S tuberkulozo ni premirja
Arheološke najdbe potrjujejo, da je tuberkuloza spremljala človeštvo že v davnini. Sirila se je s civilizacijo in je v starem in srednjem veku veljala za kontaktno infekcijsko bolezen. V 18. in 19. stoletju je veljalo mnenje, da je to dedna bolezen. Robert Koch (1882) je natanko pred slo leti odkril povzročitelja tu-berkuloze in s svojim epohalnim odkritjem dokazal specifični odnos med bakterijo in bolezaijo. Po njem se imenuje badl tu-berkuJoze Koshov badl.
Tuberkuloza je začela pre-raščati v pravo epidemijo od 17. stoletja dalje. Svoj vrh je v Evropi dosegla v 19. in ob prelomu v 20. stoletje. Širila se je od zahoda proti vzhodu in je terjala veliko mladih živ-Ijenj. Že ob odkritju bacila je zaradi jetike umrla sedmina vseh prebivalcev v produktiv-nem življenjskem obdobju. Razvoj epidemije je pogoje-vala pospešena industrializa-cija dežel. Socialno družbeni vplivi razvijajoče se kapitali-stične proizvodnje so depre-sivno vplivali na biološko od-pomost organizma. Omenim naj samo nekatere vzroke, kot so izkoriščanje razvijajo-čega se delavskega razreda z delom brez odmora, nizek za-služek, slaba prehrana in težke stanovanjske razmere.
Na Slovenskem se je epi-demija prav tako širila od za-hoda proti vzhodu in je dose-gla svoj vrh na Gorenjskem leta 1900, 30 let kasneje pa v Prekmurju. Življenjska raven slovenskega proletarca — tako industrijskega kot obrt-niškega — je bila na prehodu v 20. stoletje slabša .od za-hodno-evropske. Zaradi tu-berkuloze so umirali v cvetu mladosti umetniki slovenske moderne: Kette, Murn, Gro-har, Kosovei.
Nekako pred 50 leti je bila odkrita vakcina proti tuber-
kulozi in že 30 let sistem?-tično izvajamo BCG vakcina-cijo, ki zavaruje mladino pred malignimi oblikami tuberku-loze kot je milijarni raztros in tuberkulozni meningitis. Ven-dar uspešnost vakcinacije proti tuberkulozi ni take na-rave, da bi iztrebila bolezen, kot je bila uspešna pri črnih kozah, ki so danes v svetu iz-korinjene.
Nekako trideset let so v prometu tudi učinkovita zdravila   proti   tuberkulozi.
Navzlic vsem tem odkritjem pa bolezen še ni izkoreninje-na. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (SZO)ob 100-letnici Kocho-vega genialnega odkritja resno zboli zaradi tuberku-loze vsako leto 4 do 5 milijo-nov Ijudi na svetu in jih okrog 3 milijone zaradi nje umre. Bolezen pesti predvsem nera-zvite dežele. Tudi v Evropi ni izkoreninjena. Zato je SZO oblikovala geslo: Uničimo tuberkulozo zdaj in za vedno! To geslo naj velja do leta 2000.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dr. MAJDA USTAR-LAT-
KOVIČ
SPECIALISTKA            ZA
PLJUCNE BOLEZNI
IN BTC
ZDRAVSTVENI        DOM LJUBLJANA