Fošmina galona v coumlnf Cena Din 1— VUjumshl amn SlCIT. |9. M U liublianl, torek, 26. jaiuiatja 1937 teto II. Voda m ogenj divjata po Ameriki Pol milijona ljudi v USA brez streha New.vork, 26. jan. o. Že nekaj dni so prihajale vesti o velikih poplavah, ki nastopajo v vsem porečju veletoka Ohio, Mississippija, in ki zaradi južnega vremena v osrednji Ameriki, kjer se topi sneg, silno raste. Poplave so zadnja dva dneva zavzele tak obseg, kakršnega ne pomnijo in je v neposredni nevarnosti deset ameriških zveznih držav, ki leže ob reki Ohio. Voda je poplavila cela mesta in pokrajino. Zaradi povodnji je več kot pol milijona ljudi lirez strehe. 150 vasi in mest je pod vodo. Površina zemlje, ki jo je voda poplavila, je večja, od površine Anglije. Strokovnjaki računajo, da bo trajalo najmanj 10 dni, preden bo voda zajela vso dolino reke Mississippija. Mislijo, da bo povodenj Sc naraščala in da bo trajala najmanj mesec dni. Goreča reka Newyork, 26. jan. g. Zaradi poplav v porečju Mississippija je zlasti prizadeto mesto Cincinnati. Tam je včeraj voda uničila devet bencinskih tankov družbe Standard Oil. Bencin sc je razlil po površju vode ter tekel z njo po mestu. Nekje sc je zaradi stika s pretrgano električno žico bencin užgal, tako da jo v hipu vzbcsnel silovit požar. Gorelo je več milijonov litrov bencina. Požar je besnel skoraj do polnoči in so se plameni širili na črti, ki je bila dolga 5 in pol km, široka 1 km. Ponekod je ogenj dosegel višino 150 m. Bencinsko skladišče je ležalo sicer izven mesta, toda ogenj j« plaval na vodi vse bliže proti mestu in je zajel nazadnje celo predele. Reka plamenov je uničila na svoji poti 10 velikih tovarn ter celo mestno okrožje, kjer je bila radijska postaja. Mesto je kakih 10 m ped vodo. Med prebivalstvom, ki sc je rešilo na nekatere višje kraje, razsajajo nalezljive bolezni. Ker je ogenj uničil tudi radijsko postajo, je mesto brez zvez z ostalo državo. V obratu je bila ena sama telefonska proga, ki je pa zdaj tudi uničena. Bolezni Newyork, 26. jan. o. Poplave, ki divjajo v južnem delu Združenih držav, so po zadnjih poročilih največje, kar jih pomni Amerika v svoji zgodovini. Veletoka Mississippi, Ohio in njuni pritoki neprestano naraščajo na daljavi 1600 km. Poplava je strašna tudi zaradi tega, ker je povsod med bežečim prebivalstvom izbruhnila gripa in škrlatinka, proti kateri se zastonj bore različna odposlanstva Rdečega križa ter državna zdravstvena služba. Poplave so do zdaj zahtevale okrog 100 žrtev. Največ jih je pobrala pljučnica. Po vsem poplavljenem ozemlju je uničena vsa se'ev, poškodovane so vse poljedelske naprave, poginila je tudi večina živine. Letalci, ki se vračajo iz izvidniških poletov, pravijo. da je opaziti vsepovsod obup in brezglavost. Kolika ho denarna škoda, še ni mogoče ugibati, ker poplava rase in še ni dosegla viška, čeprav poročajo, da se obeta lepše vreme. Roosevelt kliče na pomoč Washington, 26. jan. o. Predsednik Roosevelt kaže največje in neposredno osebno zanimanje za rešilno akcijo v poplavljenih krajih. Predsednik Roosevelt je poklical včeraj na telefon župana Cin-cinatija in mu med drugim izjavil: Vztrajajte ju- naško! Sporočite prebivalstvu, da bo osrednja vlada storila vse, kar se je v boju proti nesreči in za obrambo življenja in zdravja tega prebivalstva mogoče zamisliti. Nocoj odpotuje v Cincinati, nova, bogato opremljena odprava za pomoč, ki prinese a seboj tudi veliko število rešilnih čolnov. Pri telefonu bom ostal vso noč. Lahko me kličete na telefon ob vsaki uri. Predsednik Roosevelt jo imel snoči dolgo konferenco z vsemi osebnostmi, ki prihajajo v poštev za pomoč mestu Louisvilleu, kjer je voda narastla za 10 m nad normalo in je bil prekinjen električni tok. Bojc se, da so so zažgali rezervarji bencina, v katerih jc nad milijon litrov bencina. V Tenes-sj ju je voda poplavila neko vas okoli in okoli in na tem otoku je še tri sto ljudi, ki prosijo pomoči. Od teh jc 40 oseb že umrlo. Predsednik je po konferenci z vojaškimi krogi izdal povelje, da naj se mobilizirajo vsa sredstva za pomoč poplavljcncem. Generalni štab mora dati na razpolago vsa skladišča za prehrano prebivalstva. 4500 vojakov so že poslali v poplavljene kraje z živežem in zdravili. Uradno objavljajo, da je ta poplava narodna katastrofa. Tudi Ijudfe divfa;o . Ncwyork, 26. jan. A A. Havas: Po poročilu iz Portsmoutha v pokrajini Ohio so tamkaj tenmi elementi izkoristili katastrofo za ropanje. Predvsem so izropali trgovine z orožjem. Verjetno je, da bo guverner pokrajine razglasil obsedno stanje v Portsmouthu in po potrebi tudi v drugih mestih, ki leže v poplavljenih krajih. Stan;e sv. očeta je boljše Bolgari pozdravljalo zven z Jugoslavijo Eelgrad, 26. jan. o. Ves včerajšnji dan je še potekal v znamenju bratske slovesnosti ob podpisu prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo. Včeraj so se vršili še razni sprejemi. Predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivano-V je zjutraj odpotoval na Oplenac s svojim spremstvom, kjer je obiskal grob kralja Aleksandra. Vesel e Bolgarov Belgrad, 26. jan. Predsednik naše vlade dr. Stojadinovič je dobil od zastopnika predsednika bolgarske vlade iz Sofije g. Ivana Krasnovskega ob sklenitvi pakta o prijateljstvu tole brzojavko: Odobravajoč sklenitev pakta o miru in večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo me je ministrski svet pooblastil, da vam izrečem njegove najiskrenejše pozdrave za srečen dogodek, ki je plod prizadevanja in dobre volje dveh sosednjih vlad, navdahnjenih z modrostjo svojih vladarjev. Vaši ekscelenci in naSemu predsedniku, iskrenima in neprestanima borcema za zbližanje med dvema bratskima narodoma, želimo zdravja in čvrste volje za srečno nadaljevanje začetega dela v popolnem sporazumu in v korist miru in blagostanja naših dveh narodov. Vsi bolgarski listi podrobno pišejo o belgraj-skih svečanostih pri podpisu bolgarsko-jugoslovan-skesja pakta o večnem prijateljstvu. Listi obenem podčrtavajo prisrčni in navdušeni sprejem bolgarske delegacije po uradnih krogih in prebivalstvu jugoslovanske prestolnice, ter so zelo prijetno presenečeni zaradi pozornosti, izkazane predsedniku bolgarske vlade. V bolgarskih krogih so objavo pakta sprejeli s kar najboljšimi komentarji; ti krogi vidijo v paktu zanesljivo poroštvo bodočega blagostanja dveh bratskih narodov in miru na Balkanu. Sofija, 26. januarja m. Pred svojini odhodom je bolgarski predsednik vlade Georgijev Kjoseiva-nov z gospo soprogo priredil slavnostno večerjo v hotelu »Srbski kralj«. Na večerji so bili med drugim: Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, vojni minister general Ljubomir Marič, prometni minister dr Mehmed Spaho, trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, finančni minister dr. Dušan Le- in bolgarski poslanik. Uradna objava v Bolgariji Sofija, 26. januarja, m. Včerajšnje službene no-vine so objavile dekret kralja Borisa, s katerim se ratificira pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki sta jo v nedeljo 24. t. m.. poisarne danes do 19. dopoldne ne bodo delale po-eg tega pa bodo zaprte do te ure vse trgovine samo zato, da se da vsem prilika, da v čim večjem številu sodelujejo pri sprejemu bolgarskega predsednika vlade kjoseivanova ob priliki njegovega povratka iz Belgrada. Vsa bolgarska javnost je z velikim navdušenjem pozdravila sklenitev pakta o večnem prijateljstvu. General Franco zavrača vsa posredovania Saint Jean dc Luz, 26. jan. o. Pariški španski krogi, ki so pristaši prejšnjo demokratske republike in njene politike, ki se pa ne strinjajo s sedanjim dolom valencijskc vlade, čeprav imajo z njo stike, so najbrž na pobudo te vlade skušali dobiti zvezo z generalom Francom. V ta namen so poslali v Burgos nekdanjega ministra Vicente Goya, ki naj bi pripravil nacionalistične kroge do tega, da se z valcnci.jsko vlado sporazumejo tako o koncu sovražnosti, kakor o bodoči obliki špan- Odgovor na angleško spomenico: Italijansko-nemško predlogi o nevmešavanju London, 26. jan. o. Angleška vlada jo včeraj dobila na svojo spomenico glede vmešavanja v špansko državljansko vojno odgovor od nemške in italijanske vlade. Bescdilb odgovora so določili pri sestanku med Mussolinijem in Goeringom. Odgovora sta docela enaka in pravita, da sta obe državi načelno za sporazum o nevmešavanju. za sporazum o prepovedi o pošiljanju prostovoljcev v .Španijo, toda da morajo ta odgovor začeti hkratu izvrševati vse prizadete vlade in da mora biti strogo nadzorstvo nad vsemi španskimi mejami. Nemška in italijanska vlada sta pripravljeni s posebnim zakonom prepovedati nabiranje in odhod prostovoljcev na svojem ozemlju, če dobita jamstvo, da bodo to storile tudi druge države. Proces v Moskvi Moskva, 26 jan. o. Razprava proti Trockistom se je včeraj nadaljevala. Poleg različnih prič, ki so obteževale glavne obdolžence, so včeraj zaslišali Sokolnikova, ki je povedal, da je vedel za vse razgovore Trockega z zastopniki Nemčije. Obvestil je o tem tudi Rtdeka in Piatakova. Z a njim so štiri ure dolgo zasliševali Karla Radeka. ki je smešil s pikrimi opazkami ozadje vsega tega procesa. V glavnem je priznal svojo krivdo ter dejal, da je priznal šele potem, ko je bil tri mesece v ječi GPU. Zaradi njegovih izpovedi jo včeraj zaprli še Riko-va ter bivšega moskovskega župana Ugljanova in sedem višjih častnikov sovjetske armade Pariz, 26. jan. Včeraj so v parku Bois de Bou-logne našli truplo ubitega Dimitrija Navasina, ki je bil star 48 let. Pokojni se je rodil v Moskvi, nato Nemčija pravi, da Anglija ge ni odgovorila na nemške predloge o uspešnem izvajanju nevmeša-vanja. 0 teh predlogih bi so morali odstraniti iz Španije vsi udeležrnci vojne, ki niso Španci, ined njimi tudi politični agitatorji, fsto pravi tudi Italija. Italijanska vlada jc končala proučavanjc različnih načrtov za izvedbo nevmešavanja in jc ugotovila, da bi se nevmešavanje dalo po načrtih angleški* vlade uspešno izvesti. Angleška vlada jc mnenja, da jc odgovor Nemčije in Italije zadovoljiv in bo takoj sklicala lnodnArodni odbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno, ki bo proučeval zakonske načrte o tem vprašanju. Pri teh načrtih bo sodelovalo šest prizadetih držav. je bil znan časnikar in ie kot gospodarski strokovnjak zavzemal odlično mesto v pariški sovjetski koloniji. Neka priča pravi, da je neki neznanec oddal dva revolverska strela na Navasina. Ubijalec je nato pobegnil. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in prepričani so, da gre tukaj za politični zločin. »Temps« piše, da je bil Navasin najboljši prijatelj dvojice obtožencev v sedanjem moskovskem procesu, Pjatakova in Sokolnikova. Menijo, da je pokojni imel skritih mnogo dokazov o ozadju tega procesa. ske vlade in ureditvi države. ITspeh tega posredovanja španskih rodoljubov ni znan. Kakor poroča agencija Stefani, bo dal general Franco negativen odgovor, češ da hoče nacionalistična' vlada doseči popolno zmago v državljanski vojni ter šele potem razpravljati o bodoči ureditvi Španije. Pred Madridom brez večjih boiev Madrid, 25 jan. AA. (Havas.) Odbor za obrambo prestolnice je izdal tole poročilo: Na srednjem bojišču ovira operacije slabo vreme. V o'dseku pri Aranhuezu so odbili odločen napad nacionalistov na postojanke Questa dela Reina. Na vseh ostalih bojiščih pred Madridom je nasprotno topništvo nekoliko streljalo. Nasprotno topništvo je bombardiralo prestolnico in most de San Fer-nando. General Goring je odpotoval iz Italije sinoči ob 7. zvečer. Slovo je bilo zelo svečano. Švedski kralj pride v Belgijo v torek 2. februarja. Sprejeli ga bodo z vsemi slovesnostmi. Propaganda za Habsburžane Dunaj, 25. jan. TG. »Neue ZOrcher Zeitung« Koroča iz Dunaja, da je legiti mistično g i -a n j e (gibanje za obnovo habsburške monarhije v Avstriji) zadnje dni svojo organizacijo popolnoma preustrojilo in jo napravilo mnogo bolj udarno, ker hoče monarhistično zamisel z večjo učinkovitostjo razširiti med široke plasti ljudstva. Vrhovno vodstvo pokreta je v rokah »Železnega obroča«, to je zbora vodij pod predsedstvom kneza Maksa Hohonberškega. Na čelu »železnega obroča« pa je maloštevilen »Veliki svet«, ki mu predseduje general, grof Danki. Politično vodstvo je še nadalje v rokah bivšega poslanika von Wiesnerja, med tem ko vodi vse tehnične posle in izvaja sklepe »Velikega sveta« in »Železnega obroča« polkovnik, baron Roichling-Meldegg. Organizacija, ki naj vrhove poveže z ljudstvom, ee imenuje »Državna zveza Avstrijcev«, ki je dobila nova pravila. Častni predsednik zveze je princ Janez L i c h t c n s t e i n s k i, dejanski predsed-sednik pa baron Mirbach, ki ima ob sebi še »zvezni svet«, ki je tako sestavljen, da fK>jx>lnoma odgovarja stanovskim osnova m, kot jih predpisuje avstrijska ustava. V »zveznem svetu« so zastopani sledeči stanovi: vojaški, uradniški, trgovski, denarni, obrtniški, nameščeneski ter zastopniki ženstva in mladine. Organizacija je razvila svoj program, v katerem pravi, da ie treba sedaj »zajeti široke plasti ljudstva«. Dunajsko časopisje, ki se s temi preosnovami bavi, pravi, da je ta legitimizem avstrijski, da ni nobeno izvozno blago in da je tudi krepko jamstvo za neodvisnost Avstrije. Vatikan, 26. jan. o. Stanje sv. očeta danes zjutraj je bilo znatno boljše, kakor včeraj. Papež jcnoč prebil dobro in je po dolgem času spet mirno spal. Vse kaže, da se bo kljub temu, da je bilo treba pričakovati najhujšega, bolezen še enkrat izboljšala. Sv. oče je zdaj izven vsake resne nevarnosti. Vesti 26. januarja Baldwin ne bo odstopil po kronanju kralja Jurija VI., kakor so se glasile nekatere vesti. Pač. pa bo tedaj stopil iz vlade Macdonald starejši, ki bo postal član zgornje zbornice. Dva vagona smodnika sta eksplodirala v Chi-leju. Smodnik je bil namenjen za bakrene rudniko v Chuguicatnati. Eksplozija je 60 ljudi ubila ter jih čez 100 težko ranila. Romunski prestolonaslednik je zbolel v Flo- renzi, kjer je obiskal svojo mater, ločeno kraljico Heleno. Gripa se širi tudi na Poljskem in prihaja v Varšavi sami dnevno 15.000 ljudi po zdravniško pomoč. Novi predsednik japonske vlade, general Uga-kl, ki spada med tako zvane zmerne generale, ki nimajo preveč diktatorskih in preveč nemogočih nazorov. Več atentatov proti Judom je bilo zadnje dni v Jeruzalemu ter po vsej Palestini. Atentati obetajo najbrž novo nemirno dobo v Sveti deželi. Nemško manjšinsko vprašanje v ČSR je notranja zadeva češkoslovaške države in ne bo vlada pustila, da bi se kdo mešal vanj. Tako je izjavil ministrski predsednik dr. Hodža. Za častnega doktorja je imenovalo vseučilišče v Fordhaniu v USA italijanskega poslanika v Londonu Fuiga Suvicza, ki je, kakor znano, doma iz Trsta. Letalo za 80 potnikov grade v angleških t*. varnah v Rochesteru. Letalo bo namenjeno prometu med Anglijo in Ameriko. Tajnik italijanske fašlstovske stranke Starate je prišel v Ženevo baje zato, da stopi v stik e fašističnimi organizacijami švicarskih Italijanov. Velik del mesta gori v Cincinnatija, ker jo eksplodiralo več velikih petrolejskih tankov in je goreči petrolej ogenj razširil na vse strani. Ogenj je uničil do zdaj 42 hiš in dve veliki tovarni. Sporazum glede Aleksandrette se je dosegel med Francijo in Turčijo vsaj v glavnih obrisih in }X)tezah. Turška vlada je sporočila francoski, da se strinja z njenim načrtom. Praznik romunskega zedinjenja so z velikimi slovesnostmi praznovali pred dvema dnevoma. Bila jo tudi velika vojaška parada. Slavka ameriških mornarjev se bo končala tudi na tihomorski obali Amerike. Na atlantski obali je bilo stavke konec že pred nekaj tedni. Velik vihar besni v severozahodnih delih Severnega morja. Veter je pognal iz reke Wesere, ob kateri leži pristanišče Bremen, take množine vode v morje, da je votla v pristanišču skoraj čisto upadla in so ladje obtičale na dnu. Nagrado poljske književne akademije za najboljši roman je dobil mladi in precej neznani pisatelj Jožef Lobodovski. Turki in italijanski zunanji minister se sestaneta 3. februarja v Milanu, kakor jx>roča turška uradna agencija. Komisarja ZN v Gdansku bodo izmenjali, ker sedanji komisar Lester ni jx)volji ne Nemcem, ne Poljakom. Mussolini bo marca obiskal severnoitalijanska mesta, kjer so že začeli s pripravami za ta obisk. Vojvoda Windsorski je vzel v najem grad Encesfeld in bo ostal tam najmanj do binkošti. Državljanske pravice za alžirske prebivalce predvideva zakonski načrt, po katerem bodo dobili volivno pravico in še nekaj drugih političnih prednosti vsi tisti alžirski domačini, ki so bili v vojski častniki ali podčastniki, ter oni, ki imajo določeno šolsko izobrazbo. Torej boljši ljudje. Nemško-poljska pogajanja o socialnem zavarovanju delavcev so se začela v Berlinu. Namen je, da izpolnijo pogodbo iz leta 1931. Sina voditelja francoskih delavcev Jouhauxa je obsodila belgijska policija na dva meseca zapora, ker je kupoval orožje za špansko rdečo vlado. Predavanje s španskih bojiič je imel v Berlinu Roland Strunk, posebni dopisnik »Volkischer Be-obachterja«, ki je bil na španskih bojiščih od izbruha državljanske vojne do danes. Predavanje je poslušalo 20.000 ljudi. ^°ya ekspedicija na Himalajo bo šla prihodnje leto in je verski poglavar Tibetancev že dal dovoljenje za ekspedicijo. To dovoljenje je bilo potrebno zaradi tega, ker smatrajo nekateri tibetanski rodovi Himalajo za božanstvo, ki ga ne sme nihč« motiti. Tujce izganja Portugalska zaradi zadnjih bombnih atentatov. V ta namen se po vsej Portugalski vrste hišne preiskave ter vse tujce, katere smatrajo za nevarne, brez odloga odpravijo v njihovo rojstno državo. Končno - pravi sneg Ljubljana, 26. januarja. Toliko preglavic, kolikor jih je napravila smučarjem letošnja muhasta zima, jih menda ni napravila še nobena. Že nekajkrat je začel padati ■sneg, pa je- prenehal, prišel je dež in sneg je splaval — po vodi Okusili smo že vse: od najhujtie brozge do suhih kopnih in pralnih cest in do poledice v najhufšem pomenu besede. Vreme je pokazalo že toliko svoje nagajivosti, da mu tudi včeraj, ko je začel zopet nalahno naletavati sneg, nismo hoteli verjeti, da misli resno. Toda ves dan je vztrajno pršiio in zvečer je bila snežna odeja vsaj tolika, da je pokrila hudo poledico. Danes zjutraj pa smo morali vendarle verjeti, da misli vreme resno. Imamo več centimetrov snega, sneg pa naletava še z isto vztrajnostjo, kakor včeraj in ponoči. Prvič smo letos doživeli zjutraj v Ljubljani pravo zimsko sliko: pred vsemi hišami in po vseh hodnikih pridno kidajo sneg, ponekod ga tudi pometajo, ker je zelo suh; mestni delavci premetavajo sneg z ulic. tramvajski plug pa drči po Irač-nicah ter odriva sneg, da mu lahko neovirano slede tramvaji. Razlika pri tramvajih je le ta. da drče danes popolnoma tiho, ker imajo na tračnicah snežno podlago. Mesto damskih čevljev z visokimi petami, ki so še do včeraj prevladovali po ulicah, vidimo danes že skoraj izključno snežke, pri moških pa služijo približno istemu namenu galone. Ves promet i>o meslu pa je — potihnil, izginil je hrup, ki je prej donel od kamnitih tal. Med vozovi so se že pojavile tudi prve sani, ki drče prav dobro. »Kraguljčkk pa, ki se stresajo na konjskih vratovih, so najočitnejši znak prave zime. O vztrajnem padanju snega prihajajo poročila iz vse Slovenije. Povsod pa je sneg — suh. To je velika sreča, ker ne napravlja nobene škode, kakor smo je žal navajeni pri vsakem izdatnejšem snežnem naletavanju. V Ljubljani ni bila — kolikor nam je doslej znano — pretrgana niti ena žica, ravno tako tudi vlakov sneg ni nikjer oviral. Ni treba še posebej poudarjati, da se današnjega snega najbolj vesele smučarji. Je še ogromno zimskošportnega programa, ki ga niso mogli izvršiti zaradi pomanjkanja snega. Prepričani smo, da ne bodo oživeli samo okoliški bregovi, ki jih bodo preplavile stotine smučarjev in smučark, marveč, da bomo že prihodnjo nedeljo lahko gledali morda v neposredni okolici mesta tudi vsakovrstne smučarske prireditve. Poleg smučarjev so si oddahnili tudi kmetje, ki so se že bali, da zemlja ne bo dobro prezimila in da si ne bo »odpočila«, kakor pravijo kmetje. Sedaj je vsaj malo verjetnosti, da bo sneg opravil svoje tudi na kmetski grudi. Hudo pa zadene sneg reveže, ki jih nikoli ne manjka. Saj smo jih še prav do zadnjega časa lahko videli, kako so prenašali z gozdov veje in drugo gozdno drobnarijo, katero so potem doma sušili in pripravili za kurivo. Sedaj bo tega konec, ker je vse pokril sneg. Dokaze izredne bede smo lahko opažali ob zadnji poledici tudi na ljubljanskih ulicah: dogajali so 9e primeri, da so ubogi ljudje iskali trske med žagovino, ki so jo hišni posestniki dali posuti pred svojimi hišami, da bi na poledici ne prišlo do kakih nezgod. Vsak košček lesa, ki so ga našli kjerkoli na hodniku, so skrbno spravljali v torbe ali cule ter jih odnašali domov. Taki prizorčki nam zgovorno dokazujejo vso neverjetno revščino, ki jo je v Ljubljani še vedno dovolj. Silen snežni val nad Slovenilo Ljubljana, 26. januarja. Sveti Pavel, zadnji Hudozimec, je, pravijo, obesil zimo na kavel. Letos jo je prav za prav prinesel, kajti prav te dni se je od severovzhodne strani prihajajoči snežni val razprostrl nad Slovenijo. V padavinskem pogledu je drugače letošnji januar neka posebnost, kajti do danes je v Ljubljani bilo januarja zaznamovano le 40.7 mm padavin, nasprotno lani januarja 260.88 mm, kar je bil za lansko leto mesečni rekord. Letošnji suhi januar je povzročil, da so naše reke s pritoki dosegle najnižji nivo. ki ga že dolga leta ne zaznamujejo hidrotehnični zapiski. Od včeraj neprestano sneži, sprva je padal droban, nato pa vedno gostejši sneg. Danes pa je vse zasneženo. V Ljubljani je do davi padlo 15 eni snega. Po mnogih krajih pa celo do 50 cm. Močni snežni meteži divjajo |>o Blokah, na Notranjskem in po Kočevskem. Pečni-karjev avtobus na progi Lož—Ljubljana čez Bloke je davi moral premagati silne ovire, da je pripeljal potnike v Ljubljano. Tudi druge avtobusne proge so že močno zametene. V javorniških, snežniških in čabranskih gozdovih je že sedaj do 2 m visoko snega s staro podlago. Železniški promet do davi še ni zaznamoval večjih ovir in zamud. Jutranje lice Ljubljane je bilo čez noč spremenjeno. Mlekarice, ki so poprej vozile mleko na triciklih, so morale seči po sankah. Druge pa so pripeljale mleko na velikih sankah s konjsko vprego. yozovni promet je nekoliko zastajal. Tudi tramvaj je vozil počasneje. Mestnemu cestnemu nadzorstvu pa je novi sneg napravil mnogo dela in skrbi. Nadzorstvo je h kidanju snega poleg stalnih cestnih delavcev pritegnilo še 150 brezposelnih delavcev, ki so bili doslej zaposleni pri kanalskih delih v šiški, davi pa je nadzorstvo sprejelo še do 20 doslej nikjer zaposlenih delavcev, ki so se takoj ob prvih jutranjih urah javili, da bi radi bili zaposleni pri kidanju. Ti delavci so mirno čakali na sprejem v delo. Sneg jim je prinesel zaslužek. Mnogim revnim rodbinam pa hudo skrb za kurjavo in prehrano. Mestni delavci hite z odkidavanjem snega. Nadzorstvo bo najelo tudi več privatnih voznikov za odvoz snega v Ljubljanico. Z odvozom pa dopoldne še niso pričeli. Zanimive najdbe v Št. Jerneju St. Jernej, 26. januarja. V Dolenji Stari vasi pri St. Jerneju si je gradil letos Martin Hosta novo hišico in si je izkopal v zemljo tudi kletne prostore. V globini poldrugega metra je naletel na številne sledove morsko-vodnih živali, med katerimi je bilo največ rib. Živali so bile v mehkem terenu nenavadno dobro ohranjene in je bilo na njih opaziti vso organsko _ _ ____________ strukturo do podrobnosti. Okamenine so bile žal I 32 letni posestnik Vincenc Štorman, doma iz Pod Avtomobil povozil kolesarla Celje, dne 25. januarja. V nedeljo je vozil okrog 12. ure dopoldne neki italijanski avtomobil, v katerem so se nahajali trije potniki, iz Sv. Petra v Sav dolini proti Žalcu. Med Sv. I etrom in Žalcem je avtomobil blizu državne cestarske hišice zadel v kolesarja, ki je prav tako vozu v smeri proti Žalcu. Pri karambolu je kolesar, Čudni zaslužki pa zavarovalne špekulacije Št. Jernej, 24. jan. Težko gospodarsko stanje, v katero so potisnila suha leta našega človeka, je privedlo ljudi do vsakovrstnih Spekulacij, od katerih je zavzela zlasti zavarovalna kampanja čudne oblike. Špekulanti te vfste stavijo na starčke in bolnike, ki so manj ali bolj »dozoreli«, kakor na številke v loteriji. Poznamo celo agenta, ki zbira zdravniške informacije o stanju bolnikov in ponuja nabrani »materijal« v nakup. Na ta način se ustvarja nekaka tiha borza, na kateri notira »blago« pač po kurzu. Sliši se, da so nekateri ljudje na ta način že precej zaslužili, saj poznamo več »borzijancev«, ki se zanimajo za vse bolne in nadložne v fari. Podobne mahinacije bi bile sicer samo stvar okusa (ki se vedno bolj maliči in ga ej vedno manj), če ne bi obenem ustvarjale plodnih tal raznemu moralnemu plevelu. Manj skrupulozni »borzijauci« se javno pritožujeio, če morajo predolgo plačevati zavarovalnino in kažejo njegovi zavarovanci še preveč veselja za ta svet. Pa ne le to. Podjetnejši so izdelali kar mrtvaške liste in dvignili zavarovalnino za zavarovance, ki polem niso mogli doumeti svoje uradne smrti, še rn^nj pa »sedmine«, katero zelo drobljive in bi bila pri zbiranju potrebna največja pazljivost. Najdba spominja na drugo starejšo dobo. Ko so gradili kartuzijo Pleterje, so prekopali za cesto nizek s trto zasajen griček Oolobinjek in pri tem delu naleteli na dve oknmeneli ribi. Ljudje so se začudeni vpraševali, odkod neki ribi globoko v hribu. Odgovor ni lako preprost in ga more dati le strokovnjak. Vsekakor sta najdišči na Golo-binjaku in v Stari vasi do nekdaj tod se razlivajočega morja, okamenele ribe pa spomin na davno, davno preteklost ko je bilo obličje naše zemlje še čisto drugačno, ko na primer še Gorjancev nikjer ni bilo in je Sredozemsko morje bolj ali manj zmagovito osvajalo južne dele Evrope. Saj so bile celo dobe, ko je Evropo skoro v celoti prekrila voda. Sentjernejsko polje, ki je več metrov debela naplavina proda, je še zelo mlada tvorba, medtem ko je Golobinjek in Josilna plast v Stari vasi usedlina iz starejših geoloških dob. Za najdbo v Stari vasi se je zanimal neki gospod iz Kostanjevice, ki je pa pozneje iziavil, da je stvar brez vsakega pomena in je zato Hosta okamenine zavrgel. Na srečo je odkrita plast zelo bogata organskih ostankov in bo lahko kadarkoli pozneje pridobiti zanimive primere za zbirke. Naš muzej bo priliko gotovo izkoristil, saj je o najdbi obveščen. Kakor je znano, so bile ribe ena izmed prvih živalskih vrst sploh na naši zemlji in so se pojavile že v silurju, t. j. v najstarejšem paleocoiku morda pred kakimi petdeset milijonov leti. Vendar pa v Stari vasi odkritih gotovo ni prištevati tej loga in sedaj poročen v Sv. Juriju ob Taboru, padel s kolesa in dobil smrtnonevarne poškodbe na glavi. Štormana so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato je bil pa oddan v nadaljnjo domačo oskrbo, ker je bilo vsako upanje na okrevanje zastonj. Kakor smo zvedeli danes proti večeru, je Štorman poškodbam ki jih je dobil pri karambolu, res podlegel. Nesreča se je zgodila na istem mestu, kjer je pred dvemi leti povozil neki avtomohilist j>odloške-ga mladeniča Ivana Uršiča. najstarejši dobi. ker okainenilev (kristalizacija materijala) še ni zelo napredovala. Starejši Šentjernejčani se še dobro spominjajo 7-rudosledca« Tavčarja, ki si je vtepel v glavo, da mora najti v Št. Jerneju premog. Najel je nekaj izvežbanih rudarjev in pričel vrtati v zemljo. Dve leti so ob Starem potoku na Bakšetovem bregu kopali navpičen rov in prodrli v globino 42 ni. V globino je izginilo mnogo voz lesa, s katerim so parili stene, premoga pa ni bilo nikjer. Poizkus je bil v geološkem pogledu vseeno zanimiv, ker je pokazal, da sega v vso izkopano globino plast usedline, v kateri je bilo po zatrjevanju takratnih opazovalcev vseskozi najti sledove školjk in polžev. Naročajte Slovenski dom! Celje naj dobi moderno justično palačo Celje, 25. januarja. Celje naj dobi moderno justično palačo. Mestni svet celjski je v svoji seji di\o 15. januarja 1086 sklenil tole spomenico: Mestna občina celjska prosi in poziva kraljevo vlado, da brez odloga zagotovi potrebna sredstva za gradnjo moderne justične palače v Celju. To svojo prošnjo opira na sledeče v spomenici mestne občine, sklenjeni v mestnem svetu celjskem dne 29. novembra 1935, navedene tehtne razloge: Gradnja iustične palače v Celju se obravnava že izza leta 1905 in je stopila tik pred izbruhom svetovnt. vojne v zaključen štadij. V poletju 1914 se je pričelo že z rušenjem zgradbe bivšega okrožnega sodišča, kjer naj bi se zgradila nova justična palača. Okrožno sodišče se je tedaj moralo namestiti v stari mestni zgradbi Grofiji, kjer še danes životari v dokaj primitivnih pro- . . , , . . . --- . štorih, dasi je bila ta premestitev le zasilna. Sve- je tak »borzijanec« priredil v čast svojega uradno j tovna vojna je izvedbo lepega projekta justične umrlega, v resnici pa živečega zavarovanca. Oglasti palače žal prekinila in zadeva je bila tedaj in po- bi morale tem razmeram, ki menda niso samo lokalnega značaja, izdreti nemoralno ost. Za boljši kemščni institut Že nekaj let sem se bore akademiki ljubljanske univerze in z njimi vsa slovenska javnost za izpopolnitev najosnovnejših potreb svoje univerze. Univerza biblioteka je njihov prvi uspeh. Naslednji problem, ki na vso moč kliče k rešitvi. je kemični institut. Naj navedemo le nekaj de:stev z opisom njegovih prostorov in težkoče kemičnega instituta bodo dovolj jasno utemeljile našo zahtevo po izgraditvi novega poslopja. Kemični institut naše univerze je v kleteh poslopja državne realke v Vegovi ulici, kjer za prostore, ki so služili nekoč za skladišče drv in premoga, plačuje država 96.000 dinarjev najemnine. Tu so dijaški laboratoriji, v katere prihaja tako pičla dnevna svetloba, da gore žarnice ves dan, kjer so tla ksilolitna, stene mokre, kjer pozimi vlada vedno prepih, ki nadomestuje ventilacijo. Ta je, čeprav nujna, neizvedljiva. Analitski laboratorij je premajhen, študentje morajo čakati, da dobe prostor. V fiziko-kemičnem laboratoriju se gnete 15 praktikantov na prostoru 8 kvadratnih metrov. Hodniki, ki so brez oken, ozki, zastavljeni s stroji, lahko postanejo nevarni v primeru nezgode. Premajhne so sobe profesorjev in docentov, po pisalni mizi so razvrščene aparature, ki nimajo prostora drugod itd. itd. O vseh teh razmerah, ki so sistematsko obdelane v brošuri »Za bol:ši kemični institut«, katero je izdal akademski klub kemikov, vas želimo informirati na zborovanju, ki ga priredi Akademska akcija za izpopolnitev univerze v torek 26. t. m. ob pol 20 v dvorani Trgovskega doma. kjer bodo govorili gg. rektor in profesorji, predstavniki javnosti ter akademiki. Za vsakega Slovenca, ki mu ie rast in prospeh naše univerze pri srcu, je udeležba moralna dolžnost. Pridite vsi in podprite stremljenja akademske mladine, da skupno manifestiramo za primarne potrebe slovenske univerze. Akademska akcija za izpopolnitev univerze. Jakost košave 15 m na sekundo Belgrad, 26. jan. m. Včeraj je v Belgradu zavladal strahovit mraz, ki ga je še povečal silen veter, ki ga tu imenujejo košava. KoSava je brila s tako silo, da je trgala po ulicah napisne table na trgovinah. Na Donavi in Savi je koSava potopila več čolnov. Košava piha s silo 15 m na sekundo ter nosi s seboj droben sneg. Včeraj je bila tu temperatura 11 stopinj Celzija pod ničlo, danes se je pa mraz zaradi silne košave še povečal. V Jugoslaviji je bila včeraj največja temperatura v Zaje-čarju, in sicer 15 stopinj pod ničlo. Tudi iz ostalih krajev naše države poročajo, da so nastopile velike vremenske izpremembe. To posebno v moravski, vardarski, zetski. vrbaski in drinski banovini, kjer divjajo veliki snežni viharji, ki naoravliaio neprehodne snežne zamete. Cene žitu Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Tisa in Begej 163 165 srem. ladja Sava in Donava 100-162. slav. in srein. 157—159, bč. in bati. ladja Donava 162—164, ban. 156—160, bč. 158—160 Oves: bč. srem., ban. 110—112. Ječmen: bč., srem. 64 kg 130—132.50, bč. srem. pomladni 68 kg 132.50—135. Moka: bč., ban. og ogg 240—250, št. 2 220—230, št. 5 200— 210, št. 6 180-100, št. 7. 150-160, št. 8. 105-110, sremska, slavonska og ogg neizprem. št. 2. 215— 225, št. 5. 195 -205, št. 6. 175-185, št.7. 145-155, št. 8. 105—110. znejo ponovno odložena na nedoločen čas. Neprimerna sedanja razmestitev Sedanja razmestitev okrožnega sodišča, okrajnega sodišča in državnega tožilstva v štirih poslopjih, od kateiih je le eno državna last, jo jto-vsem neprimerna, nepraktična in zamudna za uspešno uradovanje. Tudi so uradni proslori obeh sodišč žal tako borni, pomanjkljivi in primitivni, da škodujejo ugledu države, pravosodstva in mesta Celja, ki šteje skoro 20.000 prebivalcev in slovi kot priljubljeno letovišče in tujsko-prometno središče. Jetnišnica -celjskega okrožnega sodišča je z ozirom na zahteve, ki jih stavi današnja doba Ob 30-letnici celjske katoliške prosvete Celje, 25. januarja. Ločitev duhov je prišla na Štajerskem nekoliko pozneje kakor na Kranjskem. Vzrok so bile pač žalostne narodnostne razmere, v katerih so se morali izživljati štajerski Slovenci in se boriti za vsako malenkost s številčno šibkejšim nemškim gospodarjem. Prav iz tega vzroka tudi na Štajerskem nastopi ločitev dunov precej pozneje kakor na Kranjskem in Goriškem To velja še prav posebno za Celje, kjer je bil center vsega protislovenskega in protikatoliškega gibanja v bivši Avstriji. Vendar so počasi dozorevale razmere tudi v Celju, posebno polem, ko je nastopila bolj radikalna 6truja med radikalno vzgojeno inteligenco. Ločitev je dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor ob izredno veliki udeležbi. Kot glavni govornik je nastopil na občnem zboru mladi državnozborski poslanec dr. Anton Korošec, poleg njega pa tudi ustanovitelj Ivan Gorišek Ustanovnega občnega zbora so se udeležili tudi nasprotniki, zagovorniki slogaštva pa tudi nove liberalne stranke, kateri so posebno vikarja Goriška ostro napadli. Novo društvo se je lepo razvijalo. Ustanovilo je takoj svojo knjižnico, v okviru društva so mnogo igrali ustanovljen je bil tamburaški zbor. Društvo je prirejalo tudi jiredavanja in je imelo med predavatelji tako odlične osebnrsti, kakor je bil nepozabni naš Ev. Krek. V Celju je bi! ustanov- prišla istočasno v politiki, prosveti in gospodar- j Ijen tudi eden prvih mladeniških odsekov — od-stvu. Dr Korošec, ki je bil pred tridesetimi leti j sek orlovske organizacije — na Štajerskem. Dolga prvič izvoljen za poslanca, je prirejal shode, ustanavljal društva in tako polagal temelje novemu ljudskemu pokretu. ki je odločno zagovarjal v javnem in privatnem življenju katoliška načela in s tem prelomil z breznačelmm slodaštvom od katerega so imeli katoliško orijentirani krogi samo škodo. V prvih letih preteklega stoletja je delovalo v Celju več za katoliško stvar navdušenih mlajših gospodov. Prej so vsi celjski Slovenci brez razlike prepričanja zahajali v čitalnico, gospodarsko so bili enotni in tudi v politiki so šli skupna pota. Ko so pa nastopile nove, mlajše moči so pokazale tudi celjskim, katoliško orientiranim Slovencem nova pota. po katerih naj hodijo v bodoče. Omeniti moramo na prvem mestu tedanjega celjskega vikarja, sedaj župnika na Zg. Ponikvi pri Žalcu, ki je v svojih mladih letih posvetil vse svoje moči novemu krščansko-focialnemu pokretu. Drugi mož. ki je v tistih letih pomagal orati ledino katoliške prosvete v Celju in okolici je bil mladi gimnazijski profesor Anton Cestnik, ki še sedaj živi v pokoju. Poleg teh dveh še drugi, a imena so danes pozabljena. Z mladeniškem ognjem so šli na delo in ustvarili mogočno katoliško prosvetno organizacijo, ki prav ie dni praznuje svoio tridesetletnico. Na novega leta dan 1906 je bil v veliki leta je predsedoval društvu vikar Ivan Gorišek, dokler m zapustil Celje. Člani so bili večinoma iz celjske okolicee, mnogo je bilo tudi tovarniških delavcev. Živahno sodelovanje je prekinila svetovna vojna. Po svetovni voini je začelo društvo delovati s podvojeno močjo. Ustanovlien je bil pevski* zbor, gledališko umetnost je gojila Gledališka družina, posebno živahno ie delovala prva povojna leta dekliška zveza. Iz bivšega izobraževalnega društva se je društvo prekrstilo v Katoliško prosvetno društvo. Tako te iz bivšega pevskega odseka nastalo sedanje pevske društvo »Celiski Zvon«, ki prireja koncerte na odlični umetniški višini. V zadnjem času se je osamosvojila tudi Gledališka družina. V okviru društva delujeta danes fantovski odsek in dekliški odsek. Društvo ima bogato knjižnico in čitalnico rer prireia prosvetne večere, ki so kvalitetno vedno na višku. Svoj 30 letni jubilej namerava društvo proslaviti kar najbolj svečano V ta namen bo v soboto dne 30. januarja zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice, ki je bilo doslej skozi vsa leta največji dobrotnik društva, slavnostna akademija. Pri akademiji bo nastopil orkester, pevski zbor, fantje in dekleta s simboličnimi vatami videli bomo tudi sliko iz Prešetnovega Krsta pii Savici. Slavnosti na take zavode, posebnost za celo dravsko banovino. Služila naj bi kot vzgled kašne jetnišnice ne sinejo biti: Prostori so nehigienski, mračni tesni in brez vseh modemih pridobitev na ten! polju. Tudi so krajevno občutno ločeni od obeh celjskih sodišč. Po zakonu predpisani mladinski oddelek, ki je osobito v današnjih časih tako ne-obbodno potreben, jim manjka. Sedež okrožnega sodišča brez justične palače Mesto Celje je edini sedež okrožnega sodišča v dravski banovini, ki nima justične palače. Novo mesto, ki je dokaj manjše mesto in je sedež, okrožnega sodišča, se ponaša že celo vrsto let z reprezentativno pravosodno palačo. Celo okrajna sodišč« v manjših krajih dravske banovine so clode prostorov na boljšem kot pa ste celjski sodišči ker imajo že več let državne stavbe, 'ki odgoW jajo potrebam pravosodstva. Tako n. pr. okrajna sodišča v Slovenski Bistrici, Litiji in na Vranskem. _ Gradnja justične palače pa je postala neodložljiva tudi iz razloga, ker mestna občina nujno potrebuje vsled priključitve okoliške občine mestni občini celjski za svoje urade celo poslopje mestnega poglavarstva, v čigar drugem nadstropju ima svoje uradne prostore okrajno sodišče. Potreba po teh prostorih za mestno občino celjsko, je postala tako nujna, da bo morala me3tna občina v najkrajšem času okrajnemu sodišču odpovedati zadevno najemno pogodbo. Enako nujno potrebuje mestna občina Grofijo, kjer namerava namestiti muzej, Glasbeno Matico in mestno knjižnico. Razven teh že znanih razlogov pa bi bilo vpo-šlevati še sledeče: Celfe, središče Slovenije -zapostavljeno Mesto Celje kot središče dravske banovine in Slovenije ima samo štiri državne zgradbe, od katerih sluzita samo dve uiadom, to je okrajnemu načelstvu in posti, dočim sta dve namenjeni šolskim potrebam^ (državna realna gimnazija in rudarska sola). V primeru z Mariborom in Ljubljano se zalo mesto Celje upravičeno čuti zapostavljeno, kajti število tukajšnjih državnih zgradb ni v nikakem pravem razmerju s številom državnih zgradb v Ljubljani in Mariboru. Silno zapostavljeno se čuti tudi napram Belgradu, Skoplju, Nišu, Zagrebu, Banjaluki in številnim drugim mestom, v katerih je država naravnost ogromno gradila. Mestna občina je dala za gradnjo justične palače na razpolago svoje najlepše stavbišče, to je zemljišče na Glaziji v približni izmeri 14.000 ni5. Mestna občina se je zavezala, da ostalega dela Glazije ne bo zazidala, temveč, da ga bo "po dograditvi nove sodno palače izpremenila v javni park. Dalje se je mestna občina zavezala v izvo-stnem roku zgradPi potrebne komunikacije ob novi justični palači. Končno je mestna občina predujmoma dala na razpolago znesek 30.000 Din, da je državna uprava zamogla pristopiti k izdelavi 'načrtov za novo justično palačo in jih tudi že izdelati. Kraljevo vlado naprošam, da vse gornje tehtne razloge vpošteva in za gradnjo justične palače tako pravočasno zagotovi sredstva odnosno kredite za plačevanje anuitet za posojilo, ki naj se v to svrho najame, da bo z gradnjo justične jialače možno pričeti v poletju 1637. Ta spomenica se predloži: 1. predsedništvu ministrskega sveta, 2. ministrstvu za pravosodje, 3. ministrstvu za notranje zadeve, 4. ministrstvu za narodno ztjravje in socialno politiko. 5. ministrstvu za finance, (j. kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani, 7. predsedništvu okrožneua sodišča v Celju. b primeren govor bi imel sedanji društveni predsednik, profesor Peter Kovačič. Tako hoče društvo tudi pri tej slavnostni akademiji pokazat; vse tisto delo, ki ga je društvo gojilo v dobi 30 let: gojilo je petje dramatiko, vzgajalo fante in dekleta ter posvečalo mnogo pozornosti tudi orkestru. V nedeljo, dne 31. januarja bo ob pol 9 zjutrai v veliki dvorani Ljudske posojilnice slavnostno zborovanje Govoril bo predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, bogoslovni profesor g. dr. IloIin;ec. nato bo pa ob 10 v opatijski cerkvi pridiga ii; slovesna sv. maša. Kulturni koledar Čop Matiia ‘26. jan. 1797 se je rodil v Žirovnici filolog in literarni kritik Matija Čop. — Gimnazijo in oba letnika filozofije je dovršil v Ljubljani. Najprej se je vpisal' na teologijo. Toda ker jo dobii mesto profesorja na Reki, je popolnoma opustil misel na teologijo. Po dveh letih je bil prestavljen v Lvov in leta 1827 ga že srečamo v Ljubljani, kjer je leta 1830 postal bibliotekar v licejski knjižnici. — 6. julija 1835 je utonil v Savi pri Tomačevem. Matija Čop je bil 8 svojim ogromnim znanjem trdno ozadje Prešernovega genija. Imel je poseben talent za jezike in je obvladal poleg slovenščine še nemščino, grščino, latinščino, francoščino, italijanščino, španščino, portugalščino, angleščino in slovanske jezike, od katerih se je posebno zanimal za poljščino in ruščino. — Njegova literarno-estetska izobrazba, ki je slonela na estetskem nazoru romantikov hratov Schleglov, je bila tako velika in iskreno doživeta, da jo mogla Prešernu biti '"(Minica. — Njegov pomen morejo pravilno označiti le Prešernovi verzi o krmarju: Ti nam otel čolnič si, mu krmo in jadra popravil, Ti mu pokazal i>ot pravo v deželo duhov. — Žal, da je takemu velikanu usoda prezgodaj pretrgala nit življenja, da ni mogel spolnili nalog, ki mu jih je nalagal takratni slovenski razvoj. — Največje njegovo delo je pač gradivo za slovensko literarno zgodovino, ki ga je zbral za Šafarika. Ljubljana danes Koledar Dan os, torek 26. janilarja: Polikarp. Jutri, sreda 27. januarja: Janez Zlatoust. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. • Opera: Pri treh mladenkah. Izven. Drama: Zaprto. Kino Union: Burgtheater. Kino Sloga: Čardaš. Kino Matica: Revolta na brodu Bounty. * K I N UNION W1LY FORSTOVA filmska umetnina Burgtheater Werner Krauss, Hortense Kaky, Olga Oehova. Wlily Elcbberger, Hana Moaer TEI. 21-24 MATICA Slager-fllm, nalveftta pomorska pnstolortetna Revolta na brodu Dounty Charles Langtiton, Clark Gable, Fraocbot Tone Kadi doliine tega tilma predstave ob 16., 18-30. )n 21 IB. un Predstava » dragih kinih rum Malica ob IB, 11*15 In 21. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Torek, 26. januarja: Zaprlo. Sreda, 27. januarja: Kadar 60 utrga 6blak. Rod A. Četrtek, 28. januarja: Korajža velja. Izven. Globoko znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 29. januarja: Ob 15: Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 din. OPERA Začetek ob os m ih Torek, 26. januarja: Pri treh mladenkah. Izven. Popust za abonente. Sreda, 27. januarja: Navihanka. Red Sreda. Četrtek, 28. januarja: Cavalleria rusticana. Glumači. Red Četrtek. Petek, 29. januarja: Zaprlo. DRAMA Prihodnja premiera v drami bo igra z naslovom: Simfonija 1937,_ ki sta jo spisala Gerorge S. Kaufmann in Edna Ferber. Igra obsega 11 slik iz sodobnega ameriškega življenja finančnih in umetniških krogov, |e svojevrstno zgrajena na način, ki ne sliči običajnim dramskim koncepcijam. Delo prikazuje niz različnih življenjskih usod, zmed katerih doživi vsaka svojo dramo vsakdanjosti, ki so narahlo povezane med seboj. V delu sodeluje skoraj ves dramski ansambel. Vprizoritev pripravlja arh. inž. Stupica. OPERA Pri dnevni blagajni v operi so interesentom še vedno na razpolago bloki za 20 odstotni popust za operne in dramske predstave v Narodnem gledališču. Blok obsega 20 kuponov in stane 100 Din. Pri nakupu vstopnice za katerokoli predstavo,_ razen za premiero, se odračuna od cene vstopnice 20 odstotni popust in 5 Din. ki jih je lastnik bloka že plačal pri nakupu bloka Gledališka uprava opozarja vse na to ugodnost, saj plača lastnik bloka n. pr. pri nakupu vstopnice za kako predstavo po znižanih cenah samo še 4 75 din za sedež zadnjih vrst parterja v drami, v operi pa 11 din, zato je ta blokovni sistem jako ugoden zlasti za nedeljske gledališke posetnike. Mariborsko gledališče Torek, 26. jan. ob 20 »Baron Trenk«. Gostuje operni pevec Boris Arhipov. Sreda, 27. jan.: Zaprto. Fc Vagon na progi v plamenih Maribor, 25. januarja. Med potniki, ki so se v nedeljo zvečer vozili z osebnim vlakom iz Celja proti Mariboru, je vzbudil med postajama Poljčane in Slov. Bistrica veliko pozornost goreči vagon, ki je bil priklopljen tranzitnemu tovornemu vlaku, ki vozi iz Italije na Češko. Velik 15-tonski vagon je bil v Trstu natovorjen s surovo juto, ki je bila namenjena za neko tekstilno tovarno na češkem. Iz neznanega razloga se je med vožnjo juta vnela. To so opazili želez* niški uslužbenci v Poljčanah, nakar so vegan odklopili in odprli vrata. V tem trenutku je iz njega švignil plamen. Pričeli so takoj z gašenjem, vendar je bil ves trud zaman. Ogenj je uničil ves tovor, 15.000 kg jute in lesene dele vagona. Škoda na sami juti znaša 150.0000 din, znatna škoda pa je tudi na vagonu. V zadnjih letih se je že parkrat dogodilo, da so bili na enak način uničeni tovori surove jute. Celjska gasilska in reševalna služba v preteklem letu Celje, 25. januarja. Celjska prostovoljna gasilska in reševalna četa je polagala v nedeljo obračun o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor se je vršil v Gasilskem domu in ga je vodil predsednik gosp. Dobovičnik. Podana so bila obširna poročila posameznih funkcijonarjev čete o delu v pretekli poslovni dobi. Iz vseh poročil je razvidno, da je četa v preteklem letu v polni meri vršila svojo nalogo. Gasilci so intervenirali pri 10 požarih. Reševalni avtomobil je prevozil 813 oseb in pri tem absol-viral 8773 km vožnje. V anibulanci je nudil redovalni oddelek prvo pomoč v 61 primerih. Sledila so poročila blagajnika, orodjarja ter nadzornega odbora, ki so bila soglasno sprejeta in je dobil odbor razrešnico. Sprejet je bil tudi proračun, ki izkazuje neznaten primanjkljaj. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Dobovičnik, za poveljnika g. Košir Franc, njegov namestnik je gosp. Berna Emerik, tajnik g. Košir Maks, blagajnik pa g. \Verdouschegg Friderik. Izredno izčrpno poročilo je podal o delovanju predsednik g. Dobovičnik. Četa je na slovesen način proslavila 65-letnico svojega obstoja, pri kateri priliki je bil blagoslovljen tudi drugi reševalni voz. Vršila so je tudi velika javna tombola, nato pa veselica. Četa se je nadalje udeleževala vseh patrijotičnih prireditev. Tekom leta so se vršila naslednja zanimiva in poučna predavanja: drž. tožilec g. dr. Juhart je predavala o kriminal*-nih požigih, profesor na rudarski šoli g. inž. Rudolf o požarih in nesrečah v rudnikih, zdravnik g. dr. Perko o reševanju in prvi pomoči ob nesrečah in ustavljanju krvi ob krvavenju, kapetan g. Toš o vojnih plinih in učitelj g. Zemljič o Savinjčanih in Kosarjih. Požarov ni bilo mnogo, kolikor jih je pa bilo, so bili že v kali zadušeni in so gasilci s tem preprečili mnogo nepregledne škode. Drugače je z reševalnim oddelkom, ki je imel I. 1936 brez števila voženj. Mnogokrat je bila klicana reševalna postaja tudi več krat na dan. Vse to delo pa opravljajo samaritani brezplačno in prostovoljno. Končan je bil tudi proces zaradi avtomobilske nesreče lota 1933. Četa je bila v prvi in drugi instanci obsojena, da mora plačati 20.000 Din na boleslni-ni, mesečno pa po 300 Din kot vzdrževalni no za člana Korberja. Plučati mora tudi 2.5.000 Din odvetniških stroškov. Predsednik je tudi poudaril, da čuti četa potrebo po novem in boljšem orodju. Če se hoče vzdržati še nadalje v polni pripravljenosti. Res je, da dobi četa na 3% gasilski dokladi letno od občine približno 50.000 Din, vendar vse to ne zadostuje. Posebno naporna postaja vsak dan bolj reševalna služba, ker vožnje od dne do dne naraščajo. Kaže se tudi potreba po namestitvi vsaj dveh poklicnih gasilcev. Predsednik je tudi omenil, da je več primerov, ko se zlorablja reševalna služba. Bolgarski šport napreduje Le počasi in s težavo si utira naš šport pota v sosedne države. Pri nas še nismo videli italijanskih smučarjev, niti bolgarskih atletov, niti grških pla-vačev. Zdi se, da vse preradi vabimo k nam le one športnike, ki prihajajo kakor učitelji in nam še poslednje optimiste, ki so ponosni na domače mojstre, pokolebajo. Dobro bi vsekakor bilo, da bi naše športne ustanove povabile od časa do časa tudi take tekmovalne ekipe, katerim zmaga ne bi bila že vnaprej zagotovljena. Tukaj mislimo zlasti na Bolgare, ki so v zadnjih letih pokazali velik napredek v vseh športnih disciplinah in bi bili marsikateremu našemu klubu enakovreden nasprotnik. V resnici je bolgarski šport še mlad, vsekakor mlajši od našega. Vendar uživa tolikšno državno podporo, da se nam naglo približuje. Ze 1. 1925. je ustanovila vlada Aleksandra Cankova poseben športni urad pri ministrstvu prosvete. Ta urad je takoj poslal nadebudne akademike na inozemske visoke šole za telesno vzgojo, doma pa je krepko podprl telesno vzgojo v šolah, zlasti pa delo športnih organizacij. Tako je Bolgarska z ozirom na šolstvo že med najnaprednejšimi državami v Evropi. V ljudskih šolah imajo na Bolgarskem vsak dan po pol ure telovadbe in športa, po gimnazijah pa po štiri ure tedensko — in sicer dve uri za telesno vzgojo, posebno popoldne (2 uri) pa za šport in državljansko vzgojo. Da bi se bolgarska mladina obvarovala pred kvarnimi posledicami divjega športa, so skoraj po vseh šolah ustanovili dijaške športne klube.V teh klubih se dijaki vadijo v vseh vrstah športa, posebni funkcijonarji pa pazijo, da se tudi moralna vzgoja vrši v duhu džentlemenskih športnih načel. Prosvetno ministrstvo tudi želi, da bi se telovadni učitelji udejstvovali kot trenerji v dijaških športnih klubih. Telovadni učitelji radi ustrezajo tej želji, ker delo v šolskih športnih klubih računa kot 2 tedenski uri v šoli, šola za tel, vzgojo v Sofiji deluje že devet let. Nič manj kot 16 štipendistov bolgarske vlade je končalo študije na visokih šolah za tel. vzgojo v Budimpešti in Berlinu. Le-ti tvorijo prvi kader profesorjev telesne vzgoje. Zaposleni so deloma kot pokrajinski nadzorniki za tel. vzgojo, deloma pa kot asistenti na šoli za telovadne učitelje. Ta šola je bila ustanovljena že 1. 1928, deluje torej že deveto leto. Polagoma se je učni načrt razširil, tako, da obsega danes že vse najvažnejše teoretične in praktične predmete, katere mora obvladati strokovno izobraženi telovadni učitelj. Vsak pokrajinska oblast (na Bolgarskem je 7 pokr. oblasti), ki ima nalogo, da nadzira delo v šolah in športnih klubih in da organizira športne Pasja steklina v celjski okolici Celje, 25. januarja. V celjski okolici, v Trnovljah, je bila uradno ugotovljena pasja steklina. Da se preprečijo večje nesreče, je mestno poglavarstvo izdalo izredno ostre ukrepe, kakor jih predvideva zakon o pobijanju nalezljivih bolezni. Opozarjamo na ta razglas, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva, občinstvo. Predvsem je pa važno dvoje: vse pse na vrvice, imeti uiorajo tudi nagobčnike, vsak slučaj pasje stekline jo pa treba takoj javiti mestnemu veterinarju v mestni klavnici. Medklubske skakalne Kdo je neznana utopljenka? Celje, dne 25. januarja. Pri tekstilni tovarni v Sv Petru v Sav. dolini je bilo najdeno v tako zvanem Savinjskem kanalu truplo neznane ženske, ki se je v tem kanalu utonila Neznanka je stara, po videzu sodeč 40 do 50 et. Pri mej so našli nekaj dinarjev in železniško vozovnico Grobejno— Celje. Imela je zlate uhane, na nogah precej'dobre snežke in je bila oblečena v boljšo obleko. Na glavi je imela ruto, ki je bila zavezana na primorski način. Po vsej zunanjosti lahko sklepamo, da gre za boljšo žensko. Oblast je odredila..da je bila neznanka pokopana v Sv Petru v ?av dolini. Imena u'opl|enke do sedaj še niso mogli ugotoviti. Kakor je bilo sklepati po vseh okolnostih. je ležala neznanka v vodi šele nekaj ur Ali gre za zločin ali samomor, za enkrat ni znano Upati pa je, da bo zagonetna smrt kmalu pojasnjena- tekme v Celju Smučarski klub v Celju bo priredil v nedeljo, dne 31. januarfa t I. na svoji skakalnici v Liscah pri Celju, ki d< klubfko skakalno tekmo za prvenstvo Celja. Start iri Celj na svoji ovoljuje skoke do 42 metrov, med- bo ob pol 15. Pravico starta ima vsak tekmovalec IZSS, ki se izkaže z verificirano legitimacijo. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnina znaša 10 Din. Prijave je poslati na naslov G. E. Pai-dasch, Celje, do 30. t. m. Naknadne prijave na dan v Liscah v restavraciji Petriček, nakar bo žrebanje startnih številk. Nagrade: Najboljši tekmovalec prejme krasen steklen pokal, častno diplomo in naflov »Prvak Celja v smuških skokih za leto 1037«, drugi in tretji diplome ozir. kolajne in praktična darila Tekmovalec, ki doseže najdaljši skok dneva, prejme darilo. Najboljši tekmovalec Sni. kluba Celje prejme darilo. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo jx> tekmi v salonu restavracije Petriček v Liscah V slučaju neugodnih sne-! ženili razmer, se bo tekma vršila pozneje. Sniu 1 čarski klub Celje. vaditelje. Sadovi takega dela se že poznajo. Športni klubi vidno rastejo, tekmovalci pa se na mednarodnih tekmah vedno bolj uveljavljajo. Najmočnejša telovadna organizacija je »Junak«, ustanovljena I. 1895. V »Junaku« ie organiziranih 174 društev, ki imajo 18.826 članov. Močno razširjene so na Bolgarskem planinske organizacije. Starejša »Turistovska zveza« ima 4000 članov, mlajša »Junaška turistovska zveza«, v kateri so včlanjeni večinoma dijaki, pa šteje čez 8000 pripadnikov. Bolgari imajo tudi svoj zakon o telesni vzgoji »Zakon za fizičesko vazpitanje na blgarskota mladež«, ki obsega predpise glede telesne vzgoje izvenšolske mladine, glede obvezne gradnje športnih igrišč in sistematizacije izobrazbe telovadnih učiteljev. Zakon je izdelan po vzoru madžarskega in grškega zakona o telesni vzgoji. Omembe vreden je tudi fond za podpiranje športa; v ta fond prihajajo vse športne takse, ki so na amaterske prireditve nižje, na profesijonalne pa višje. Po vseh teh podatkih lahko sodimo, da je Bolgarska glede državne športne inicijative že pred nami, vendar nas pa, kakor je znano, v športni kvaliteti še ne dosega. V interesu medsebojnega spoznavanja bi bilo, da bi se naša in bolgarska športna reprezentanca večkrat srečali. Od tu in tam Člani izvršilnega odbora b. SDS, ki je dva dni sejal v Zagrebu pod predsedstvom dr. Milana Ko-stiča, je včeraj končal svoje delo nakar so vsi člani odbora obiskali dr. Vladka Mačka in mu izročili spomenico, na katero so se bili zedinili. Tudi za javnost bodo baje izdali posebno obvestilo v svojih sklepih. Finančni odbor Narodne skupščine je začel potem, ko je sprejel proračun v iiajčehi, obravnavati istega v podrobnosti. Seje vodi predsednik finančnega odbora dr. Voja Janjič. V občini Klašnice v banjaluškem okraju v Bosni so bile v nedeljo naknadne občinske volitve. Glasovalo je 78% vpisanih volilcev in sicer za JRZ 687, za listo združene opozicije za 501. Afera zagrebškega zdravnika dr. Karpatija še ni šla z dnevnega reda. Svoječasno smo tudi mi poročali, da je stol sedmorice kot najvišje 6odišče omililo prvo obsodbo in zdravniku, ki se je po klicno bavil z odpravljanjem plodu, kazen zmanjšal in olajšal kot jx>gojno. Sedaj pa je bila okrožnemu sodišču v Zagrebu dostavljena razsodba stola sedmorice, v katerem pa stoji, da Karpati ni bil obsojen na štiri mesece pogojno, temveč brezpogojno. V ostalem pa se bo proti temu zdravniku vršila v kratkem ponovna razprava zaradi enega primera, za katerega je ponovno razpravo odredilo že najvišje sodišče, ter zaradi nekega novega l>rimera enakega značaja. Zanimanje javnosti za tc afere je še vedno veliko. Težak dan je bil včeraj za nesrečnike in obupance v Zagrebu. Eden si je končal življenje, drugi trije pa so nekaj takega poskušali, pa so jih še pravočasno rešili. Med temi je bila neka uradnica, ki je ho tela v smrt iz žalosti zaradi smrti svoje matere, drugi zaradi družinskih razprtij, tretji pa zaradi S]x>ra s svojo zaljubljenfco. Nenavadna afera se je razkrila v zagrebški Narodni skupščini. Policija je prejela tri člane te organizacije, ker so ee bavili s prodajanjem brezplačnih železniših kart, ki jih to društvo dobiva od države za svoje učence. Aretirani so prodajali tujim osebam brezplačne vozovnice za polovico cene, največ za progo Zagreb Split. Maribor Maratonci-težkoalteti imajo drevi ob pol 8 v telovadnici važen sestanek. V si! V Ljudski univerzi predava v četrtek zvečer biolog zagrebške univerze dr, Lorkovič o prenašanju dednih lastnosti. Premiera v gledališču bo v četrtek zvečer. V Kovičevi režiji vprizorijo Nušičevo najnovejšo komedijo »DR«. Združenje trgovcev opozarja svoje člane, da morajo do konca tega meseca prijaviti pridobnino in davtek na poslovni promet za 1. 1937. Podrobna navodila prejemajo v zadružni pisarni. Mati in sin obsojena radi tatvine Maribor, 25. januarja. Danes se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila razprava, ki meče žarko luč na razmere in vzgojo v nekaterih družinah. Adolf Krampi in jegova mati Ivana sta se morala pred sodniki zagovarjati radi tatvine, ki sta jo skupno zagrešila meseca novembra lanskega leta. Obtožnica navaja, da sta obtoženca 4. 11. 1936 popoldne prišla v trgovino trgovca Mirka Merfa na Sp. Bregu pri Ptuju. Zahtevala sta naglavne rute, trgovec pa jima je na mizo razložil precejšnjo zalogo zahtevanega blaga, nakar sta izbirala. Nato sta zahtevala še srajce. Ko je trgoVec na polici iskal in izbiral ter obema kazal hrbet, sta obtoženca izmaknila 12 naglavnih rut. Nato sta še kupila 1 ruto ter odšla. Trgovec je takoj po njunem odhodu opazil tatvino ter jo prijavil orožnikom. Orožniški narednik se je s kolesom odpeljal za tatovoma ter ju zasledil nedaleč od trgovine. Ivana Kampi je pobegnila, čim je zagledala orožnika, njen sin pa je padel orožniku v roke. Pri razpravi je obtoženec krivdo priznal, vendar je trdil, da njegova mati za njegovo tatvino ni vedela. Isto je trdila obtoženka. Zanimivo je, da je bila obtožen-kina hčerka pred kratkim pred sodniki radi enakega delikta. Obtoženkino moralno vrednost pa ocenjuje spis okrajnega sodišča v Ptuju, v katerem je zapisano, da je svojemu sinu, ko je bil šele 7 let star, dajala potuho pri tatvinah in ga tako kar vzgajala za nepoštena dejanja. Adolf Kampi je bil obsojen na 1 leto robije in na 2 leti izgube častnih pravic, njegova mati Ivana pa na 1 mesec strogega zaporat in 2 leti izgube častnih pravic. Smrtna nesreča Celje, dne 25. januarja. V noči od 17. na 18. januarja je padci 43 letni trgovski sluga Anton Jošt v Celiu, doma po stopnicah in se pri tem težko poškodoval, med drugim je dobil tudi izredno hud pretres možganov. Jošt je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je pa 24. t. m. umrl. Naročajte Slovenski dom! Največ ga je padlo baje v Liki, kakor vselej ob takih prilikah. Velikih zaprek pa sneg ne povzroča, ker je povsod suh. Brzojavne in telefonske zveze so ostale nepoškodovane. Le na železnici imajo nekateri vlaki majhne zamude. Zagiebski velesejem se prav moderno preureja. Ima novo zemljišče in vse stavbe bodo nove. Zagrebčani hočejo na vsak način prehiteti Ljubljano in dokazati, da so tudi oni v tem pogledu zmožni prehiteti Slovence. Pravijo, da bodo s tem ponovno dokazali, da je Zagreb središče gospodarskega življenja v državi m bo novi velesejem zato tudi vzornik vsem ostalim enakim jnstituci jam. Kdaj bo dosegel zagrebški velesejem tako visoko 6topnjo, pa ne vemo. Najbrže ne še tako naglo. Dosedanji velesejmi so bili bolj skromni in ne vzgledni. Novo so zgradili veliko reprezenta* tivno dvorano, v kateri bodo lahko prireditve večjega obsega. Tudi Nemčija in Francija sta zgr«-? dili svoja lastna paviljona, ki bosta stalna. V Iloku je pred dnevi umrla beračica Anka Petrovič stara 64 let. Starko pa je prijela onemoglost in je dalje časa bolehala. Nekega dne pa so jo našli v postelji čisto nemočno in negibno. Ljudje so bili prepričani, da je ženska že umrla in so ji vse uredili za pogreb. Položili so jo v krsto iit položili na mrtvaški oder. Toda na vse-obče presenečenje je starka nenadno odprla oči in spregovorila nekaj besedi. Dvignili so 10 ir kreie, vendar pa je že nekaj ur za tem resnično umrla. Velika parna žaga, v kateri je imelo delo več kot sto delavcev, j« do tal jx>gorela v Bileči v Hercegovini. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti strojnika, ki je zajemal iz rezervoarja bencin, in je bil ogenj preblizu. ysa zgradba je bila nenadno v plamenih, ker je bila žaga polna lesa vseh vrst, Novosadsko sodišče še vedno obravnava afero s pomlajevanjem, ki sta v njo zapletena dva zdravnika dr. Uzelac in dr. Kolesnikov. Pomladila sta nekega 6tarega bogatega Belgrajčana in pri tem j>orabila 20 letnega delavca. Oba zdravnika se zagovarjata, da sta s tem svojim poskusom naredila le znanstveni poskus, ne pa kakšen dober posel. Sodišče bo zaradi tega najbrže poslalo vse 6pise "lavnemu sanitetnemu svetu, da se ta izreče strokovno o značaju poskusa teh dveh zdravnikov. Javnost pa ne šteje ta poskus za znanstven, pač pa pravi, da je bila ojieracija izvršena le zaradi dobrega zaslužka. To pomeni, da je taka operacija nedopustna tako s pravne strani, kakor tudi s socialne strani. To je izkoriščanje gosmocbrsko sla-bejših v korist gospodarsko močnejših. Zraven pa sta zdravnika za ta namen porabila brezposelnega delavca, kateremu ni bilo takrat niti 20 let. Zaradi tega je v razpravi nastopil nov moment. V javnosti prevladuje prepričanje, da bo sodišče izreklo nad zdravnikoma težje kazni. V Šibeniku hočejo nekateri naprednejši vinogradniki preurediti vse kleti, da bodo mogli tako jx>streči inozemstvu vsak trenutek z vsemi vrstami dobrega vina in zraven z vinom ree dobre kakovosti. Pred tedni je zato od tamkaj odšla posebna komisija v Italijo, da si tam ogleda take naprave. Posebno pažnjo posvečajo zgraditvi pristaniških skladišč za vino. Hočejo doseči, da bi se tako skladišče zgradilo že letos poleti, istočasno pa tudi centralna klet. To n‘e bi bil samo napredek v organizaciji prodaje vina, temveč bi se s tem dvignila med vinogradniki volja do umnejše obdelave vinogradov in bi s tem mogli pridelovati tipizirana vina, po katerih inozemstvo največ sprašuje. Enako bi se organizirala prodaja dalmatinskega vina v notranjosti države, da bi sc izjjodrimla razna ponarejena vina, ki se prodajajo kot dalmatinska. Veliko in dobro opremljeno kovačnico denarja je bila odkrita te dni povsem slučajno v Stružcu pri Sisku. Orožniki so ponarejevalnico odkrili slučajno, ko so šli na poizvedovanje za dvema konjema, ki sta nenadno izginila iz hleva nekemu kmetu iz sosednje vasi. Pregledali 60 več hiš in tako zašli tudi v hišo kmeta Sinkoviča. Pri ujem S a 60 se takrat nahajali tudi še neki drugi kmetje, omaj so ti zagledali orožnike, so jo hoteli potegniti ven. Prav zaradi tega so jih orožniki prijeli in pridržali. Nato so orožniki naredili preiskavo v hiši m našli take stvari, katerih «e niso nadejali. Našli so kalupe za vse naše kovane denarje in j>re-cej že narejenega drobiža. Preiskava je 'pokazala, da so znali kmetje zelo vešče in odlično ponarediti denar, tako da bi ga bilo v prometu prav težko prepoznati. Odkrili so, da so bile delavnice ponarejenega denarja kar v treh hišah v vasi. Štiri leta svetovne vojne na skednju Prav vse podrobnosti in zanimivosti iz svetovne vojne še vedno niso prišle na dan, čeprav bo kar kmalu preteklo 20 let, odkar je minila. Posebno pa ljudje radi zamolče take stvari, zaradi katerih bi že med vojno ne bili več med živimi, če bi takrat kdo zvedel zanje. Tako se je šele pred kratkim zvedelo za nek zelo originalen dogodek, ki se je pripetil med svetovno vojno nekje v bližnji Avstriji. Mož je moral na vojsko Ker pa so takrat na splošno mislili, da bo vojne kaj kmalu konec, vsaj že po enem mesecu, je šinila temu možu druga, za takrat sicer predrzna misel v glavo. Odšel je res k vojakom, toda komaj so ga napravili v vojaško uniformo, je že ušel nazaj domov. Mislil si je: samo da imam uniformo pa je dobro. Ko je prišel zopet — seveda ponoči — domov, je ženi razodel ves svoj načrt, ki pa ie takrat seveda moral ostati tajen. Žena je molčala, kakor je obljubila, mož pa se je skrivaj splazil na skedenj v nek skrit kotiček, kjer ga živa duša ne bi iztaknila, razen žene, ki je vedela za to skrivališče, kajti morala je dolga štiri leta, kolikor je trajala vojna, nositi skrivaj hrano možu. Le na daljše dobe se je mož upal za kak dan pokazati tudi drugim vaščanom. Takrat ie vedno dejal, da je na dopustu. Tega izgovora ne bi imel, če ne bi v začetku vojne šel k vojakom po — uniformo Da bi v civilni obleki prišel na dopust, bi mu bolj težko kdo verjel. Večkrat so ga tudi iskali orožniki, ker so dobili nalog, da ga poiščejo. Toda vedno so odšli, ne da bi kaj opravili, kajti žena, ki ie edina vedela za to skrivnost in ki jo je radi strahu, da morda moža ne bi bilo več iz vojne domov, tudi držala v tajnosti, je vedno zatrjevala, da je odšel k vojakom Končno so orožniki tudi prenehali poizvedovati za njim, najbrž v slutnji, da se je morda kje ponesrečil tako. da ni mogoče najti za njim več sledu. Prišel pa je za tega junaka nazadnje le toliko zaželjeni konec vojne — po štirih letih — pa vendar. Ko mu je žena nekega dne nesla na skedenj hrano, mu je z veselim obrazom tudi razodela to veselo vest Mož pa tudi sedaj ni hotel takoj svojega štiriletnega bivališča zapustiti, ker si je hotel prej biti na jasnem, če je res vse tako varno, in tudi v tem kako je vojna izpadla. Prav med prvimi, ki so pometali puško v koruzo tudi ni hotel biti. Sedaj je res postal nekam, vse bolj hraber. ko je videl, da je vsem nevarnostim vojne že ušel. Končno pa si je hotel le tudi on privoščiti del izvojevane svobode. Prišel je — seveda ravno tako neopaženo — zopet s skednja, se preoblekel, in vsi so mislili, da se je vrnil z bojnih poljan. Precej je tudi shujšal — kdo tudi ne bi, če bi moral le v nekem strahu preležati cela štiri leta. Kadar so ga spraševali, kako je kaj bilo na fronti, je prav dobro govoril o dogodkih, ki jih je preživel tu ali tam. Kdo se vendar ne bi mogel v štirih letih izmisliti kaj res originalnega in strašnega. Vselej pa je o teh dogodkih govoril le boli malo, ker se je še vedno bal, da mu ne bi prišli na pravo sled. Naj že bo tako ali tako, gotovo je bil to mož, ki si je priboril enega od najzanimivejših in najbolj svojevrstnih rekordov in to v tako nevarnem času, kakor je vojna. Stikanfe za Atilovim grobom V več krajih, ki danes pripadajo Madžarski, pa tudi v onih, k' so nekoč pripadali tej državi, neprestano stikajo, da bi odkrili grob velikega hunskega vojskovodje Atila. Na delu niso samo znanstveniki, pač pa tudi navadni laiki. Vsak misli, da bo ravno on tako srečen, da dvigne neizmerne zaklade, ki so jih obenem s tem znamenitim hunskim kraljem položili kakor so imeli Huni navado, poleg njega v grob. Toda. kljub temu. da neprestano poje lopata za iskanjem teh zakladov na tem ali onem mestu, ki se količkaj zdi sumljiv, da bi v sebi utegnil skrivati bogati zaklad, je ostalo vse prizadevanje zaman. Zgodovina je izkopala grob hunskega kralja na takem mestu, da ga še do nanes m mogel nihče odkriti. Atili pa ne dajo miru samo Madžari, pač pa stikajo za njegovimi dragocenostmi tudi v Italiji. Tako so začeli kopati v severni Italiji v kraju Le-vada di Piave. Tu pa prav mnogo ne upajo, da bi izkopali ravno Atilov grob pač pa mislijo, da bodo na tem mestu našli neštete dragocenosti, ki so jih tamkajšnji ljudej v času, ko je pridivjal v gorenjo Italijo hunski kralj Atila, zakopali, da ne bi postale plen grabežljivih hunskih vojščakov. Gomjeitalci so baje tam spravili na varno pod zemljo mnogo draguljev in zlatega denarja, ki je bil last meščanskega prebivalstva. Mnogo upanja jim daje predvsem tudi znameniti rokopis, ki je pisan v latinščini in ki ga je do danes ohranilo župnišče v Le-vadi. Ta dokument govori o tem, da so leta 453 iz nekega strahu zakopali velike dragocenosti v bližini cerkve. To je bilo ravno takrat, ko zgodovina omenja Atilov pohod v gorenjo Italijo. Tja je hunski kralj prišel že leta 450 in je tri leta pustošil po tej deželi, dokler mu niso tla postala prevroča in je zato sklenil, da odide nazaj na Ogrsko. Pri stikanju za temi zakladi torej ne gre v resnici za kakšno bogastvo, ki so se z njim ponašali Huni, pač pa za dragocenostmi, ki so jih ljudje obvarovali pred ter narodom na ta način, da so jih zakopali. fcno dobro stvar pa ima to iskanje za temi zakladi le na sebi. Zaposlenih je nekaj ljudi, ki bi si drugače težko poiskali dela. Znanstveniki, ki bi le radi postali tako srečni, da bi se o njih govorilo, da so odkrili nekaj dosedaj neznanega, pa jih tudi rabijo. Verjetno je, da bo tudi pri tem primeru to odkritje prišlo čisto slučajno, kakor je bilo čisto slučajno odkritih že toliko m toliko drugih stvari. Ni nujno namreč, da bi moral najpametnejši človek prvi pogledati v skrite zaklade in v Atilov grob. Tudi kdo drugi ima lahko to srečo. * K' : c * fe?5 m “h Letalo, ki se v zraku lahko ustavi in vztraja na istem mestu kot postolka Sredi ogrodja je motor s 300 konjskimi silami. Izumili so ga na Francoskem. Delničarji tujih možganov Višješolci se ne bore samo pri nas z velikimi gmotnimi težavami, ki jim tudi dostikrat preprečijo, da bi mogli v redu nadaljevati s svojimi študijami. Ker pravijo, da sila kola lomi, se večkrat eden ali drugi izmisli prav posrečen izhod iz te življenjske zadrege Nekateri so pač tudi za take izume vse bolj talentirani, kakor pa drugi. Toda čisto po svoje originalen je bil vsekakor neki kitajski dijak, ki je študiral v Ameriki v Los Angelesu. Pripravljal se je na tamošnji visoki šoli za strojnega inženjerja. Prišel pa je v takšne gmotne stiske, da ni mogel več naprej. Skoraj bi že moral za vedno dati slovo šoli, ko mu je naenkrat padla v glavo srečna misel. Začel je organizirati čisto sam zase neke vrste delniško družbo. Napisal je več delnic, ki so se glasile na njegovo ime in na njegovo bodoče premoženje, ter jih poslal v ponudbo različnim osebam. Res je bilo nekaj takšnih, ki sc- te delnice kupili, ne toliko v upanju, da bi si iz tega pridobili bogve kakšno veliko premoženje, pač mnogo bolj zaradi tega, ker se jim je mladi dijak, ki se je s tako vnemo in pridnostjo lotil svojega študija, skoraj malo smilil. Na ta način se je temu originalnemu Kitajcu res posrečilo, da je lahko brez skrbi nadaljeval svoje študije in jih tudi z velikim uspehom dovršil. Dobil je na njegovo veliko srečo takoj namestitev v neki tovarni, kjer tudi prav dobro zasluži. O tem priča samo dejstvo, da je v zelo kratkem času že zopet sam kupil nazaj več kot polovico onih delnic, ki jih je v času svojega študiranja napisal na svoje ime. Pravijo, da bo prav kmalu pokupil še drugo polovico delnic, ker mu njegov posel od sile dobro nese, in da bo potem postal res čisto sam lastnik svojega znanja. Doslej se je namreč zdelo, da ga je bil dolžan onim, ki so pokupili njegove delnice. Čudni so vendar taki možgani, pn katerih imajo svoj delež delničarji- Takšni so bili etaronormanski vojvode. Stolp v Pizi -Damoklejev meč Svetovno znan je stolp v italijanskem mestu Pizi zaradi tega, ker so bili vsaj do nedavnega neprestano v strahu, kdaj se bo podrl. Stoji namreč tako postrani, da bi bil že davno na tleh, če ne bi bil tako močno zgrajen in če se ne bi arhitekti vedno kaj novega izmislili, kar bi preprečilo lepega dne večjo katastrofo m morebiti veliko število človeških žrtev V zadnjem času so bili ljudje, ki stanujejo tam okoli še posebno v velikih skrbeh, kdaj se bo ta sloviti stolp zrušil nanje. Zato so morali priti znova izdatni varnostni ukrepi. In-ženjerji so v podnožju stolpa napravili nič manj kot 361 lukenj in izdolbin, katere so potem zalili s cementom, da bi tako stolp dobil trdnejšo vez z zemljo. Cementa so pr teh delih porabili 392 ton. Mogoče pa *o še ne bo dovolj, da bi se ljudstvo, ki prebiva v bližini stolpa, končnoveljavno pomirilo. Gotovo pa so bolj srečni oni, ki se jim poleg vsega ostalega, kar jih danes tare, vsaj še povrhu ni treba bati, kdaj bodo našli smrt pod ruševinami velikega stolpa, čeprav je tako slaven. Obvestila Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 27. t. m., bo predaval docent-primarij dr. Ivan Matko o prehrani sladkorno bolnih To predavanje bo nadaljevanje predavanja z dne 11. novembra leta 1036. Vršilo ne bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica) ob 20. Vstop prost. XIII poljudno - znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Gosp. dr. Robert Neubauer, primarij zdravilišča na Golniku, bo predaval o temi Vele-dela medicine«. Predavanje se vrši v torek, dne 26. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 2, 4 in 6 Din 'V m $ p« V Blagoslovljanje pličev-poštarjev Rimu Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku .Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din Torek, !S. januarja. 1] Šolska ura: Belokranjske otroško pesmi in pastirski običaji (gosp. Božo Kačič). — 12 Pisano polje (plošCe). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Čas, sporeči, obvestila. — 18 15 Kozaške pesmi (plošče). — 14 Vreme, borza.- — 18 Pestri zvoki (Radijski orkester). — 18.40 O nastajanju korana (gosp. urednik Kr. Terseglavi. - IS Cns vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Glasbena društva v Sloveniji od začetka 18. stoletja do danes (L. M. Škerjanc) — la.51) Zabavni zvočni tednik. — an Prenos iz Zagreba: Smetanova opora «l’rodana nevesta*; v odmoru. C as vrome, poročila, spored. — 22.15 Glasbene malenkosti (Radijski orkester). Drugi programi Torek, 2.5. januarja. Belgrad: 20 Wagnerjevn opera »Valkira«. — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 20 Klic domovino (koncert). — Budimpešta: 19.30 Puccinijeva opora «Turandot». — Trst- Milan: 21.15 Orgelski koncert. — Kirn Bari. 21 Verdijev« opera 'Pigolctto*. — Praga: J0.55 Orkestralni in solistični koncert — I nr-šava: 20 Simfonični koncert. — Hamburg: 2*1.10 Mozartova opera »Vrtnarica iz ljubezni«. — Frankfurt— Monakovo: 20.10 Plesni večer. — SALDA-KONTE 5TRACE - JOURMALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •j < z as D O NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARN* PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Sven Elvestad: 57 Zlodej se dolgočasi Dva in dvajseto poglavje. V glavo mu je padla misel, di bi bilo najboljše 5e bi najprej pogledal kam se je Vit-torio obrnil. Rist je šel dalje po hodniku, dokler ni prišel do novega ovinka. Tam na drugi strani je stal Vittorio pred liftom in čakal. Pritisnil je bil na električni gumb, toda od spodaj ni bilo slišati nikakega šuma. Vse je odšlo ven, gostje, natakarji in tekači. Vittorio je šel dalje po hotelu in se niti enkrat ni obrnil. In vendar je bil Rist prepričan, da ga je Vittorio že videl in da dobro ve, da mu sledi Njegov hod ni bilo slišati le radi debelih preprog, ki so njegove korake vsrkavali vase, ampak še bolj radi njegove podrsavajoče prikazni; saj se celo na najmehkejših preprogah sliši rahel šum korakov. Čudne pa niso bile le njegove noge, vse telo je dajalo videz nečesa sleparskega Bilo je kazno, da se mu nikamor ne mudi, Rist mu je lahko složno sledil. Vittorio je zavil ob zaprtih hotelskih vratih dalje, ne da bi se ustavil in ne da bi si pogledal številke, vendar je bila podoba, da obstaja neka zveza med njim in med temi prostori ali vsaj med njegovo mislijo in prostori. Ce bi morali poosebiti smrt samo, ki je prišla v hotel, potem bi morala biti prav taka, peroča, tiha, premišljujoča in drsajoča po hodnikih. Nazadnje je Vittorio smuknil v bralno in pisalno sobo, ki je bila v vsakem nadstropju po ena, ko je Rist prišel vanje, je že sedel z razgrnjenim časnikom pred seboj. Ena od zeleno zasenčenih svetilk je bila prižgana. Rist je sedel v nizek naslonjač in mu obrnil hrbet. Kakšna imenitna tarča je moja glava, si je mislil Rist. ki je pri tem preko gledal nanjo, ko je tako sedel! Toda obenem je Rist tudi njega videl v zrcalu, ki je viselo na steni pred njim. Kaj pa če bi ga nagovoril, si je mislil Rist, kaj bi se zgodilo? Dobro je vedel, kaj bi se zgodilo. Mož bi vstal in bi se malo začudil nad motnjo, potem pa bi začel hliniti veselje nad snidenjem: S čim bi vam mogel biti na uslugo, dragi gospod... Vendar je prišlo tako, da se je v danem trenutku izmuznil Vedno ta nerazumljivost! Tako bi se lahko zdelo, kakor da se Rist nalašč izroča v roke temu tujcu. Toda to je storil zavestno in premišljeno. Človek tam preko bi lahko za časopisom zakrit, potegnil revolver iz žepa in ga ustrelil Vendar je Rist vedel, da se stvar ne bo tako odigrala. Vittorio je imel že parkrat priložnost, da ga ubije. Bergcrona, ki je študiral arhitekturo hotela, »prečudno zavito arhitekturo<' kakor je dejal, je že dvakrat videl Vittorija v Ristovi sobi. Enkrat celo takrat, ko je bil Rist sam v njej. Preden sta se sinoči ločila, Bergcrona in on, mu je ta dejal: »Ali veš. prijatelj, da lahko vidim v tvojo sobo, če stojim na strešni terasi? Ko si danes predpoldne prišel v svojo sobo, da si iz nje nekaj vzameš, sem videl nekega človeka v njej. Bil je Vittorio. Ko je zaslišal, da prihajaš, je zbežal na balkon, kjer se je skril med zavese.« Pridodal je na svoj izreden način: »Od tam zunaj bi ga lahko ustrelil, kakor ne vem kaj. Pripravil sem se. Nameril sem svoj revolver nanj, kajti mislim, da bi ga zadel, če bi Vittoiro šel z orožjem nate Saj veš, da sem odlikovan strelec. Toda nič podobnega ni poskušal, zapustil je teraso, izginil med zavesami in odprtimi okni; čudovito je zgrajen ta dvorec, vse je v notranji zvezi, polžaste stopnice in železne ograje, ves hotel je en sam prostor, kjer se opice lahko igrajo; pravkar ga fotografiram, tako da se mi ne izgubi iz spomina ...« Ristu se je zdelo, da še vedno sliši rahel ironičen prizor v njegovih besedah, v njem je bilo vedno nekaj prekanjenega. Morda ga je hotel posvariti;.. Rist je bil prepričan, da javnega umora niso imeli v načrtu. Zato ga tudi prav nič ni skrbelo, ko je tako brezskrbno sedel v tej sobi. V zrcalu je videl, kako je Vitto-rijeva roka. ki je časnik držala, popustila in kako je razgrnjen časnik padel počasi na njegovo obličje, kakor da bo zdaj, zdaj zaspal. Kaj je res le zato ostal v zapuščenem hotelu, da se v njem odpočije, se je vpraševal Rist, toda zakaj potem lazi okrog po hodnikih kakor volk, ki voha? Rist je moral nezavestno pomisliti na mr. Johnsona. V tem trenutku je bil prav gotovo tudi Amerikanec v hotelu. Morda je bil celo v Haselhuhnovi bližini. Med temi tremi ljudmi se je razpredla skrivnost, mistična zapredenost smrti in propada, ki je ves hotel napolnila s svojim neznanim duhom. Rist je odločil, da gre zdaj prav zares v Haselhuhnovo sobo. Bil je prepričan, da je mož v nevarnosti, zato mu je hotel svojo pomoč enostavno vsiliti. Vittorio je sedel pod časnikom brez življenja. Ko pa je Rist zapustil sobo, je možakar vrgel časnik proč in vstal; prisluškoval je Ri-stovim korakom, ki so se izgubljali v hodniku. Zdaj je bil Vittorio sam, zdaj se mu ni trebalo več pred nikomur hliniti in prikrivati. Njegovo telo je naenkrat zadobilo svojo mačjo prožnost, njegove oči so postale odločne, venomer so opazovale. Vse njegove kretnje so utelešale napad, zavraten umor: Ali zdaj ali nikdar! Zagnal se je v hotelsko džunglo, trenutek nato ga več ni bilo videti iz sence. Ko je Enevold Rist vstopil v Haselhuhnovo sobo, je v njej sedel mr. Johnson. Haselhuh-na ni bilo videti. Mr. Johnson se je napravil, kakor ga je pričakoval prihajajočega. Sprejel ga je popolnoma po družabnih pravilih, vljudno, vendar malce zadržano. Predno je Rist sedel, se je ogledal po sobi. Bila je kakor vse italijanske hotelske sobe, ki so opremljene z mnogimi zrcali, pa seveda tudi s pozlačenim pohištvom. Soba je bila precej velika, z dvema oknoma in z vrati na ozko teraso. Draperije so večinoma visele. Na desno, za težkim, nagubanim zastorom je bil kabinet. Od stropa je visel pozlačen lestenec, ki je razširjal rdečkasto, zaspano luč. Rist se je kaj hitro znašel; nikakor ni mogel verjeti, da je sam z Amerikancem. »SloveuakJ dom» izhaja vsak delavnih oh 12 Mesečna naročnina 12 Din za Inozemstvo 25 Din Uredništvo Kopitarjeva alica 6/TIi Telefon 2994 in 29yb. uprava. tLopnarjevu t Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože KoSifrfr