače nikdar več zaslužka ali »frohta« ne dobiš; pojdi volit, sicer ti »gospod« jutri proda .vse premoženje — seveda, ker mu je bil Ubogi kmet dolžan. Moral je tedaji iti volit proti svoji volji. In ti ljudje se s svojo svobodo in prostostjo bahajo ! Gospodje, ali se ne sramujete teh dejstev? — Kljub vsemu boju, vkljub strastnim grožnjam smo pa zmagali, in smelo trdim, častno — zmagali. Ni jim tedaj pomagala grožnja, ni jim pomagala sila, niso jim pomagali vozovi, ne »korete«, ni jim pomagal tudi tisti, kateri že dalje časa leži operiran v postelji in se je vendar v svoji strasti proti duhovnikom pripeljal na volišče. Imeli so »smolo«, kar jim tudi zanaprej garantiramo. Prizor, kakoršnega smo nekateri zapazili pri štetji glasov, jo bil nepopisljiv. G. župan Pogačnik je bil predsednik volivne komisijo pri V. in IV. kuriji. Prej je že rekel, da v 4. skupini gotovo zmagajo liberalci. Pri volitvi v IV. kuriji so bili naši liberalci zelo »kunštni«. Se pred volitvijo so začeli križati tvojim volivcem glasovnice z rudečim svinčnikom, češ : Bomo takoj vedeli, kje je večina. Mi pa smo to liberalno nakano takoj spoznali ter začeli našim ljudem na jednak način križati glasovnice češ : Privoščimo jim kratko veselje. In res, oče župan so bili že gotovi zmage, ker so videli, da gre cela truma po-črtanih glasovnic v škatljo, pa tudi drugi liberalni udje komisije so pazili na to. Ni bila še polovica glasovnic prešteta, že pri-lomasti iz volivne dvorane visoki gospod M .... ter natvezi svojim vernim slugam in »frohtarjem« z glasnim krikom »zmaga naša«. Bilo je vrika in krika, da bi se ne bilo slišalo groma izven liberalnih grl, in mi smo se temu neumnemu početju grozno smejali. In glej čudo, ni trajalo četrt ure, kar zagrmi glas: Živio dr. Žitnik, zmaga naša! Liberalci so bili na to vsi iz sobe in ni jim šlo v glavo, da bi se mogel gospod M . . . . tako motiti. Mnogo smeha je uprizoril naš župan Pogačnik pri štetju glasov, ko je moral skoro z jokajočim glasom konštatirati našo večino ; solze so mu silile v oči in vse je pričakovalo, kedaj bode g. Pogačniku padla solza na kako glasovnico, glasečo se na ime Božičevo. Mimogrede bodi povedano, da so šli takoj — ko je g. M ... . priletel ven in jih pošteno »nafarbal« — nabasat tako ime-I novani »Šerkotov kanon« in pripravit v so- sednji kuhinji instrumente za mačjo godbo, žal, da nismo čuli ne strela ne godbe. »Ka-non« so pa morali odnesti v vreči zavitega domov, na naši strani bo pa zaplapolale zastave in povsod je donel glas: Zivio naš poslanec, živio dr. Žitnik ! Dnevne novice. V Ljubljani, 8. januvarija. O ljubljanskem Škofu imata „Narod" in židovska „Neue Freie Presse" novico, da je dobil „ostro grajo zaradi ščuvanja njegove duhovščine zoper vojaštvo". No, zvedeli smo, da knezoškof ni dobil nobene „ostre graje". O hujskanju zoper vojaštvo ne more biti govora. Gospod Plečnik, ki je govoril o težavah rekrutov in jih tolažil z verskimi nagibi, ni hotel nikogar žaliti, in to je tudi uradno pojasnjeno. „Narod* je takrat nalašč tendencijozno poročal, ker je hotel provocirati razžalitev. „Narod" pa piše dalje : „Zdaj se utegne škofu zopet nekaj tacega primeriti. Za novo leto je izdal silno dolgo pastirsko pismo, v katerem si je cesarja Jožefa prav pošteno privoščil. Če bi mi tako pisali o cesarju Jožefu, kakor je pisal o njem škof, bi nas državno pravdništvo prav gotovo konfisciralo in morda še na zatožno klop posadilo. Škofu se to ne bo zgodilo, ali da dobi zopet pod nos, o tem ne dvomimo". V ,Neue F r e i e P r e s s e" so pa naši naprednjaki (via Mflnzeles - Penižek!) poslali novico, da je ta „nos", katerega pri „Narodu" še pričakujejo, že prišel v Ljubljano in da ga je deželni predsednik baron Hein že oddal na škofovo adreso. To je čisto zlagano. Pastirski list, ki je ravnokar izšel in se bo prebral po vseh cerkvab, popisuje stanje katoliške cerkve, njene boje in zmage. Naj ga gredo le poslušat v cerkev! List bomo pozneje tudi mi priobčili. Omenjeni „nos" naj pa „Narodovi" naročniki pošljejo na adreso „Narodovega" uredništva kot zahvalo, da se jim tako laže! Državnozborska volitev v kranjskem veleposestvu se je vršila včeraj. Od 49 oddanih glasov sta jih dobila po 48 kandidata baron Schwegel in grof Barbo, ki sta torej izvoljena. Meščanski klub v Ljubljani priredi prihodnji četerlek zibavni večer z jako zanimivim vsporedom. Začetek točno ob V,8. uri. K obilni udeležbi vabi člane in njihove prijatelje odbor. ,Glasbena Matica". V sredo, 9. t. m. zvečer ob 8. uri je v društveni dvorani skupna pevska vaja moškega in ženskega zbora «Glasbene Matice. — Pred vajo je pa ob '/¡S. uri skupna seja obeh pevskih odborov; na dnevnem redu je sklepanje o pevskem večeru in II. koncertu »Glasbene Matice. Vsi člani se prosijo, da se teh skušenj sigurno in točno udeleže. Pouk v šoli „Glasbene Matice" se je z dnem 7. t. m., to je v ponedeljek, za harmonijo, solopetie, klavir in gosli zopet pričel. Pouk glasbene teorije in zborovega petja, kamor prihajajo skupaj učenci iz ljudskih šol, se pa še ustavi za toliko časa, dokler bodo zaradi nalezljive bolezni zaprte ljudske šole. Pri tem se pa pripomni, da k pouku harmonije, solopetja, klavirja in gosli tudi sedaj ni dovoljeno priti gojencem, v katerih stanovanju je kdo bolan na nalezljivi bolezni. Volitve v Istri. Jutri se vršc volitve v Istri dveh poslancev za kmečke občine. 1 (rvatsko-slovenska kandidata sta: Za občine v okr. glavarstvih voloskem, pazinskem in lošinjskem bivši poslanec V ek osi a v Spin-č i č, za občine v okr. glavarstvih Koper, Poreč in Pulj Mate Mandič, novinar v Trstu. „Narod" brani Robrmana. »Narod« pravi, da smo mi pisali, da je g. Rohrman (tvrdka P a k i č) na dan državnozborske vo-4 litve v kmetski kuriji že ob treh popoludne o naših poslancih izrekel bedastočo »Dva smo jim že pokopali«. »Narod« hoče te besede na ljubo svojemu prijatelju utajiti. Priznamo, da so bilo Rohrmanove besede res velika bedastoča, a izgovorjene so bile res. Mi bi lahko še dostavili, kako je g- Rohrman agitiral za liberalce tudi v svoji gostilni »Pri roži« v Židovskih ulicah. Da bo »Narod« imel še širja usta, mu povemo, da imamo pričo, ki so videle, da so »Na- rodovi« agitatorji imeli polne žepe uradnih glasovnic in da so bili celo tako neprevidni, da bo kope takih glasovnio kazali po gostilnah. Mi smo seve tako neumni, da menimo, da teh glasovnic »Narodovi« agitatorji niso dobili z magistrata, ampak, da so jih kar sami »pričarali«. Da bi »Narod« o takih sredstvih svojih agitatorjev bil lepo tiho, storil bi bolje, nego da brani načelnika svojih agi tatorjev llohrmana (tvrdka P a k i č.) »Narod« naglaša g. Rohrmana (tvrdka P a k i 6) kot svojega odločnega pristaša. Naši Bomišljenikitorejvedo, kako v a je tvrdka Pakič! Štrajk v Idriji Dne 18. novembra 1900 je zboroval v Ljubljani jedinstveni urad. Pri istem sta bila med drugim sprejeta naslednja predloga zastopnikov delavcev idrijskih: i. ad I. Zahteva delavcev, da bi bili vsakih pet let pomaknjeni v višji plačilni razred, ni neprimerna. 2 Terjatev za zvišanje obstoječe navadne dninske plače (Herrenschichtenlohn) v obsegu, kakor je v sestavku pod II. a in c stavljena, je popolnoma opravičena. Zvišala naj bi se namreč bila temeljna plača za 60 odstotkov, in sicer takoj s 1. januvarijem 1901. — Dne 6. decembra 1900 je rudniška direkcija razglasila odgovor : Z odlokom z dne 1. decembra t. 1., št. 30.318 pa c. kr. poljedelsko minister-stvo zvišanja temeljni' plače za 60od8totkov ni privolilo in je odredilo, da novo plačilno pravilo, katero se sedanjemu stanju razmer prilega in katero bo tudi za preskrb-nino merodajno — izdela. — Začasno je ministerstvo zvišalo temeljno plačo z dnem 1. januvarija 1901 za 15 odstotkov. Delavci so se sedaj shajali marljivo na raznih shodih in konečno sklenili, da napravijo štrajk v sredo 2. januvarija. V nadi, da ministerstvo vendar-le ugodi delavcem, preložili so konečno še do ponedeljka 7. januvarija. Toda štrajk, ki je bil napovedan za včeraj, se je izjalovil. Tuji socijalnodemokratični agitatorji so nagovarjali v nedeljo popolu dne na shodu pri Schmeilerju tukajšnje rudarje, naj ne štrajkajo, in po noči so hodili zaupniki od hiše do hiše rudarje klicat, naj gredo v ponedeljek zjutraj na delo! — Pol leta so se delavci dali od socijalističnih agitatorjev za nos voditi, da bodo štrajkali, in ko je prišel odločilni dan, so jim odsvetovali štrajk I Dal Bog, da bi idrijski rudarji vendar enkrat že spregledali, kako jih v nezadovoljnost zapeljujejo socijalisti, a poma gati jim prav nič ne morejo! Od 650 delavcev, ki bi bili morali zjutraj iti na šihto, je zamudilo samo 70 svoje delo. Popoludne je bila šihta normalna! Upamo, da ministerstvo izpolni obljubo in res takoj prične z urejevanjem temeljnih plač, ker je potreba zlasti v bolezni velika. Ogenj. Iz Prema se nam piše 6. pro sinca: Grozno noč smo imeli v Smrjah od 2. na 3. t. m. Ob enajstih po noči vzdramil je zvon prestrašene vaščane iz prvega spanja. Ogenj, ki se je pojavil na južnem kraju vasi, zavil je kar na mah sedem poslopij v strašen plamen. Ubogi ljudje so v velikem strahu rešili komaj najpotrebnejše. Pogorelo je petim gospodarjem vse, kar so si pripravili za zimo. Zgorelo je tudi eno tele in troje svinj, ker jih ni bilo mogoče v naglici rešiti. Sreča, da je lahka burja nosila utrinke ravno ven iz vasi; da je pihal nasprotni veter, ostalo bi sedaj od mnogobrojne vasi le kup pepela. — Vse hvale je vredna junaška požrtvovalnost in bratska ljubezen soseščanov, ki so, dasiravno nekateri po celo uro daleč, v tako obilnem številu in tako naglo prihiteli nesrečnim Smrjanom na pomoč in v nevarnosti svojega življenja gasili, kar so je dalo. Veliko napora je bilo treba, predno so ustrahovali divji element, pa saj se ve, koliko se da opraviti pri taki nesreči tako rekoč s praznimi rokami. — Malomarnost bistriških in trnovskih ognjegascev pa res zasluži vse graje. Pravijo, da so sicer prišli s svojo brizgalnico že iz Trnovega ven, toda ker jih je neki gostilničar pogovoril, da ogenj že pojenjuje, vrnili so se. — Nekateri celo govore, da zato niso hoteli priti, ker so Smrjani »klerikalno« volili; — no, pa v takem slučaju skoraj ni misliti na resničnost tacih govoric. — Koliko strahu in dela bi se bilo prištedilo ubogim vaščanom, da so prišli, ker sirote še sedaj, vsi premra- ženi vsled silne burje, stražijo pogorišče noč in dan. Soseščanom pa naj bo ta Blučaj resen opomin, da si čim prej omislijo potrebnega gasilnega orodja. V frančiškanski župniji v Ljubljani je bilo v preteklem letu rojenih 463, umrlih 287, od teh v mestnem oddelku 116, na Viču 93, v Sp. Šiški 78. Porok je bilo 206. Ljubljanske novice Pritožbo smo dobili od prebivalcev Poljanske ceste. Vozovi, ki vozijo od novega Franc Jožefo-vega mostu ilovico, drdrajo po cesti tako hitro, da motijo mir in so pasanti v nevarnosti. Tisti, ki je vožnjo brez razpisa (!) prevzel, vozi na tak način, da bi več zaslužil, a mi vemo, da policija hitro vozeče tovorne vozove hitro ustavi in lastnike kaznuje, zato naj tudi tu pomeri z jednako mero. Čudimo se, da ta vožnja ni bila razpisana. Sedajni najemnik dobi 50 kr. od truge, drugi vozniki bi pa radi vozili za 40 ali 35 kr. To je res vzorno mestno gospodarstvo! — Najnovejše vrste vizitke, po katerih se lahko meri pamet dotičnih imejiteljev vizitk, so iznašli ljubljanski „Narodovci". Jedno tako vizitko imamo v rokah. Črno na belem je ondi tiskano: „IvanPodlesnik. Naprednega mišljenja. Ljubljana." Iznajdba tako duhovitega predstavljanja je bila prihranjena pameti ljubljanskih „Naro-dovcev." — Cimentovanje mer, tehtnic in utežev. Z ozirom na postavna določila glede cimentovanja mer, tehtnic in utežev opozarjamo trgovce in obrtnike, da imajo s početkom tega leta dati recimentovati vse uteže in tehtnice, ki so bile poslednjič cimentovane 1. 1898. ter vse ostale mere, ki so bile poslednjič cimentovane leta 1897., da se izognejo eventualni kazni, ker dotična pregledna komisija stalno posluje. Pasji kontumac imajo do 6. marca občine Krško, Raka in Bučka. Stekel pes je ugriznil 15 let staro deklico iz Snuš pri Leskovcu. Deklico so odpeljali na Dunaj v Pasterjev zavod. * * Požar v ogerski državni zbornici. V knjižnični dvorani ogerske zbornice so je vnel ogenj, ki je v kratkem času vpepelil 1500 knjig, med njimi zelo dragocene izvode. Ogrska mesta. Izmed 132 ogrskih mest ima le sedem mest kanalizacijo in le 26 mest je preskrbljeno z vodovodom. Ogri imajo torej doma dovolj dela, da svoje lastne ljudi preskrbč z najpotrebnejšim, in naj druge narodnosti pustč pri miru. Goreč -vlak. Pri Varšavi se je vnel železniški voz tovornega vlaka. Izgorelo je petindvajset zavojev, mnogo listov, železniška korespondenca in osem vreč s pismi. Knez v konkurzu. Knez Rheina-Waldeck, član pruske gosposke zbornice, je prišel v Kolinu v konkurz. „Črni" — delavski neprijatelji. Po nasprotnih listih se mnogo piše, da je olomuški knezoškof sovražnik delavcev. Ta »sovražnik« delavcev plačuje svojim delavcem samo pri jednem podjetju 27.000 K v bratovsko skladnico, dočim bi po postavi moral plačati le 14.000 K za zavarovanje proti bolezni in nezgodam. Svojim delavcem je knezoškof na lastne stroške sezidal tovarniško bolnico ter jo udobno opravil. Delavcem se ne odbije opravičene prošnje. Ali tako delajo liberalni kapitalisti ? Kje je v vrstah tistih, ki psujejo duhovnike, kak bogatin, ki bi tako postopal s svojimi delavci ? Od raznih strani. S t o j a 1 o v s k i v zadregi. Začetkom februvarija se bode moral Stojalovski zagovarjati pred porotniki radi 14 obtožb. — Ukradena pošta. V bližini Pize je ukradena na vlaku denarna p-šta, skupno 400.000 lir. — V Sarajevu se snuje hrvatsko pisateljsko društvo. — Vlaka trčila. V Mikoli na Ogerskoin sta trčnila dva vlaka. Štiri osebe so težko, 8 lahko ranjenih. Oba vodji vlakov sta smrtno ranjena. — Ostra zima. Iz Bu dimpešte se poroča, da se je na Ogerskem in Sedmograskem zgodilo mnogo nesreč vslecl viharjev. Na Sedmngraškcm je zmrznilo devet oseb. V Italiji imajo nenavaden mraz. V Neaplu leži meter visok sneg. Več oseb je zmrznilo. — Natcpcni p osi. Novoizvoljeni mladočeški poslanec Holansky, po svojem navadnem zvanju gostilničar, je pristaš dr. E n g 1 a. Kot tak je nasprotnik obstrukcije in je po izvolitvi zabavljal ml»-dočeškemu klubu. Ker se razni akademiki niso strinjali i njim, podkrepil je svoje besede z zaušnico akademiku Sedivskemu. Akademiki so nato Holanskega pretepli. — Umrl je v Hastingsu Ig. Donnelly, ki je svoj čas presenetil svet z vestjo, da je Shakespearove drame spisal Baccon. — Umrl je dalje štajerski bivši nemškonacijo-nalni drž. poslanec mestnega okraja J u • d e n b u r g, Konrad F o r c h e r pl. Ainbaoh. — Bojkot so po svojem porazu napovedali graški soc.-dem. »Grazer Tagblattu« in vsem onim gostilnicam, ki imajo ta list. — Dvestoletnica pruskega kraljestva se bode 18. t. m. v Berolinu slovesno praznovala. —Varšava raste s silno naglico. Samo od lani se je pomnožila za 40.162 prebivalcev. V Varšavi je 490.000 Poljakov, 250.000 Židov in 32.827 Rusov. Industrijska produkcija 1. 1. je znašala 65 milijonov rubljev vrednosti. — Tri nove hrvatske drame se bodo danes predstavljale v Zagrebu. Naslov novim dramam je: »Novi roman«, »Što žena umije« in »Sveta laz«. — Andreevo oporoko so odprli v Stokholmu. Pri oporoki so bila pisma učenjakov na Andreea. Samo Francoz Do Tonville je svetoval Andreeu, naj ne izvrši svojega namena. Andree piše v oporoki, da ima slutnjo, da bode na potu našel smrt. Polovico imetja je ostavil Andree bratu, polovico pa sestri. S tem je končano zadnje dejanje te žaloigre. Kaj pa »inteligenca« pravi? »Narod« dokazuje, da so liberalci pri zadnjih volitvah povsod zmagali, tudi v kmečkih občinah. Njegovi mu bodo to seveda verjeli. — »Politično poštenje klerikalne stranke je tako, da bi se ga ustrašil še zadnji cigan«, »harlekinske deklamacije«, »rufijanska morala kranjske duhovniške stranke«, »srboriti in bojaželjni kaplančki«, »zmage pijani kaplan«. Postojinskemu dekanu se očita »naj-ostudnejša sleparija ljudstva« na prižnici. Klerikalci bo »faloti«. »Klerikalizem bomo napadali v vsaki podobi, naj se pojavi kot kuta ali pa kot salonska suknja, kot kmetsko krilo ali pa kot svilnata mantila«. »Fanati-zovane tolpe«, »očitna infamija«. »Klerikalizem ima kot zadnji smoter vladati mrliče«. Gorjanci morajo »uničiti klerikalni plevel«. »Nesramno, naravnost ostudno je počenjanje belokranjske duhovščine«. »Trn v peti je duhovščini učiteljstvo. To je ona nepre-dorna točka na smeri njihovega brezstid-nega hrepenenja po hegemoniji nad vsem, kar se slepo ne klanja njihovim željam in ukazom. Učiteljstvo je faktor, ki je tej ma-ziljeni gospodi v kmetu-sotrpinu postavilo branik narodovega prebujenja, narodove iz-omike. Ono mu v pravi luči kaže te farizeje, ki mu z jedno roko delijc blagoslove, z drugo pa hitijo polnit svoje vedno odprte, a nikdar site malhe. Zato jo ta temna druhal napela vse sile, da ravno šolo in posredno ž njo učiteljstvo očrni pri ljudstvu, koje je počasi jelo misliti na svoj lačni želodec ter že po strani gleda nenasitne volkove«. — »Neki kaplanče, čegar imena nihče ne ve«, »to človeče ima popoludanski nauk v stolni cerkvi«, »fanatični zapeljivci ljudstva v črnih suknjah«, »goreč popče«. — »Živo je želeti, da bi že zopet začel delati naš državni zbor, in da bi nam v njem se nahajajoči napredni elementi, brez razliko narodnosti in vere, preskrbeli neobhodno potrebni takoimeno-vani „kanceljiaragraf", ki je za časa kulturnega boja na Pruskem jako blagodejno vplival na javne razmere na Nemškem. Predno se taka postava ne sklene v državnem zboru, ljudje no bodo imoli na Kranjskem in drugod miru v cerkvi pred razdivjanimi božjimi namestniki. Da pa se doseže, v to po-mozi Bog!« — „Narod" kot „katoliški" list vabi liberalce, da izstopijo iz katol. cerkve in prestopijo v pravoalavje. Dve „odlični obitelji" na Gočah sta to baje že storili. — Jo vso v včerajšnjem „Narodu". l>arovi. Zapogorelcc na Bohinjski Beli je daroval farni urad v Kranju K 14-10. Telefonska in brzojavna poročila. Brežioe, 8. jan. Vitez Berks izvoljen z 89 glasovi. Ptn], 8. jan. Pri današnji volitvi v 4. kuriji je dobil dr. P loj 290 glasov. Vračko le 62. Ljutomer, 8. jan. Bračkota so pri shodu v Bnčekovcih vrgli na cesto. Žandarmerija ga spremljala z bajoneti. Pri volitvi danes Ploj 292, Bračko 62, tukaj Ploj 54, Bračko 19 glasov. Trst, 8. januv. Proti Mauronerju kandidujejo Slovenci v III. kolegiju dr. Rybara. Opčina. 8. januvarija. Gospod Anton Nadrah, nekdanji župnik vKonto-velju, zdaj vpokojen na Opčinah, umrl danes ob i. uri. Pogreb v četrtek ob 10. uri. Vabljeni vsi znanci in častita duhovščina k pogrebu. Dunaj, 8. jan. Dunajski liberalci so očitno glasovali za socijalne demokrate, še celo predsednik državnega sodišča, dr. Unger, je oddal odprto glasovnico za soci-jalnega demokrata, kakor je izjavil dr. Porzer na včerajšnjem shodu. Dunaj, 8. jan. Gessmann, ki je propadel v Kremsu, bode kandidoval na Dunaju namestil Schlesingerja. Opava, 8. jan. V noči od 6. na 7. t. ni. je nastal v baraki stavbenika Korna v Bielici ogenj. V baraki je bilo 19 ljudij; od teh jih je sedem našlo smrt v plamenu, jedna oseba je nevarno ranjena. Budimpešta, 8. jan. Reško vprašanje bode baje skoro rešeno. Cuje se, da bode Reka priznala mažarski drž. jezik, a Reki se dovoli zato raba italijanskega jezika v šoli in pri sodniji, to pa zato, ker vlada misli, da bi oslab-ljenje italijanstva samo okrepilo Hrvate. Poleg laščine se bode seve rabila tudi mažarščin Gradec, 8. januvarija. V olivni shod nemških nacijonalcev tretje kurije, na katerem sta se hotela predstaviti kandidata Iioffinann pl. Wellenhof in dr. Derschatta, so socijalni demokrati razbili. Socijalni demokrati kandidujejo v tretji kuriji proti Hoffr/iannu Pon-g r a t z a , proti Derschatti pa dr. Schachela. Pariz, 8. jan. „Agence Havas1' poroča iz Pariza: Poročilo iz Singanfu potrjuje. da je bil na povelje cesarice 18. m. m. umorjen Yuhsien. Princ Tuan se nahaja še vedno v Ninghinu. V Singanfu je sedaj zbranih 30.000 kitajskih vojakov. Dvor ne dela še nobenih priprav za povratek v Pekin. Atene, 8. jan. Zatrjuje se, da se grški princ Jurij, guverner Krete, zaroči s peto hčerjo črnogorskega kneza Ksenijo, ki je stara 20 let. Kožice, 8. jan. V vasi Abauj-Szantos so našli zmrznjene tri deklice. Tudi iz drugih krajev poročajo o jed-nakih nesrečah. London, 8. januvarija. Lord Ki-tchener poroča iz Pretorije 6. t. m.: Polkovnik Babington se je bil z oddelkom Delareyja in Steenkampa pri Naamv- portu. Sovražnik se je moral umakniti. Angleške izgube niso znane (!). Burski zdravniki pravijo, da je na njih strani 22 mož ubitih in ranjenih. Poveljnik Dupreez je ujet. V Heilbron došli ranjenci poročajo, da se je oddelek generala Knoxa, broječ 120 mož, blizu Lindleya bil z večjim številom Burov. Podpolkovnik Laing, dva častnika in 20 mož je ranjenih. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Man/.oni. prevel I. B—č. (Dalje.) Renzo pogleda okrog sebe in spleza gori. Postelje si in zaspi; zbudi se še-le, ko je bil že beli dan. Tedaj se skobaca na kraj postelje, pomoli glavo vun; ko pa nikogar ne vidi, gre tja, odkoder je prišel — skozi vrata na stezo in se ravna po zvoniku stolne cerkve. Kmalu dospe do mestnega obzidja mej vshodnimi in novimi vrati, vender bliže teh. Štiriintrideseto poglavje. Renzo je slišal, da je strogo zaukazano, da nihče ne sme v mesto, kdor se ne izkaže z zdravniškim spričevalom, da pa se lahko vsakdo vtihotapi, če porabi pravi tre-notek. Res je bilo tako. Mi ne omenimo splošnih vzrokov, zakaj se takrat ukazi sploh niso izvrševali, ne omenimo tudi posebnih, zakaj se ta strogi ukaz ni izvajal. V Milanu je bilo vse tako zmedeno, da ni nikdo pazil in se zmenil za take stvari. Ce je prišel kak tujec, mislilo se je, da se ne boji za svojo kožo, ne pa, da je nevaren meščanom. Renzo tedaj sklene takoj pri prvih vratih vstopiti, če pa bi bilo to nemogoče, toliko časa hoditi od vrat do vrat, da bi prišel v mesto. Bog vé koliko vrat je imel Milan po Renzovih mislih. Ko pride do zidu, pogleda okrog sebe, kakor bi se ne znal nikamor obrniti in bi iskal kacih znamenj. A na levi in desni vidi samo zavito cesto, ki drži naravnost proti zidu. Nikjer ni žive duše. Le za obzidjem se dviga steber gostega in črnega dima, ki se vali v velikih kepah in se izgublja visoko v zraku. Tam so namreč požigali obleko, postelje in druge okužene stvari. Taki kresovi so goreli vsak dan na mnogih krajih. Vreme je bilo pusto, zrak težak, nebo zastrto z oblaki in meglo, ki se ne premakne, kakor bi hotela človeštvu zakriti solnce. Deževno ni bilo, kajti neobdelano polje je bilo suho. Bilke medié, na povešenih in ve-lih listih ni niti kapljice rose. Razven tega vse tiho, tiho tako blizu velikega mesta; vse to še bolj vznemiri in razburi Renza. (Dalje prili.) 17 m a-1 i »o: 3. januvarija. Gabrijela Spinner, majorja vdova, 66 let, pneumonía. 5. januvarija. Helena Wenedikter, okrajnega ko misarja hči, 5 let, Skarlatica. 6. januvarija. Hermina Vrtnik, čevljarja hči, 1 lelo, rhachitis. — Jakob Likar, železniški paznik, 59 let, encephalo malacia. V hiralnici- 6. januvarija. Marija Bositio, zasebnica, 6i let, ecr.lampsia pulmonum. V bolnišnici: 3. januvarija. Silvester Žabknr, strežaja sin, 4 dni, slabost 5. januvarija. Fran Cokan, kamnoseški pomočnik, 28 let, plučna tuberkuloza. Cena žitu na dunajski borzi dne 7. januvarija 1901 Za 50 kilogramov. Pfcenica za pomlad . K 7-87 do K 7-88 Rž za pomlad . . » 7-78 » » 7-79 Tursioa zama] junij/01 » 5 26 » » 5 27 Oves za pomlad . . » 6 34 » » 6 35 Metecroio&iöno porodilo. ^lSir.a nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm j ' Cas opa-r» j zetanio Stanje barometra ▼ tnro. Temperatur. P» Olaijn Vetr.Ti Nebo il ► B s K 7j xvi 744 4 -113 si. svzb. jasno 7 zjuti. 12. popol. 746 4 ; 736 5 j --11-3 -6 0 si. jzah. brezv. oblač. > o-o Srednja včerajšnja temperatur»—10 5" normale: - 2 7 Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 16 12-1 FR. TOMAN-u, podobarju in poštarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. V Šent-Vldu nad Ljubljano je na prodaj enonadstropna hiša, katera st je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z tnalinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdra.ju škodljivo snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr. ter »e i kilo ¿«računi s K 110, 100 kilogr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine poilje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 2 7 Gobe, veuecijanske in španske. Najcene še ima v zalogi tvrdka BRATA EBEBL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju 22S 22 11—7 Na račun se oddá nimi pogoji 8 1 majem t. pod zelo ugod-1. dobro znana gostilna v letovišču Laverca pri Ljubljani, poleg- žele/,, postaje. Izvrševanje obrta izročilo se bode le zanesljivi, prav pošteni in posebno v kuhinjski stroki z-.do ve&či gostilničarki (vdovi ali samici) z doraatlo hčerko, oziroma s kako so-rodnieo, proti primerni kavciji. Natančneje pozve se pri posestniku in vinskem trgovcu Karol Lenče-tu na Laverci. 15 i Arhitekt Trumler priporoča prefiastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 y Plautz-eyi liiši. za sestavo načrtov za cerkve, vile, hiše itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno-obTtnlh predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnlh predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih. Atelije zu umetniško Izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. 112010-5 pratika P Dobiva se komad po 12 kr. — 21 vinarjev ■)sch prodajalnicah v mestih in na deželi. (ifavna zaloga pri H. Ničinanu v Ljubljani. Ceniki za razprodajalce pošiljajo se zastonj. I> u naj ska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 3 razvinkuliranje obligacij. v Zivnostenská banka na Dunaju, I., Heicengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benasavi, (glavi. Moravski Ostravi. Sil "ŠS 13 11 n a j s 3k a b o r z a. Bi!s 8 Januvarija. Skopm ¿1 J.ftvr.i dolg v notah ... Skupni državni dolg v irebru...... Avstrijska ¿lata renta 4"/„....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogevska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 6 00 gld. . . Kreditne delnice, 160 f ld. ...... . London visia ......... . Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. vel j 9840 98 20 117U5 98-20 117 10 92 30 1697-— 667'— 240 60 117-65 20 mark . . ..................23-51 20 frankov (napoieondor).......19-14 Italijanski bankovci.........90-70 C. kr. ceiiini........................1137 Da« 7. januvarija. 3-2"/„ državne srečke i. 1851. 250 gld.. . . 180 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 166-— Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197-50 4°/0 zadolžnice Rudolfove žele-/, po 200 kron . 95 20 Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......140-- Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 257*50 Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . . 107 50 Zastavna pisma av. 03r.zem.-kred.banke 4u/0 . 93-7o P rijoritetne obveznice državne železnice . ■ 429-— > > južne železnico 3°/0 , 339 nO > » južne železnice 5°/„ . 120-75 » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............390 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. . 300*— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-— Ogerskega » „ » 5 » . 22- — Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 75 Rudolfove srečke, 10 gld. . . ... 59- — Salmove srečke, 40 gld........179 — St. Gentfis srečke, 40 gld................203-— Waldst.einove srečke, 20 gld...... . —'— Ljubljanske srečke....................— •— Akcue anglo avsirijske banke, 200 gld. . . 268 76 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. . 6220 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....834 - Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 109 50 Splošna avstrijska jtavbinska družba . • . 148.— Montanska družba avstr. plan............430 — Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. 443- — Papirnih rubljev 100 ..................253 76 JCUi Kit kup in pj>od&> rsakovrsUnh diiavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja, za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proniese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naredil na borzi. Wenjaraicna dalniáka i!r«?,ßa „M 13 II C II I., Wnllzßils Iß in 13, Dnnaj, I., »6 Pojasnila "TMS v vseh g.ispodarsklh in flninčnih »tvarcii, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih »rednonlaiS papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga obrestovanja pri popolni varnosti gtdT naloženih glavnic. M——■