GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO d®mHKf Torek, 28. novembra 1989 Striček zdravnik lajša bolezen, sestre tolažijo namesto mamic Prihod v bolnišnico je za malega pacienta huda reč. Že bolezen mu je v neznansko nadlego, potem pa ga na vratih zlovešče sive bolnišnične stavbe še ločijo od staršev in izročijo ljudem v belih haljah. Dolgi hodniki, injekcijske igle, stekleničke z infuzijo, skupine zdravnikov, ki se selijo od postelje do postelje, zbujajo tesnobo, strah pred neznanim hromi otroške duše. Zlagoma pa se tudi mali bolnik privadi utripu bolnišnice, prijaznemu stričku doktorju, ki lajša bolezen, sestram, ki skušajo za nekaj časa nadomestiti mamice, vrtcu ali šoli, ki so ga v osebi ene same tovarišice pripeljali v bolnišnico, da bi pričarala občutje poprejšnjega otroškega kolektiva. Obiski staršev pa jim spet zbudijo domotožje. sem vzgojiteljica, ki pripoveduje pravljice, jih zaposluje z igro ali risanjem, pomagam pa prebroditi tudi čustvene stiske.« Otrokom, ki so ob našem obisku sedeli pri improviziranem pouku, je bolnišnica postala že kar domača. Sedmošolka Dušica Vukaševoč iz Radovljice je povedala, da je tu že tretjič. Šole ne pogreša, saj se tudi od tukajšnje tovarišice veliko nauči. Le prijatelji ji manjkajo in starši. Marko Macuh s Posavca pa je pristavil, daje tudi v bolnišnici mogoče skleniti prijateljstvo. Marko se zdravi za astmo, že drugič je v bolnišnici in se je prav nič več ne boji. Veliko zaslug za to imajo prijazne sestre, najbolj pa se mu je priljubila sestra Nada. Taka zgodba bi bila lahko zapisana med stenami katerekoli otroške bolnišnice, sredi Ljubljane ali pa na (za mnoge) odročnih Jesenicah, v najmodernejši stavbi s sobami na sončno plat, ali pa v sivem nekdanjem sestrskem domu, ki mu okoli vogalov brijejo vsi vetrovi iz doline. V 30 letih, kolikor je v jeseniški bolnišnici otroški oddelek, se je na bolniških posteljah izmenjala že cela generacija bolnikov, in vsakdo je po svoje doživljal srečanje z belimi haljami. Spet drugačna pa je zgodba zdravnikov, sester, osebja, ki neredko težkega srca gledajo otroško trpljenje, a ga z občutjem navkljub profesionalno premagujejo. Dušica I Vukaševič Nada Bernik je bolniška sestra 17 let in po pripovedovanju nadzorne sestre Fanči Preles-nik ena tistih, ki svoje delo »nosijo tudi domov«. Tudi doma namreč ni moč povsem po- Saša Kalan Pred tremi desetletji je na otroškem oddelku jeseniške bolnišnice ležalo okoli 30 otrok, danes jih 20 več, tedaj so istem letu sprejeli na zdravljenje 800 otrok, danes jih več kot 1200. Le zasedenost je bila nekoč enkrat večja kot zdaj, ko veliko bolnikov pozdravijo že v otroških dispanzerjih, da jim ni treba zaradi vsake najmanjše bolezni v bolnišnico. mm gpl Fanči * Prelesnik Na Jesenicah ležijo bolniki, ki so komaj privekali. na svet, pa vse do onih, ki jih razganja puberteta. Prvi se težko ločijo od mater, zlasti če še pijejo pri prsih. Na te so mislili, ko so pred leti uredili vrhnje, poprej neizkoriščeno nadstropje in v njem sobo za doječe matere. Tam slednje lahko tudi prenočijo, da so bližje malčkom. Mnogim staršem, ki želijo tudi v bolnišnici prebiti čas z bolnim otrokom, zdravniki dovoljujejo domala neomejen obisk. Prednost dajejo materam dojenčkov in tistim, ki jih pri obiskih ovira oddaljenost. Ko smo obiskali otroško bolnišnico na Jesenicah, smo srečali eno od doječih mater, mlado Mirjano Petković. Njen 10-mesečni Igor, ki je prejšnjega dne nenadoma zbolel zaradi vnetja glasilk, je bil videti sproščen in pomirjen. Kot so dejale sestre, je ravno po zaslugi materine bližine tudi hitreje okreval. Nada Bernik Mali pacienti se v sobah družijo po starosti. Oddelek dojenčkov je ločen od tistega, v katerem so predšolski in šolski otroci. Najmlajši v sobah ne kanejo posebne želje po družabnosti, najraje bi se kar skrili v varno naročje. Večji otroci pa že radi zapustijo bolniško posteljo, če jih le narava bolezni strogo ne priklepa nanjo. Ob dopoldnevih se zberejo k pouku ali predšolski vzgoji, kar v jeseniški bolnišnici pooseblja tovarišica Saša Kalan. »Otroku se pozna, če izostane od pouka, zato se pri bolnih otrocih, ki dlje ležijo v bolnišnici, povežem s starši in šolo, da bi tudi v bolnišnici nadaljevali s poukom,« nam razloži tovarišica Saša. »Ker so v bolnišnici otroci različnih starosti, jih bolj spodbujam k samostojni dejavnosti, pri temeljnih predmetih pa skušam nadaljevati šolski program. Tako se skupaj trudimo mašiti luknje v znanju. Mlajšim pa Prim. dr. Štefan Plut V znanju se lahko merimo s svetom, v opremljenosti ne Jesenice, 28. novembra - Odprtje otroškega oddelka v zdaj 40 let stari jeseniški bolnišnici je bila pred tremi desetletji pravcata praznična pridobitev. Primarij dr. ŠTEFAN PLUT, predstojnik oddelka, ki tedaj še ni nosil tega zvenečega naziva, je z njegovim razvojem povezan vse to obdobje. V prazničnem pogovoru je za bralce Gorenjskega glasa razgrnil tedanjo in današnjo podobo oddelka - z zadoščenjem, da je občutiti precejšen kvaliteten napredek. Z otroškim oddelkom Splošne bolnice Jesenice ste od začetka. V kakšnih razmerah je bil spočet? »Leta 1948 je bila uradno odprta nova bolnišnica, v njenem sklopu pa 3 oddelki: kirurgija, interna in ginekologija s porodništvom; da je bolnišnica lahko splošna, mora imeti 4 oddelke, tudi pediatričnega. Doslej so se otroci zdravili pod okriljem internega oddelka, zlasti večji, medtem ko so manjše pošiljali na pediatrično kliniko. Da bi bilo zadoščeno vsem predpisom, je bolnišnica sklenila ustanoviti tudi otroški oddelek. 1955. leta sem bil sprejet v ta kolektiv, nato sem specializiral na kliniki. Ko sem se 1. maja 1959 vrnil na Jesenice, je bil otroški oddelek v slopu internega, 29. novembra je bil odprt samostojni otroški oddelek. Začel je z 31 posteljami, lani jih je bilo 20 več.« Kakšen napredek je doživel oddelke v treh desetletjih? »Občuten je kvalitetni napredek. V začetku sva bila na Gorenjskem samo dva pedia-tra, zdaj pa jih je 26 v občinah in 7 v bolnišnicah. Gorenjska lahko služi kot model, kako se izboljšuje zdravstveno varstvo otrok s tem, da nad njimi bedijo pediatri v dispanzerjih. Število bolnikov v bolnišnicah se po njihovi zaslugi stalno manjša in namesto hospitalizacije se povečujejo ambulantni pregledi. To so ugodna strokovna in tudi finančna gibanja, saj na ta način pristopamo k celotni otroški populaciji, ne samo k bolni. V dispanzerju spremljamo zdrave otroke in prevzemamo zdravljenje enostvanih primerov, medtem ko v bolnišnico sprejemamo težje primere. Odraz tega je tudi ležalna doba, ki se je znatno zmanjšala: leta 1960 je znašala še 18 dni, lani še 10, letos pa 9,5 dni.« V kolikšni meri je to tudi rezultat racionalizacije po sili razmer? »Na Gorenjskem racionalizacija traja že dlje časa, ko v republiki še ni bilo govora o tem. Pri nas je stopnja hospitalizacije otrok manjša, ležalna doba je pod republiškim povprečjem. Gorenjska v celoti predstavlja 94 odstotkov povprečne repubiške porabe. Zato je vprašanje, kakšno bo skupno izhodišče za naprej.« Katere bolezni zdravite na otroškem oddelku na Jesenicah? »Z ozirom na bolezni, ki predstavljajo največji problem, smo se organizirali tako v dispanzerju kot v bolnišnici. Ukvarjamo se z alergološko problematiko (povezana z imunološkimi procesi), kardiološka (bolezni srca), nefrološko (ledvična obolenja), neonato-loško (problemi novorojenčkov in otrok med nosečnostjo) in nevrološko. Za ta področja, razen za slednjo, imamo usmerjene pediatre, ki delajo tako v bolnišnici kot tudi v dispanzerju. Vsepovsod ugotavljamo povečano problematiko, tako sem denimo pri alergologiji, s katero se sam ukvarjam od leta 1974, takrat kontroliral 48 otrok, zdaj jih že 1700. Nevrološke problematike nekdaj tudi skorajda nismo poznali, danes pa se tudi pri otrocih množijo psihosomatska obolenja (ulkusi, mo- čenje postelje, glavoboli, tiki). Vzrok zanje je najpogosteje v družini, najbližjem okolju, razvezah, alkoholizmu, kar vse močno vpliva na otroke.« Za čim otroci največ obolevajo? »Na prvem mestu so bolezni dihal, na drugem prebavnega trakta in bolezni sečil. Vedno večje malformacij, prirojenih motenj, ki so lahko anatomskega ali funkcionalnega značaja (spremenjen je organ ali njegova funkcija). Tu spet igra vlogo nosečnost, družinske posebnosti, genetske posebnosti, ki se ne pojavljajo nujno v vsaki generaciji. To so problemi, ki tarejo ves civilizirani svet.« Kakšen odnos goji vaš oddelek do pediatrične klinike? »Dobre sodelujemo: okoli 20 do 30 otrok premestimo na Klinični center (na pediatrično kliniko ali otroški oddelek kirurških strok), tam se ukvarjajo z intenzivno terapijo, tam imajo vse aparature. Pošiljamo jih na infekcijsko kliniko, zadnje čase na otološko, skratka na vsa mesta, kjer se zdravijo otroci. Po samoupravnem sporazumu o delitvi dela nimamo zaradi teh relacij nobenih težav. Vedno še bolj poglabljamo te stike, prek usmerjenosti ambulant in pediatrov.« Ali ne doživljate očitkov o neupravičenm Odlivu pacientov z Gorenjske? »Relacije, za katere smo se dogovorili med nami in kliniko, so nujne. Ni pa dovolj dogovorjenih razmerij z dispanzerji. Tako marsikaterega otroka, ki bi se ga lahko zdravil pri nas, pošljejo v Ljubljano, velikokrat zaobidejo pediatrično kliniko in jih pošljejo kar v mestno otroško bolnišnico. To je eden izmed problemov, ki še ni razčiščen in je povezan tudi z objektivnimi okoliščinami, tudi s komunikacijami. Iz Škofje Loke in spodnjega dela kranjske občine gre večina ljudi v KC - ker so pač boljše zveze. Mi skušamo pomanjkljivost odpraviti tako, da bi bili obiski v bolnišnici sproščeni (deloma so že zdaj, ko veliko staršev razpolaga z dovolilnico od zdravnika, da sme biti izven za obiske določenih ur s svojim bolnim otrokom. Pri nas se zdravijo v pretežni meri otroci iz gorenjskih občin, od drugod jih imamo le 5 do 6 odstotkov. Tretjina jih je bila lani z Jesenic, nekaj manj kot četrtina iz Kranja, nekaj več kot toliko iz Radovljice, medtem ko jih iz Tržiča in Škofje Loke skupaj ni bilo niti desetino.« Obiskali ste Ameriko, poznate tudi druge razvite države. Kako je tam razvita pediatrija v bolnišnicah v primerjavi z našo? »Kar zadeva znanje in strokovnost, se nič ne smemo podcenjevati, saj smo na enaki ravni z Evropo in Ameriko. Kar pa zadeva aparature in različne specialne preiskave, capljamo daleč za svetom, najsi gre za paleto preiskav, ali za čas, ki ga neka preiskava zahteva. V Ameriki denimo iz pol kubika krvi naredijo vse hematološke preiskave v pičlih treh urah. Pri nas pa je odvzem krvi veliko večji, preiskave pa se vlečejo več dni. Ob osebni angažiranosti nam uspe ta čas skrajšati, na primer pri Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju, kjer so precej hitrejši od Kliničnega centra.« D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan zabiti bolnišnice, zato ni čudno, če se za vedrino skriva tudi kanec grenkobe: Marko Macuh »Sestre, ki negujemo bolne otroke in smo stalno v stiku s starši, ki so zaradi bolezni otrok pod stresom, včasih prenašamo hude obremenitve. To je nočno delo, odgovornost do malih bolnikov, so slabe prostorske razmere (imamo na primer tako tesno dvigalo, da bolniška postelja na kolesih ne gre vanj in moramo bolnike nositi v naročju), delo, ki ne pozna nedelj in praznikov... Morda bi si zaslužile skrajšano delovno dobo, želimo pa si predvsem boljših pogojev zase in za otroke.« Tri prstke sem stara, kaže mala Ana Sestra Helena Arh vliva pogum 4-letni l Janji iz Lesc 10-mesečni Igor Petković bo ob mami Mirjani hitreje zdrav Pri pouku V jeseniški bolnišnici skrbi za bolnike pet pediatrov, šest višjih medicinskih sester in skoraj dva ducata sester za nego. Vsi skušajo sple' sti kar najtrdnejšo vez z otroki in starši bolni; kov. Ta bi bila še trdnejša, ko bi lahko v večji meri sprostili obiske. Za to zdaj nimajo najustreznejših prostorskih pogojev, nam je povedala nadzorna sestra Fanči Prelesnik, ki je v otroškem oddelku skoraj od začetka. Zelo so na tesnem, je povedala, ko nas je vodila p° bolnišnici, saj morajo mamice, ki so skupaj z najmlajšimi pacienti, včasih pestovati v hrupnem dnevnem prostoru, namesto da bi ime'e možnost v intimnejši, morda dvoposteljni sobi-Ob manjših sobicah za takšne namene pa si želijo tudi kak prostor več za druženje tisti" otrok, ki niso več strogo vezani na posteljo. D. Z. ŽIeb'r Foto: F. Perdan Branko Hofman, pesnik in pisatelj: Svet ni ne bel in ne črn, je mavrica barvnih odtenkov INJIGA NIKOLI NE IZIDE PREZGODAJ Najbrž gre za spoštovanje in to vsakogar in vsega, kar ga obdaja. Prav zato tudi z enako resnobo, kot je pisal svoje druge znane knjige, drame, pesmi, piše tudi nadaljevanje svoje otroške uspešnice Ringo Star, ki bo pod naslovom Ringo Potepuh prihodnje leto izšla v za slovenske razmere fantastični nakladi 50.000 izvodov. Druge knjige, predvsem pa pesmi, seveda niso izšle v taki nakladi, toda bile so razprodane s ponatisi vred. Vendar zaradi tega verjetno ne zvonijo nenehno novinarji in drugi obiskovalci na Hofmanovih vratih: so pisatelji, s katerimi se ni mogoče meniti o čem ničemer življenjskem - razen o literaturi. Hofman sprejme obiskovalca - zdaj še raje, ker je natančno 70 dni že upokojenec in ne več urednik - z značilno štajersko gostoljubnostjo, tako kot še danes sprejemajo goste v kmečkih domovih: za široko mizo s hlebom kruha in z dišečo črnino v kozarcu - žlahtnim sokom štajerskih goric. Jutro je v naslovu vašega romana Noč do jutra, eno od pesniških zbirk ste naslovili Pred jutrom, ena vaših dram se imenuje Zvezde na jutranjem nebu, pa tudi mnoge pesmi so posvečene jutru (Jutranje veselje, Sončni vzhod, Kje ugasne svetloba). Je jutro za vas kakšen poseben simbol? "O tem še nisem razmišljal. Pravzaprav bi o tem ne iskal kakšnih simbolnih ali sporočilnih pomenov. Čustveno me jutra ne prevzemajo, pač pa večeri. Vsekakor me jutra ne razkle-pajo razpoloženjsko, prej mobilizacijsko: navdajajo me z iluzijo novih možnosti, novih obetov, novih izzivov. Jutra so začetek nečesa novega, čas, ko nabiramo moči za življenjske spopade, za preskušanje moči, za doseganje ciljev. Jutro je skratka spet ena od možnosti, da odigramo svojo statistično vlogo v življenjski drami, ki nam je odmerjena..." Pred kakim mesecem je izšla vaša pesniška zbirka Ne kliči, tu "i škržatov, zdaj imate v strofu otroško literaturo, pisali ste dra-nte, romane - lotili ste se praktično vseh literarnih zvrsti. "Pa ne zato, ker bi hotel preskušati svoje sposobnosti, temveč ker mi snov narekuje for-nio. Dokler sem še verjel v ideološko podobo sveta in njegovo spreminjanje, sem pisal drame in skušal skozi dialog konfrontirati nasprotja in izpovedovati svoja stališča. Dramatika je namreč v svojem bistvu spopad idej in merjenje nasprotnih sil: s svojo vizijo sveta v resnici pobijaš drugo, s svojo resnico zavračaš vse druge. Posredi je torej nasilje. V tej optiki je dramatika odraz človekovih totalitarnih nagnjenj. V prozi je pisateljeva pozicija mnogo bolj demokratična, odprta za skepso, za relativiziranje, za asociativno dopolnjevanje in dodajanje najrazličnejših odtenkov. V romanu Noč do jutra ni nobeden od obeh glavnih protagonistov Peter in Kovač ne hudič in ne angel. Tudi v romanu Ljubezen so osebe podobno zasnovane. knjiga se zaključi, zgodba pa ne. Roman se konča z - in ter tremi pikami. Življenje se nadaljuje..." , Sodite med slovenske pisatelje Pesnike, ki so imeli s svojimi knJigami kup sitnosti in to že od vsega začetka. Zaradi pisanja res "iste bili nikoli zaprti, toda na stv°ji koži ste kljub temu čutili nenaklonjenost" oblasti. ... Začelo se je pri prvi pesni-sk> zbirki, pa mislim, da brez Pravega razloga. Težave so bile ludi ob drugih knjigah, največ ?b romanu Noč do jutra. Bila Je ze natisnjena, pa so jo prepovedali, na izid je počakala kar šest let. V istem času so zaradi tega ustavili tiskanje pes-n,ske zbirke Lok, zadržali izdajo knjige Pogovori s slovenski-Pisatelji, zaplenili pesniško 20'rko Bil jek, ki bi morala iziti ^rni gori in še marsikaj." Ali pomeni to, če se knjige Prepovedo - po premieri so sneli z rJPertoarja tudi eno vaših prvih Jam Zvezde na jutranjem nebu -"J* so prezgodaj nastale, prezgo-aaJ spregovorile ljudem? "Nobena knjiga ne izide Prezgodaj, tudi moje niso. Le nj* svet so prišle v nenormalnih okoliščinah. Če bi izšle v bolj °dprti in demokratični družbi, ^bile bržčas neupadljive knji- ge, nič izjemnega. Izšle pa sov času in prostoru, v katerem je še vladala ideologija traum in nasilja, skratka v svetu, kjer je vladala samo ena resnica. In ker moji pogledi niso bili identični s transparentnostjo časa, je moralo kajpak priti do nasprotovanj. Občutil sem represijo neke ideologije, ki ni bila istovetna z mojim pogledom na svet." Če bi Noč do jutra (ki je tudi vaša najbolj v tuje jezike prevaja-na knjiga) izšla v letu 1989 in ne leta 1981... " ...bi izšla bržčas precej neopazno. Zanesljivo pa bi bila tudi drugače napisana." Noč do jutra je knjiga, s katero ste predrli jez nedostopnosti do nekaterih resnic. Pisati ste začeli že leta 1968, pogodba je bila sklenjena leto kasneje z izdajateljem, nastajala pa je vse do leta 1975, ko je bila natiskana, iziti pa ni mogla. Resnica o Golem otoku - v literarni obliki - še ni mogla na dan. Toda bili ste prvi, kije s knjigo spregovoril o nekaterih neprijetnih resnicah pri nas. "Resnica vedno pride na dan. Že med pisanjem in zbiranjem gradiva sem vedel, da ne bo šlo brez problemov, prav pričakoval sem jih. Po značaju nisem naklonjen vdajam, izzivalec v meni se vse prerad oglaša. Ko je knjiga izšla, ni nihče zanikal, da vse, o čemer govori, ni res. Oblastnike je predvsem zanimalo, kdo mi je dal podatke o tem, kdo je iz kroga dobro obveščenih razkril grozoto Golega otoka. Kajti iz lastnih izkušenj tega nisem poznal, saj nisem bil zaprt na Golem otoku. Glede tega, da sem pač prvi spregovoril o tem, o čemer se do tedaj ni smelo, mislim tako: nekdo mora biti prvi, po naključju sem bil to jaz in zaradi tega si popolnoma nič ne umišljam." Vrsta neprijetnosti s službo in drugimi zadevami bi iz nekoga naredila zagrenjenca, lahko hi se zaprli pred svetom, obmolknili. Obnašali ste se ravno obratno, kot se je pričakovalo? "Če bi se še enkrat lahko rodil, se ne bi hotel odreči nobeni izkušnji, ki sem jo doživel, tudi tem neprijetnim. Vsaka me je na svoj način zaznamovala, vsaka mi je nekaj dala. Tudi vsaka knjiga mi je nekaj dala, mislim, da me knjige celo delajo boljšega; upam, da se ne varam pri teh občutkih. Lahko bi celo tako rekel, da so me konflikti, ki sem jih zaradi svojih knjig imel v življenju, utrdili. Nič se ni dotaknilo mojega življenjskega optimizma. Vedno sem menil, da ne obstajajo razmere, skozi katere se ne bi mogel ali hotel prebijati. Zato se temu tudi nisem izogibal, nisem trepetal, da bi bil lahko ob delo, da bi bila ogrožena moja življenjska eksistenca, ker pač drugače razmišljam. Zavest, da lahko delam tudi kaj drugega, me je krepila, pravzaprav sem bil vedno samozavesten. In to je - moje jutro." Ali so se časi za knjigo zdaj spremenili? "Knjiga lahko vedno izide v neprimernem trenutku z neprimernimi idejami v neprimerno sredino. To se lahko zgodi kjerkoli - vzemimo Satanove stihe in kaj so recimo povzročili v Vel. Britaniji. Tudi pri nas ni izključeno, da bodo vse knjige v prihodnje izhajale v 'pravem času' in v pravi sredini - končno ne vemo, kaj nas še čaka. Toda poštena ideja in verjamem, da so v knjigah take ideje, se vedno prebije. Tveganje, ki ga pri tem prevzame nase pisatelj, je profesionalno tveganje; ne enačim ga z nobenim posebnim junaštvom." Razlogov za vznemirjanja je vedno veliko. Kaj vas vznemirja kot pisatelja in kot Branka Hof-mana danes? "S knjigami, ki sem jih pisal, sem navadno reševal probleme, ki so me mučili. Pri pisanju o Golem otoku me je vznemirjalo trpljenje, razkol med idejo in usodo posameznika, ki ji pripada. V romanu Ljubezen meje meje zanimala ljubezen, kaj se skriva za tem, kakšni vzgibi, kaj se vali čez jez, ki mu pravimo nečimrnost, neuveljavljenost, kompleksi, čutnost... Problem izpovedujem skozi zgodbo. Ko knjigo napišem, se tudi prebijem do osnovnih odgovorov. Razbremenjen sem in začnem se zanimati za druge probleme. Kaj me vznemirja danes? Vse, kar vzmemirja večino ljudi. Zaskrbljen sem zaradi nasilja, v katerem živim, zaskrbljen zaradi popolnega pomanjkanja in razvrednotenja človeške etike. Vse je postalo dovoljeno, laž se spreminja v resnico in resnica v laž. Človek nima več občutka, da živi med razsodnimi ljudmi. Skozi razvrednotenje besed seva moralna devalvacija, oživljajo ostanki nekdanjega neveselega časa. Ne vem, kaj naj rečem ob jutrišnjem prazniku. AVNOJ gotovo ni danes tista realnost, kakršna je bila ob njegovem rojstvu. Sprašujem se, ah je to farsa nekdanjega dogajanja ali pa velik memento, kako se čiste ideje lahko spremenijo v svoje nasprotje." Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Anton Tomaž Linhart Ob 200-letnici uprizoritve Županove Micke. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja fotografije Boštjan Gun-čar. V galeriji Mestne hiše so na ogled fotografije mlade generacije fotografov na Slovenskem. V prostorih Ljubljanske banke, TBG na Cesti JLA razstavlja slikar Vinko Hlebš iz Tržiča. V Prešernovem gledališču Kranj igrajo danes dopoldne Žogico Marogico za OŠ Lucijan Seljak Kranj. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Oder 57. V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov Dolika. Do 3. decembra bodo še odprte (tudi med prazniki) spominske hiše v Vrbi - od 9. do 16. ure, v Doslovčah - od 12.30 do 16. ure. Liznjekova hiša v Kranjski gori pa bo odprta v četrtek in soboto vsakič od 12. do 19. ure. VRBA - V nedeljo, 3. decembra, ob 18. uri bo v Prešernovi hiši v Vrbi spominska svečanost. BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, si lahko vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 19. ure ogledate razstavo starejših slik iz zbirk Loškega muzeja. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. kipar Franc Rotar. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. TRŽIČ - Do konca tega tedna so v Kurnikovi hiši na ogled barvne fotografije, delo članov Foto kluba Tržič. V Paviljonu NOB razstavlja Brane Povalev. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo likovna dela člani Likovnega društva Kamnik._ TRIGLAVSKE STRMINE Radovljica - V petek, 1. decembra, ob 20. uri bodo v Kinu Radovljica zavrteli prvi slovenski celovečerni film Triglavske strmine. Film bo predvajan v izvirni nemi verziji, zato so organizatorji povabili pianista Boruta Lesjaka, da bo dogajanje na platnu v živo spremljal na klavirju. Filmska prireditev v Kinu Radovljica sodi v okvir Linhartovih praznovanj, pripravljajo pa jo skupaj z ZKO Radovljica. Kot je znano, je po scenariju pisatelja Janeza Jalna režiser Ferdo Debelak ob snemalcih Metodu Badjuri in Stanetu Tominšku posnel film leta 1932. V njem igrajo Anton Cerar, Milka Badjura, Joža Čop, Jože Kunstler, Miha Potočnik, Pavla Marinko - Zupančič in Uroš Zupančič. Pred filmom Triglavske strmine pa bodo zavrteli še kratek film iz leta 1949 Trideset let slovenske drame, v katerem je izbor odlomkov iz dramskih predstav Drame slovenskega narodnega gledališča z najznamenitejšimi slovenskimi igralci tistega časa. LITERARNI VEČER PESNIKU V SPOMIN Kranj - Literarna skupina Iskra Kranj bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 19.30 v Prešernovem gledališču pripravila že deseti jubilejni literarni večer v počastitev obletnice Prešernovega rojstva. Svojo poezijo in prozo bodo brali: Marijan Štancar -Monos, Francka Tronkar, Irena - Pija Bevk, Meri Primožič, Marta Kogoj, Dolfe Mrak, Staša Vukovič - Krpan, Rafael Zor-man - Raff, Darja Mozetič in Biserka Car. Ob tej priložnosti bodo predstavili novi literarni zbornik skupine Odmevi tišine. Program bosta popestrila harfistka Bronka Prinčič in pevski oktet Franca Plevela. Ana Demšar ŠIROKA USTA V JELENDOLU" Tržič - Danes, v torek, ob 17. uri bo v obnovljenem domu družbenih organizacij v Jelendolu nad Tržičem nastopil igralec Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Stane Starešinič z Ma-tetovo monodramo Široka usta. Igralec, ki je igral vse od Hamleta do kralja Leara, se je spoprijel s popolnoma novo vlogo v predstavi o zgodah in nezgodah prodajalcev suhe robe - Ribni-čanih. Vedrina in smeh sta najbolj primerna za ta dogodek -obnovo doma, za katerega so krajani sami zbrali denar, pomagal pa jim je tudi IS SO Tržič ter Občinska kulturna skupnost. B. Kuburič POVABILO LITERATOM Škofja Loka - V februarju prihodnje leto naj bi izšla 10. jubilejna številka SEJALCA, zbornika, v katerem objavljajo literarne prispevke avtorji pretežno iz škofjeloške občine. V zborniku, ki ga pripravljajo pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka, pa naj bi ob jubileju prispevke objavljali tudi avtorji iz drugih krajev. Tekste - dobrodošle so vse literarne zvrsti - je treba poslati na naslov ZKO Škofja Loka, Grajska pot 13, in sicer do 10. januarja 1990. (Honorarjev ne izplačujejo). Predstavitev zbornika bo v okviru slovenskega kulturnega praznika v Škofjj Loki. Vodnik po mestu LJUBLJANA SKOZI CAS Ljubljana - Založba Borec je pred kratkim predstavila zanimivo knjigo, ki jo je vrsto let skrbno sestavljal prof. Silvester Kopriva. Z obsežnim znanjem klasičnega filologa, radovednostjo in tudi z ljubeznijo do Ljubljane je nastal svojevrsten vodnik skozi ljubljanski historični spomin. Čeprav so prof. Koprivo v prvi vrsti zanimali latinski napisi na ljubljanskih hišah in kaj se skriva za njimi, pa je vestno zabeležil in raziskal vse, kar pomenijo tudi slovenski napisi. Pred bralcem se tako razgrinja obsežna kulturna zgodovina Ljubljane, popestrena z likovnim gradivom, fotografijami. Na tak način doslej še ni predstavljeno nobeno mesto, medtem ko vemo, da so znamenita evropska mesta takšne knjižne predstavitve že dolgo časa vajena. Knjiga ima povzetek tudi v tujih jezikih, morda pa bo knjiga kdaj dočakala tudi celoten prevod. L. M. ureja LEA MENCINGER v I GLAS s. STRAN ^^^RAZOTČN^OGOVORI^ Torek, 28. novembra 1989 KAKO ŽIVIMO KAKO ŽIVIMO Nič mi ne manjka. Še ostalo bo! Ali morda veste, kateri blok v Kranju je do prejšnjega torka imel najlepše pomite stopnice? Ne veste, kajne. Pa vam jaz povem. Na Šorlijevi 31. kjer jih je pomivala Razpeiova Angelca. Pomivala jih je tako. kot svoje. Najprej seveda temeljilo pomesti, omesti pajčevine. polem pa pomivali z dvema vodama. Najprej z malo praška, da se temeljito očisti vsa umazanija, polem s čisto. In kjer je bilo črno od gumijastih podplatov, je zdrgnila z vimom. Zraven je pomila še s sinkolitom prepleskan zid ob stopnicah. Jenšlerlova Beli iz sosednjega bloka še danes zatrdi, da v sobi nimajo nikjer tako lepo, kol imajo oni na stopnišču in v kleteh. Včasih, ko je pomivala betonske stopnice v mlekarski šoli, jih je najprej zmočila in potem vsako posebej zdrgnila z milom in krtačo. Kar bele so bile. Ne prej ne potem nikoli niso bile takšne. In še danes vsi, ki so bili v šoli takrat, ko je bila tam Angelca, ne morejo povedati, kako lepo je bilo na šoli takrat. In ne morejo je pozabili Hribernikovi z Bleda, kjer je bila nekaj let gospodinjska pomočnica, ne številne gospodinje po Kranju. Radovljici in Bledu, ki jim je občasno naredila "generalno" po stanovanju. Nič se ji niso zamerili na Šorlijevi, bognedaj, da bi kdo tako mislil, le predaleč ji je postalo. Zdaj je dobila delo blizu, tam-le nad Kokro, v lokalčku. ki se mu tako čudno reče. da še izgovorili ne zna prav. Mladi gospodar je prijazen in oba sla zadovoljna. Saj bi preživela s pokojninico. čeprav je majhna, a če človek rad dela. kot Angelca, bo delal. Ti in jaz, ji pravi dr. Bavdek, bova do smrti delala. Ona pa se posmeje na kratko, a od srca. da se ji eno oko povsem zapre. To nesrečno oko. Čez trideset jih je že imela, ko je pazila ravnateljeve otroke, ko so li imeli mumps, pa se ga je nalezla. Ni ga resno jemala, zato pa je polem resno zbolela. Štiri mesece je odležala v bolnici, eno leto je bila v bolniški, pa to oko ji je ostalo. Zalo se na fotografijah ne smeje. Razen če jo ujamejo. A mislim, da sem jo enkrat ujela. Pred nekaj leti. ko so v kranjski mlekarni praznovali 40-letnico šole. Takrat ni pazila Nič ne pade z neba Vpadljiva rumena barva tam sredi Gorenj opozarja, da je tule spodaj levo zastopstvo nemške firme Karcher. Stroji za čiščenje, prodaja, servis in izposojevalnica, zraven pa še kovin-, ska galanterija, izdelovanje varovalnih zatikov za kmetijske stroje. Puščica te pripelje pred lepo novo hišo, z veliko teraso, urejenim vrtom z zelenico. Firma je nekam skrita. Še ena gorenjska obrt, ki je nastala tako rekoč v garaži. "V KZK tozdu Agromehani-ka, pri Lazarju, sem bil vodja servisne službe za kmetijske stroje, kasneje sem bil v Oljarici vodja polnilnice," pripoveduje Branko Hrvatin, sprva izučen avtomehanik, ki pa je kasneje ob delu postal še tehnik. "1981. sem začel s popol- dansko obrtjo. Z.a ikos sem graviral žigosna kolesa za čevljarsko industrijo. Kasneje sem začel izdelovati še varovalne zatike za kmetijske stroje. Dela je bilo vse več, težko sva z ženo zmagovala naročila, vpre-žena sva bila vse sobote, vse nedelje in ko sem se z Merca-torjem pogodil še o servisiranju Karcherjevih čistilnih strojev, sem imel nekakšno zagotovilo, da bo dela dovolj za polno obrt. Dve leti sem zdaj že na svoje in kaže, da bo šlo. Ko prideš takole daleč, se morda pri marsikom že oglasi zavist. Toda naj vsak ve, da nič ne pade z neba. Začeli smo iz nič. Ni bilo ne parcele, ne lesa, kot ima marsikateri za začetek. Še grabelj ne. Z metlo sem po-metel, koje oče pokosil po parceli. S prijatelji smo drug dru- na oko. Bila je med svojimi fanti. Tako rada jih je imela. Druga mama jim je bila. Prala jim je. čislila, kuhala, jih zvečer skrivaj spuščala v hišo. če so se kje predolgo zadržali. Nič čudnega, da zato vedno najprej vprašajo za Angelco, kot za kogarkoli drugega..To so bila to njena najlepša leta. Tudi zato, ker so prišla po vojnih letih v rodnih Novakih in po vseh njenih letih pestem, pa-stiric in dekel. Danes je samosvoja. Svoje stanovanjce ima. svojo pokojnino in čeprav jo sem in tja opomnila hrbtenica in sladkorna in ji lica barva pritisk, pri svojih 66 letih še vedno dela. Le tri dni jc bila doma po upokojitvi. Nak, nič ji ne manjka. "Še ostalo bo!" se smeje. Zadovoljstvo, kakršnega zlepa ne srečam. Ko bi se ga dalo nale-sti! gemu pomagali. Drug drugemu smo zgradili hišo. Vse, kar sva imela z ženo, ko sva se preselila v hišo, je šlo v fičo. Mraz je bil, ni bilo notranjih vrat. Sedemnajst let staro škodo sva imela potem in prihranila toliko, da sva kupila starega vart-burga. Pa sva ga prodala, da sva naredila fasado, škodo sem popravil, pa je zdržala še nekaj let... Samo, da sva bila v svojem. Zdaj je šlo vse za stroje. Skoda se mi je zdelo prostorov, da bi ležali mrtvi. Stisnila sva. Kolikokrat se je zgodilo, da sem delal vso noč, da sem žigosna kolesa zjutraj oddal v Iko-su. Žena je ob dveh majhnih otrocih študirala ob delu, pomagala še meni. Tudi njej ni bilo lahko. Šele dve leti je, kar sva dala po hiši vsa vrata, uredila stopnišče. Kuhinja je še danes iz treh vrst pohištva... Saj tisto najtežje počasi pozabiš. Danes si znaš čisto drugače razporediti delo. Letos junija je ostala doma še žena. Stranke prihajajo po čistilne stroje. Konec tedna so vsi stroji zunaj. To nedeljo si ga je sposodil šofer, da je očistil sedeže v avtobusu. Ljudje so zadovoljni. Zanimanje je veliko. Iz vse Jugoslavije kličejo. Mislim, da sva se dobro odloČila. Porajajo se pa že novi načrti... Misliti moraš naprej, nazaj ne smeš." Mara in Marija "Nočem, da bi bil moj otrok za karkoli prikrajšan. Če sama nimam, njej kupim. Ima punčke in barbike, voziček, kolo, tista dva rožnata telefona je dobila za darilo od prijateljice. Vsaj zaenkrat je srečen otrok, zelo navezan name. Zaveda se, da ima samo mene. Razume me in pogovarjava se, kot bi imela deset, petnajst let. Le za naprej me skrbi. Draginja pritiska vse bolj. Osemsto milijonov sem dobila nazadnje, tristod-vajset jih je šlo za elektriko. Tisti mesec, ko plačam elektriko, ne plačam vrtca. Naslednji mesec plačam vrtec za dva meseca. Vzgojiteljice me razumejo. Zgodilo se je, da tri mesece nisem plačala vrtca. Seveda je potem naneslo nekaj obresti, toda vesela sem bila, da so počakale. Punčko imam zdaj doma v Bosni pri mojih starših. Saj vidite, kakšen mraz je tu, poglejte, pa ves dan dela ter-moakumulacijska peč. V Tekstilindusu ne delamo, do 4. decembra smo doma, potem bomo pa videli. Jaz bi lahko z malo ostala v Bosni, pa so mi pri Dompla-nu rekli, da bodo morda en dan prišli pogledat tole mojo sobo, kako jo izolirati. Vsa gorkota gre skozi stene in strop. Samo potipajte, kako je mrzla tale zunanja stena. Tla so ledena, da ti gre kar mraz po nogah. Spodaj je spalnica, ki je nikoli ne kurijo. Otrok ne more biti v takem. Bronhitis za bronhitisom ima. Da bi le res izolirali. Topleje bi bilo in še manj bi pokurila. Pa so na Dom-planu rekli, da bodo izolirali, če bo občina dala denar, občina pa pravi, da ga nima... Vseeno upam, da bodo nekaj le storili. Peč mi je dal Dom-plan, štedilnik sem pa kupila na obroke na sejmu, z lepotno napako je bil cenejši. Otroške posteljice nimam, pa tudi je ni kam postaviti. Z Marijo spiva skupaj. Saj kar gre. Kuham redno, mala hoče le čokolino. Po dve škatli na teden, škatla je pa sedem milijonov in pol in liter mleka na dan. Po pol kilograma mandarin vzamem in eno ba- nano, da ima sadje, več ne smem. Doma mi pomagajo, vedno prinesem s seboj krompir, čebulo, moko. Punčkin oče pošlje za malo kakšno obleko. Nimava sod-nijsko narejeno, a pride jo pogledat, jo pelje v mesto. Drugače ji pa jaz kupim, en mesec hlače, drugi majico, tretji dvoje žabic, vsak mesec nekaj. Ne bi se rada vrnila v Bosno. Tu sem se navadila ljudi, dela. Šestdeset strojev oskrbujem v Tekstilindusu. Na li-stavkah sem brigadirka. Pa bi prijela za vsako delo. Tudi či-stilka bi bila, če bi bilo treba. Da bi le ostala. Marija ima tu prijateljice, tovarišico Sonjo v vrtcu ima tako rada... Saj nisem kaj narobe rekla, kajne..." Skromnost - dota za življenje Kako lepo je pogledati Cvekove tri otroke: Alenko, Katjo, Marka. Tako lepo, da si nehote zaželiš takšno družinico, takšne tri bučke, ki stalno tiče skupaj. Tržiški trojčki, ki so danes stari že devet let, so zdravi, pridni, lepo vzgojeni otroci. In presrečni, kajti prav te dni so dobili srčkano živo kepico, mladega kodrčka, ki ima samo na bradici in pod vratom nekaj belih dlačic, sicer pa je čisto črn. Kako so si želeli tega psička! Vsi trije so se odpovedali drsalkam, da so ga lahko kupili. Malo cenejšega, brez rodovnika, a tako ljubkega, da so vsi, z mamico vred do ušes zaljubljeni vanj. Toda, če bo v šoli zaradi njega zaškripalo, bo šel iz hiše, je odločen oče Pavel. Ne bo! Ne bo! govori kar četvero parov oči in roti, naj jim ne jemlje te male drobcene črne srečice... Saj ne bo, le red v hiši mora biti. Tudi njemu bi ne bilo vseeno. Rad vidi svojo družinico srečno. Ko bi se le mami Mariji zdravje popravilo. Hrbtenico ima bolno, izrabljena vretenca, že najmanjši malo bolj nepreviden, hiter gib z roko, ji na obraz zariše neznosno Nič hudega še ni Franc Hribernik, Kodelovec z Lavtarskega vrha, se najraje drži pri peči in radia. Za vsa poročila ve. Zdajle ob 16.15 se bo v slovenščini oglasil Radio Koeln, ob 18.30 London, zjutraj ob 5.30 Glas Amerike. Celovca ne dobi več. Nekako zgrešil ga je. Vesten poslušalec je. Iz Koelna in Londona je že koledar dobil za Novo leto. Pa naša poročila tudi seveda posluša, le da kot večina ljudi meni, da zunaj več vedo o nas, kot mi sami. Vsaj z nečim se zamo-ti. Če si takole privezan, kot je on s temi berglami, ti je radio velika tolažba in zambta. Dvajset let bo že januarja, ko so ga prvikrat operirali na kolku. Takrat so le mišico prerezali. Vsa ta leta ni brez palice šel nikamor, tudi brez bolečin ni bil nikoli. 14. septembra letos pa so mu po čisto novi, švicarski li- cenci v Valdoltri vstavili umeten kolk. Zelo se bo moral paziti, so mu zabičali zdravniki, prav nič ne sme obremenjevati noge. Zato se ne loči od bergel. Tudi tule po hiši ne. Zdaj gre tudi že ven, tjale po poti. Le to je nerodno, ko je tule okrog hiše sam breg. V Iskri v Železnikih je včasih delal, zdaj je že devet let v invalidski. Majhna pokojnina je in dva morata živeti z njo. Žena Rezka ni bila nikoli v tovarni. Bajta je bila včasih, ki je preživela kravico ali dve. A lahko se pohvalijo, da je bila že stara mati Neža pismena. Veliki kmetje so včasih sem gor nosili pisma v branje. Danes zemlje ni nič več, a sin Pavle in žena Martina dobro gospodarita. Menjata se na šihtu, da je eden vedno doma pri punčkah. Novo hišo sta zgradila, veliko gospodarsko bolečino. Vse sta že poskusila, a noče biti boljše. Le slabše. Če nosi tisti modri visoki ovratnik, se vsaj hitrim gibom izogne, toda že po dveh, treh urah ji bolečina začne izžarevati v levo roko. Od septembra je spet v bolniški. Delovna invalidnost. Prirezovalka zgornjih delov je bila v Peku, "cušnajderica" po tržiško. Stoječe delo, desnica poganja ročico, dokaj težko, ves most potegne za seboj. Enakomerni, enostranski gibi, neonska luč v višini oči. Trpi hrbtenica, trpe oči. Med porodniškim dopustom so se ji oči popravile, hrbtenica se je oglasila kasneje. Ko sojo prestavili na mesto medfazne kontrolor-ke, je bilo veliko bolje. Gibljivo delo, malo sediš, malo hodiš. Tudi če so se pojavljale bolečine, se jih je dalo prenašati. Potem so se oglasila še vratna vretenca. Paziti se mora vseh prisilnih drž, prepiha, hitrih obratov, težkih dvigovanj. Potem so čez noč ukinili medfazne kontrole. Delavci so sedaj sami svoji kontrolorji, Kar pomeni precejšnjo pocenitev proizvodnje, manjše število delovnih mest. Dali so jo v drugo kontrolo, v poliuretan, a je zdržala le deset dni. Ni mogla dvigovati gajbic. Od 14. septembra je zdaj že doma. Prehudih je bilo tistih deset dni. V Peku ji zdaj iščejo primerno delo. Ga bodo našli? Bolniška je majhna. Pri njem v Triglavu zaenkrat še gre, kar precej izvažajo, dela na dve izmeni, da je malo dodatka, in strugarji so stimulirani tudi na prihranku na materialu, kvaliteti. Toda, saj vidite, kako se danes menja sposobnost firm. Samo malo se obrne, so že naslednji mesec lahko pod vodo. Skromno živijo. Varčujejo, kjer se le da. Le pri energiji bi se še dalo, če bi imeli kalorifer. Tudi otroci so skromni, da bolj že ne bi mogli biti. Oni so tisti, ki opozarjajo, da je treba ugas; niti luč, da voda kaplja. Nikoh ne bodo vzeli na krožnik več hrane, kot je bodo pojedi': ostanki kruha nikjer ne ležijo-Največja skušnjava je slaščičarna spodaj v bloku, a se tudi tej uspešno upirajo. Le poleti, sladoledu se ne da. Skromnosti se bodo naučili Cvekovi otroci, ip to ni tako majhna dota za z>' vljenje. Da bi le mamici bilo kmalu bolje. Živijo samo tisti, ki se borijo. Hugo poslopje raste pod hišo, traktor imajo, kosilnico, obračalnik. Pota so narejena, včasih pa so morali vse v koših znositi domov. Na lepem je njihova domačija. Najvišja na Lavtar-skem vrhu, ves dan polna sonca. Včasih je tu rodila ajda. Zdaj vse divjad pobere. Kodelovec upa, da bo z njegovo no- go bolje. Kdo ve, morda so tudi zaradi tega postavil tamle pod hišo koroško znamenje, s skodlami krito. Saj jim ni nič hudega. Drva imajo doma, mama ima kurnik poln, skromni znajo biti. Traktor bi pa res rad še kdaj vozil. Pa četudi ne, da bi bil le mir. Še od zadnje vojne ima strah v kosteh. A se tako čudno plete po vsem svetu... ALPETOUR Objavljamo popravek razpisnih pogojev pri razpisu za INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO EUROŠPED, ki je bil objavljen 24. 11. 1989. Popravek se nanaša na prvo alinejo razpisnih pogojev, ki se pravilno glasi: — da imajo VIL st. (visoko) ali VI. st. (višjo) strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali pravne smeri ali drugo ustrezno izobrazbo. Zahvljujemo se vam za razumevanje. Podružnične šole bogatijo življenje odročnejših krajev Najlažje je strpati hribovske otroke v avtobus in jih odpeljati v šolo v dolino Prizadevanja ljudi iz odročnejših krajev, da bi obdržali "svojo" šolo, imajo v zadnjem desetletju močno oporo v republiškem Zakonu o osnovni šoli, ki spodbuja delo in življenje podružničnih šol, očitno popravljajoč prejšnjo napako šolske politike, da je treba majhne šole, te "ostanke revne preteklosti" vse po vrsti zapreti, otroke pa preseliti v nove, lepe, svetle, velike učilnice - v šolske tovarne, kot jim danes pravimo, kjer se edino lahko razvijajo bodoči geniji. Po tem zakonu namreč ustanoviteljica, to je občinska skupščina, ne more ukiniti šole brez pozitivnega mnenja sveta šole in soglasja prizadete krajevne skupnosti oziroma če ni zagotovljeno šolanje teh otrok v drugi šoli. četrtega razreda. V tržiški občini je v podružni- Zakon tudi zavezuje matično šolo, da ustvari vse pogoje za kvalitetno vzgojnoizobra-ževalno delo v podružnični šoli. Če to drži, potem je tudi očitek nekaterih "nasprotnikov" podružničnih šol, češ da je pouk tu slabši, da učenci manj znajo kot vrstniki v velikih šolah, neutemeljen. Nasprotno: ker so v podružnicah oddelki manj številčni, ima učitelj v njih več možnosti za individualno delo z učenci, kar je ena od prvin kvalitetnega pouka. Na Gorenjskem po letu 1980 ni bila ukinjena nobena podružnična šola, čeprav tudi v tem času ni manjkalo "naskokov" na posamezne majhne šole; najbolj sveža sta poskusa na Ko-privniku v radovljiški občini in v Leskovici v škofjeloški občini, kjer so se odločno postavili porobu krajani, starši. Tako imamo na Gorenjskem skupaj 44 podružničnih osnovnih šol, in sicer osemnajst v kranjski, štiri v tržiški, trinajst v škofjeloški, osem v radovljiški ter le eno v jeseniški občini. Podružnične šole obiskuje 2738 otrok, kar predstavlja 11,6 odstotka celotne gorenjske osnovnošolske populacije, ter 27,3 odstotka otrok na razredni stopnji, to je od prvega do čne šole zajetih 144 otrok, v kranjski 1562, škofjeloški 536, jeseniški 29 in v radovljiški 467 otrok. Najmočnejši delež otrok ima v podružnicah kranjska občina, in sicer kar 34,1 odstotka na razredni stopnji (17,3 odstotka v celotni osnovnošolski populaciji), sledi ji radovljiška občina z 24,6odstotka (12,3), škofjeloška z 20,6 (10,4), tržiška tržiška s 15,1 (7,9) in jeseniška z 1,5 odstotka (0,8). Zanimiv je tudi podatek, daje v skupaj 144 oddelkih podružničnih šol na Gorenjskem povprečno devetnajst otrok. Povprečje precej zamegluje dejansko sliko, saj so številni oddelki v podružnih šolah kombinirani, na primer prvi in drugi razred, tretji in četrti razred skupaj. Me,dtem ko se je dolga leta "ponašala" z najmanjšim številom otrok podružnica v Pod-blici, ima zdaj prvenstvo šola v Leskovici, ki ima vsega le štiri učence. Sedanja šolska politika - če sklepamo po Zakonu o osnovni šoli - je torej naravnana v ohranjanje podružničnih šol v hribovskih in odročnejših krajih, kjer je središče celotnega dogajanja v kraju. Učitelj, posebej če je domačin oziroma če stanuje v šoli, ni samo učitelj, ampak navadno tudi animator kulturnega, športnega, političnega, samoupravnega, družabnega življenja. Prav veliki zavzetosti učiteljev se imajo vaščani marsikje zahvaliti, da je šola v njihovem kraju preživela viharje, ki so ji grozili, da jo bodo ukinili. Lep vzor sta, denimo, učiteljici iz Podblice in Kokre v kranjski občini; v "njuni" šoli število učencev zadnja leta spet raste, pravilnost truda za ohranitev šol se torej potrjuje. Bridka resnica oziroma dr krat potrjena izkušnja namreč pravi, da podružnično šolo, potem koje bila ukinjena, kasneje praktično ni več mogoče postaviti nazaj. Vemo pa, da so boljše komunikacijske povezave odročnih krajev s središči v dolini (ceste, telefoni, televizija), na drugi strani pa vse bolj omejene površine za zidavo na plodni ravninski zemlji porok, da se bodo hribovski oziroma odročnejši kraji v prihodnje še dosti hitreje razvijali. In kolikor več bo novih hiš, novih družin, toliko več bo tudi otrok, toliko bolj polne in nujne bodo tudi podružnične šole. Vzpostaviti, vzdrževati in razvijati je treba takšno šolsko mrežo, ki bo lahko čim več državljanov pripeljala do čim višjih izobrazbenih stopenj. Pri tem mora nameniti posebno skrb hribovskim, odročnim in obmejnim področjem. Iz resolucije ZSMS o izobraževalni politiki Vsaka vas, ki da kaj nase, ima /upuišče, gostilno, poštarja in - šolo. In če so v desetletjih našega "predhodnega obdobja' cerkve še nekako obstale, čeprav se jim še danes kolca po nekdanji vlogi, če po gostilnah samevajo ostarele priče propada hribovskih vasi, če pride poštar le trikrat na teden, se dokončno zatakne pri šoli. Šola ima v teh okoljih zelo pomembno vlogo pri ohranjanju življenja v vasi: tu je zbor krajanov, kmetijski pospeševalec predava o boleznih živine, kmečke ženske imajo tečaje o vkuhavanju marmelade ipd. Pri šoli pa se zatakne zato, ker primanjkuje otrok, zaradi katerih naj bi šola sploh bila - vsaj na Koprivniku in Gorju-šah, kjer sta bili pred vojno dve šoli, je danes tako. Zavedamo se, da obstoj takšne šole gospodarsko ni upravičen. Sedanje stanje je zelo težavno, vendar se že v nekaj letih obetajo boljše razmere. Ko se mladi odločajo, če bodo ostali na domači kmetiji, v hribovski vasi upoštevajo predvsem bližino trgovine, šole, zdravnika, dobre prometne zveze. Ni težko ukiniti šole, ki jo obiskuje le peščica otrok - te pa vsako jutro naložiti na avtobus in jih popoldne pripeljati nazaj, čeprav v šoli ostaneta dve nezaposleni učiteljici. A kdo in predvsem kdaj bo šolo spet 'pripeljal' nazaj? V zvezi z reševanjem težav majhnih šol s kombiniranimi oddelki predlagamo, naj se na pedagoški akademiji vpelje predmet, ki bi študente, prihodnje učitelje, seznanjal in pripravljal za delo na takšnih šolah. Gregor Vavpotič na 13. kongresu ZSM Valja Kokalj: »Nismo proti podružnicam!« Glavni razlog, zakaj smo za sogovornika o podružničnih šolah izbrali ravnatelja gorenjevaške Osnovne šole Ivana Tavčarja Valjo Kokalja, je poskus občinske sisovske službe, prisiljene v program varčevanja na področju družbenih dejavnosti, da (začasno) ukine podružnično šolo v Leskovici, ki so jo takrat obiskovali le trije otroci, učiteljica pa se je na delo vozila iz doline. Vaščani so takrat, pred dvema letoma, rekli ne, ne damo šole... Razmere v Leskovici se od takrat do danes niso bistveno spremenile. Otroci so letos štirje, učiteljica pa se še naprej vozi. A pojdimo po vrsti. V sedemdesetih letih ukinjene štiri podružnice Organska sestava osnovne šole Ivana Tavčarja je dokaj zapletena; poleg centralne šoje, ki jo obiskuje 688 učencev, trna še pet podružničnih šol, tri opuščene šolske objekte, osem oddelkov priprave na šolo in dva šolska vrtca. Največja podružnična šola je v Poljanah, kjer imajo letos 125 °trok, ob njej pa so še v Javorjih s 35 otroki, na Sovodnju 34, y Lučinah 22 in v že omenjeni Leskovici štiri. Za vse podružnice, razen Leskovico, je značilno, da so učitelji oziroma učiteljice domačini, da torej tudi po rednem pouku živijo in delajo s krajani, za kraj. »V sedemdesetih letih so bile ukinjene štiri podružnične šole: leta 1971 v Malenskem vrhu, leto kasneje na Trebi ji, 1976. leta ^tara Oselica, še pred njimi pa Hotavlje,« je povedal ravnatelj Va|ja Kokalj. »Kolikor vem, je ustanoviteljica, škofjeloška občinska skupščina, te šole ukinila zaradi bolj smotrne organiza-^je mreže šol". Takrat je bila Aktualna gradnja velikih šol, v Katere naj bi vozili tudi otroke 'z odročnejših krajev; takrat v°znje njso postavljale tako velikih stroškov kot danes. Me-n«m, da velika šola nekatere Prednosti ima; zame je najpomembnejši socializacijski vidik, razen tega imajo učenci v velikih s«lah več možnosti za interesno u«ejstvovanje in, če hočemo pri-2na*i ali ne, so večje šole bolje, s°dobneje opremljene z učili, 'majo telovadnice...« valja Kokalj pravi, da se je P°. ukinitvi podružničnih šol P°javilo vprašanje, kaj storiti s praznimi lie ciščeno. y —3VM3MUI1 prOStOH. Prašanje še do danes ni raz- »Šolo v Malenskem vrhu smo dali v upravljanje vaškemu odboru, poslopje v Stari Oselici je praktično prazno, v njem imajo vaščani sedmine, sestanke, volitve, na Trebiji sta zasedeni dve učiteljski stanovanji, v šoli pa je še delavnica in soba mladinske organizacije. Gre za vprašanje lastnine. V naših dokumentih so opuščene šole vpisane kot splošno družbeno premoženje, vodeno pa je v naših knjigah, tudi odgovorni smo zanje mi. Dokler vprašanje lastnine ne bo rešeno, šol nikomur ne bomo dajali zastonj kljub pritiskom krajevnih skupnosti in "občine", ker bi jih s tem zelo verjetno za vedno zgubili. Naj nam povedo; če so stavbe šolske, jih bomo (morda) prodali in denar vložili v druge, če niso, pa bi tudi radi vedeli.« Opuščene šole so kolektivu dejansko samo v breme. Do lani je občinska izobraževalna skupnost za njihovo vzdrževanje dajala nekaj denarja, zdaj nič več. Šole so prepuščene dobri volji stanovalcev in delavcev šole. Ponovno šola na Trebiji? Možnosti za povrnitev opuščene šole so zelo majhne. To lahko potrdimo tudi s primerom Trebije, kjer so šolo ukinili 1971. leta. Ljudski glas danes pravi, da tudi zato, ker so bili nekateri starši bolj navdušeni za takrat novo, lepo, veliko šolo v Gorenji vasi. Kakorkoli že, danes bi bila šola na Trebiji spet dobrodošla, v njej bi bila lahko dva kombinirana oddelka s skupaj 35 učenci ter devet otrok v pripravi na šolo. Toliko se jih namreč vozi v Gorenjo vas od prvega do četrtega razreda s Trebije, iz Stare Oselice, Fužin in Podgore; v prvem razredu jih je devet, v drugem in tretjem po šest, v četrtem štirinajst. »To bi pomenilo 35 otrok manj za matično šolo, česar bi bili zelo veseli. Število otrok se na centralni šoli na razredni stopnji iz leta v leto povečuje, čez dve, tri leta bo to že resen problem. Toliko bolj, ker je med njimi veliko vozačev, za katere bi bil dvoizmenski pouk zelo neprijeten,« je dejal ravnatelj Valja Kokalj. »Vsa leta šolo na Trebiji hranim v rezervi, bodisi za vrtec, pripravo na šolo ali celo pouk na nižji stopnji. Krajani moje mnenje poznajo, vendar do zdaj šole še niso zahtevali nazaj. Če bi do tega prišlo - slej ko prej najbrž bo - bo treba šolo temeljito obnoviti. Vem, da za najmlajše šolarje vožnja v Gorenjo vas, zlasti pozimi in v dežju, ni najbolj prijetna. Razen tega bi šola s 30, 35 učenci in dvema učiteljema-domačinoma veliko pomenila za Trebijo tudi v kulturnem, športnem, družabnem smislu. V organizacijskem smislu pa bi bilo seveda še nekaj težav več.« Valja Kokalj pravi, da nikakor ni nasprotnik podružničnih šol. »Nasprotno, zavzemam se, da bi tudi podružnice dobile večjo samostojnost (in odgovornost) na področju pedagoškega vodenja in finančnega poslovanja. To posebej poudarjam za večje podružnice, kakršna je, denimo, naša v Poljanah, ki ima možnosti, da sploh preraste v popolno osemletko s šestnajstimi oddelki. Šola s 300, 400 učenci lahko daje večjo kvaliteto znanja, ustvarjalnost, bolj srečne otroke, bolj zadovoljne in ustvarjalne učitelje. Velike šole so mučilnice.« Leskovški šolarji trenutno gostujejo v Gorenji vasi Omenili smo že leskovško šolo in poskus izpred dveh let, da bi jo vsaj začasno ukinili, otroke pa, skupaj z večjimi vrstniki, vozili v Gorenjo vas. Letos so v šoli štirje učenci, po dva v drugem in tretjem razredu, razmere pa so tako nanesle, da otroci že nekaj časa obiskujejo pouk v centralni šoli. Valja Kokalj, ravnatelj Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi: Ni res, da bi bili v velikih šolah proti podružnicam. Sam se močno zavzemam celo za njihovo večjo organizacijsko, finančno in delovno samostojnost ter odgovornost. Stroški prevozov šolarjev postajajo za blagajno občinske izobraževalne skupnosti vse hujše breme. V škofjeloški občini je med osnovnošolci kar 33 odstotkov vozačev, kar v ceni zagotovljenega programa predstavlja osem odstotkov. Zadnji mesec, to je oktobra, so stroški voženj znašali okroglo tri milijarde dinarjev. Zaradi tega bremena je škofjeloška izobraževalna skupnost letos tudi prejemnica republiške solidarnosti. Solidarnost ji v bilanco celotnih prihodkov prinese približno en odstotek denarja. »Ena od gorenjevaških učiteljic je na porodniškem dopustu in ker zanjo nismo dobili ustrezne zamenjave, smo "potegnili" sem učiteljico iz Leskovice, hkrati z njo pa seveda tudi tamkajšnje štiri otroke. Zanimivo je, da se otroci v veliki šoli zelo dobro počutijo. Reči moram, da s tem ne mislimo staršev "prinesti okrog" in na drugačen način ukiniti šolo v Leskovici. Brž ko se bo učiteljica vrnila s porodniškega dopusta ali pa še prej, če bomo zadnjo dobili primerno strokovno nadomestilo, bodo šli leskovški otroci s svojo učiteljico nazaj v Leskovico. Priznam pa, da leskovška šola predstavlja določen problem. Prvič: podatki o prirastku ne dajejo upanja, da bi bil razred kaj kmalu bolj številčen (s samo štirimi otroki ni tako enostavno delati, kot bi mislili), in, drugič: nobena učiteljica ne gre s srcem v Leskovico. Gotovo bi bilo vse drugače, če bi bila učiteljica domačinka ali če bi stanovala v šoli. Tako pa, žal, tudi sam kraj od nje nima posebnih koristi. Morda se bo Zakon o osnovni šoli nekoč spremenil in določil, kdaj se neka šola lahko ukine.« H. Jelovčan Vabimo vas v tovarniško prodajalno TRIKON v Kranju, Janka Puclja 7, NUDIMO VAM HLAČE ZA VSO DRUŽINO 25 Vo POPUSTOM ki je že vračunan v ceno proizvodov. Delovni čas: 8-12,16-19 sobota 8 -13 tel: 36-696 Čestitamo vam ob dnevu republike! Dr. JOŽE MENCINGER Nenadoma sem se znašel na levi Ljubljana, 22. novembra - Vse pogosteje, zlasti ob eruptivnih spremembah na Vzhodu, se sprašujemo, kakšna je usoda Jugoslavije, Slovenije? Dr. Jože Mencinger seveda ni prerok, vendar pa njegove misli in ocene vsebujejo slutnjo jutrišnjega dne, čeprav je pogovor tekel o aktualnih vprašanjih, ki jih odpirajo današnji, izrazito zmedeni časi. Uvodoma velja dodati, da je dr. Jože Mencinger - priznani slovenski ekonomist, profesor na ljubljanski Pravni fakulteti in urednik mesečne publikacije Gospodarska gibanja na njenem Ekonomskem inštitutu - po rodu Jeseničan. "Kako ste doživljali padec berlinskega zidu?" "Presenetila me je hitrost dogajanj v Vzhodni Evropi, da je sistem, vključno z našim, zgrajen na napačnih temeljih, je bilo več ali manj jasno, nisem pa pričakoval takšne hitrosti. Pravzaprav sem žalosten, ker Jugoslovani ostajamo zadaj, skupaj z Romunijo in Albanijo, čeprav so bile naše možnosti bistveno večje. Že v petdesetih letih smo začeli razreševati nekatere probleme, ki jih drugi šele zdaj, naredili nekaj institucij, ki se tržno obnašajo. Po drugi strani pa so gospodarske razmere v Jugoslaviji objektivno boljše, saj se zdaj odkriva, kako zadolžene so vzhodne države, poleg tega pa so bistveno manj sposobne dolgove odplačati, saj ima Jugoslavija priliv od zdomcev, od turizma, vsaj deloma je usmerjena na zahodni trg. Če ne bi imeli političnih problemov, bi imeli bistveno večje in lepše možnosti kot drugi vzhodnjaki." "Vzhodnonemški marki zdaj vrednost hitro pada, bo padla tudi zahodnonemški?" "Ne vidim razloga, da bi za-hodnonemško gospodarstvo oslabilo. Deloma sicer lahko zaradi vseh teh darov, vendar pa je ekonomija perverzna stvar, problem razvitih kapitalističnih držav ni produkcija, temveč ustvarjanje dovolj velikega povpraševanja." "V bistvu se zelo nazorno potrjuje vaša teza o paradoksu socializma, da je bolje biti izkoriščan v kapitalizmu kot neizkoriščan v socializmu?" "Marksizem je napačno starta!, osnovni problem je videl v izkoriščanju, ni pa opazil, kako pomembna je za učinkovitost lastnina, ki jo je popolnoma zanemaril. Izkazalo seje, da je pomembnejša od izkoriščanja, ki ga je v vsaki družbi s pomočjo prerazdelitve moč zmanjšati. Vprašal bi se lahko tudi drugače, zakaj se ljudje niso ali pa nismo o teh temeljih začeli spraševati že prej, čeprav tudi to ne drži popolnoma, saj so pisci že v dvajsetih letih trdili, da ta sistem ne more delovati, zelo jasni pa so bili njihovi zaključki, da je nujno manj učinkovit. Zato pa pravim, da ni kaj reformirati, nič se ne da popraviti, ker je sistem na žalost v temeljih zgrešen. Nikakor pa tega nisem vesel ali škodoželjen." "Ste pa eden redkih ekonomistov, ki to naravnost pove?" "Danes to ni več težko, imam celo obraten problem, da me vsi prehitevajo po desni, zato pa pravim, da sem se nenadoma znašel na levi. Vsi tisti, ki so še pred petimi leti najbolj vpili, kako naj delavec obvlada celotno družbeno reprodukcijo in prisegali na dogovorno ekonomijo, poimensko jih lahko povem, so se spremenili v zagovornike trga dela, pri čemer popolnoma spregledujejo, kakšne socialne posledice ima lahko. "Edina stvar, ki jo je bilo mogoče sproduciratije bila zmeda, in sploh ne mislim, da je to neuspeh. " "Ovira je razkorak med severozahodom in jugovzhodom. Markoviča pretirano ne skrbi, da bi obdržali socializem, čeprav govori o novem -socializmu, ki pa je nedefiniran, mislim, da je zelo podoben kapitalizmu. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je preboj naredil Mikulič. Temu nasproten je koncept Miloševičeve komisije, "Zdaj menežerji z raznimi mahinacijami ustanavljajo privatna podjetja, družbena lastnina pa pri tem ni prav nič zaščitena. Kot ekonomist vem, da druge rešitve ni, prizadet pa sem kot človek, ko si jo prilaščajo ljudje, ki so nas učili komunizma, se šli nacionalizacije, dobili najboljše parcele, si z ugodnimi krediti zgradili hiše itd." Tudi podjetništvo ni povsem neškodljivo, zlasti pri nas ne, saj je bila z ekspropriacijo "ek-sploatatorjev" uničena z lastnino povezana morala. Zdaj menežerji z raznimi mahinacijami ustanavljajo privatna podjetja, družbena lastnina pa pri tem ni prav nič zaščitena. Kot ekonomist vem, da druge rešitve ni, prizadet pa sem kot človek, ko si jo prilaščajo ljudje, ki so nas učili komunizma, se šli nacionalizacije, dobili najboljše parcele, si z ugodnimi krediti zgradili hiše itd. Poleg tega pa imam pomisleke, so v tej ponovni prvobitni akumulaciji kapitala to res najbolj sposobni ljudje ali pa jim to omogoča položaj, ki so ga dosegli s politično kariero." "Na seznamu prvih zasebnih podjetnikov je moč najti tudi direktorje in državne uradnike, ki to ostajajo še naprej?" To je sporno povsod po svetu, v kapitalističnih deželah je povsem normalna zaščita, ki prepoveduje, da bi menežer znotraj podjetja ustanovil še svoje podjetje. Ker družbena lastnina ni zaščitena, je to neotipljiva kraja. "Je socializem razvil stvari, kijih lahko ohranimo kot dobre?" "Definiran je kot sistem, ki temelji na družbeni oziroma državni lastnini nad sredstvi za proizvodnjo, in v tem primeru se mu v celoti odrekam. Pomembnejša je porazdelitev sredstev za potrošnjo, ki definirajo izkoriščanje, socialdemokratske ureditve so to rešile z davki, mislim, da so zelo pragmatične, puščajo sredstva za proizvodnjo privatna in s tem dosegajo učinkovitost, s prerazdelitvami pa nato relativno socialno pravično družbo." "Kam naj torej vtkanemo socializem?" Rekel bi, da je to izključno stranpot v razvoju človeštva, nihče več ne dvomi, da ne bi v socialističnih deželah do prehoda prišlo, vprašanje je samo, kako daleč nazaj bodo šle. Njihov problem je iti čim manj nazaj, torej, da ne bi šle predaleč v 19. stoletje." "Jugoslavijo ovirajo politične razprtije?" ki gradi koncept socializma, ki ga v teoriji poznamo kot model poljskega ekonomista Langeja. V modelu gre za okrnjeno socialistično tržno gospodarstvo, v katerem morajo menežerji ubogati natančna navodila "planerjev". "Je Langejev model uresničljiv? "Mislim, da ni, saj je samo teoretični model. Kakor hitro začneš govoriti o trgu, nehaš govoriti o socializmu, rekel bi celo, da komunist ni več komunist. Zato pa pravim, da je edini komunist pri nas še Vinko Hafner." "Je pri tolikšnih razlikah takšen koncept v Jugoslaviji sploh motno sprejeti?" "Prišlo bi seveda do prelivanja in jasno je, da se tega branimo, očitajo nam sebičnost, toda ekonomija je zgrajena prav na sebičnosti. Ko podpiram slovensko suverenost se v bistvu bojim za svojo potrošniško suverenost ter seveda za vse, kar smo že dosegli pri politični suverenosti. Problem Jugoslavije je v tem, da smo zgradili sistem, ki temelji na iluziji, da bosta Tito in Kardelj živela večno, da je na koncu razsodnik, ki vse konflikte razreši, kar je zelo prišlo do izraza ob sprejemanju slovenskih ustavnih dopolnil. V pravni sistem sploh nimamo vgrajenih mehanizmov za razreševanje konfliktov." "Kar se kaže tudi v zvezi z mitingom v Ljubljani?" "Ni jasno, kdo o čem odloča, včasih je bilo potihem jasno, kdo odloča." "Slovensko-srbski konflikt oziroma Miloševič in Kučan v bistvu ohranjata status quo, Markovič pa zdaj poskuša z ekonomskimi reformami napraviti preboj tudi na področju politike?" Moram reči, da nekoliko dvomim v to, mislil je tudi, da bo z ekonomskimi reformami rešil problem inflacije, kar je bila njegova glavna napaka. Inflacija ni toliko stvar gospodarskega sistema, poznajo jo tudi v povsem kapitalističnih ureditvah, če drugega ne, bi moral vedeti, da spremembe gospodarskega sistema delujejo na srednje in dolgo razdobje, ni torej šlo za vprašanje ali-ali, temveč eno in drugo. Je pa v toliko ali-ali, da zna inflacija nesti njega in morda celo si- "Kakor hitro začneš govoriti o trgu, nehaš govoriti o socializmu, rekel bi celo, da komunist ni več komunist. Zato pa pravim, da je edini komunist pri nas še Vinko Haf- ner. "Pri nas je problem v tem, da v sistemu nimamo vgrajenega sovražnika višjih plač." "Markovič je mislil, da bo z ekonomskimi reformami rešil problem inflacije, kar je bila njegova napaka. Ni šlo za vprašanje ali - ali, temveč za eno in drugo. Je pa v toliko ali - ali, da zna inflacija nesti njega in morda celo sistemske spremembe." "Avnojska Jugoslavija bi bila sprejemljiva za Evropo, tega pa ni moč trditi za srbsko pojmovanje izvirne funkcije federacije? "Evropa si želi mir v Jugoslaviji, bodimo odkriti, precej sebični so in bojijo se, da bi jim izvažali nemir in teroriste. Verjetno se Slovenci varamo, če mislimo, da bi bili deležni velike podpore za odcepitev ali sorodne želje. Dogajanje v Vzhodni Nemčiji sicer poraja dvom, da morda le ni tako. Koncept federacije se pogosto skriva v t.i. enotnem trgu, nič nimam proti enotnemu trgu v smislu odstranitve administrativnih ovir, toda pri nas ga mnogi razumejo kot centralizacijo. Res pa je, da zdaj nekatere stvari niso racionalno urejene, mislim, da bi morala imeti federacija izključno pristojnost na področju monetarne politike. Pri fiskalni politiki več razlogov govori v prid decentralizacije, saj so razlike v stopnji razvitosti velike in potrebe nujno različne. Gre pa tudi za to, da bolj gledaš, kako so davki porabljeni, če si pri plačilu neposredno prizadet. Ne vidim pa razloga, zakaj prometni davek ni izključni dohodek federacije, saj ima to prednost, da je regionalno najbolj nevtralen." stemske spremembe. Ne vidim razloga, zakaj niso zadržali inflacije pri 15 odstotkih mesečno, saj se je v začetku leta sama umirila na tej ravni, čeprav monetarna politika ni delovala. Ko so se po odmrznitvi relativni odnosi med cenami uredili, ni bilo nikogar, ki bi to izkoristil, Mikuličeva vlada se je ukvarjala s svojih odhodom, napako pa je naredila s sprostitvijo osebnih dohodkov. Strinjam se, da so nekaj morali napraviti, način pa je bil napačen, osebne dohodke so lahko povečali tisti, ki so že imeli visoke, tisti z nizkimi pa so ostali reveži, kar je povečalo socialni razmik in pritiske na generalno povečanje." "So plače res tako pomembna stvar?" "Trdim, da so, rekli pa boste, saj imajo le 5 odstotni delež..." "Celo v dobrih podjetjih imajo stroški financiranja že 55 odstotni delež?" "Toda če greste iz podjetja v podjetje so ti dohodki, če jih seštejete, enaki družbenemu proizvodu. Dostikrat se prepiram z direktorji, ki pravijo, saj imajo plače samo 5 odstotni delež. Na mikro ravni je res tako, toda tudi v materialu, ki ga kupim so plače, v davku, ki ga plačam so plače učiteljev, zdravnikov in tako naprej do konca. Tako ugotovim, da so na makro ravni enake celotnemu produktu. Le kdo ne dvigne roke za povečanje plače. Pa še tole. Češ podjetje je uspešno in k temu sem kot "samou-pravljalec" prispeval. Vendar pa, če smo odkriti, obračunski sistem omogoča popolnoma zgrešeno sliko uspeha. To gre toliko časa, dokler imamo "uspeh". Ko ga ni več, delavci zaradi plač pač štrajkajo in se čez noč spremene v navadne mezdne, kapitalistične delavce. Pri nas je problem v tem, da v sistemu nimamo vgrajenega sovražnika višjih plač." "Potemtakem bi morali samoupravljanje ukiniti?" "Več ali manj, predvsem pa stvari popolnoma drugače urediti in morda samoupravljanje povezati s tako imenovanim minulim delom." "Bodo to kolektivne pogodbe?" "Ne, to bodo neke vrste družbeni dogovori, instrument spet nima vseh sestavin, manjka lastnik. Nisem proti njim. Če bo šlo tako naprej kot zdaj, bodo postale koristne, ko se bo družbena lastnina reprivatizira-la, se pravi razkradla." "Razmere so resnično konfuzne?" "Popolnoma, 'sicer pa, edina stvar, ki jo je bilo mogoče spro-ducirati, je bila zmeda, in sploh ne mislim, da je to neuspeh. Poglavitni uspeh Mikuli-čeve komisije je bila popolna zmeda, ideološka in teoretska,. Kaj drugega ni bilo moč napraviti, šele zmeda omogoča spremembe. Za sistem, ki je zgrajen na napačnih temeljih, je samo vprašanje časa, kdaj se bo zrušil, Jugoslovani smo bili pri tem razmeroma zelo uspešni, vendar pa smo na nekaterih področjih stvari tako zapletli, da jih bomo zdaj težje reševali kot vzhodnjaki." "Ki imajo odnose bolj čiste?" "Tam je reprivatizacija, denacionalizacija bolj jasna, ker smo pri nas lastniki vsi, ne pa država, je vse bolj prekrito." "Pri nas že napovedujejo postopke denacionalizacije?" "Ki bodo zelo zapleteni tako, da bodo imeli pravniki dovolj dela v naslednjih sto letih. Zatika se že pri tem, ko Kmečka zveza zahteva, naj se kmetom vrne zadružna lastnina, kar je pravno zelo težko izvesti. Nič nimam proti denacionali- sni zamrznitvi, ki zbije inflacijska pričakovanja, uspešno so ga izvedli v Izraelu, kjer je bila socialna cena izredno nizka, država pa je imela ljudi, ki so to znali napraviti, pri nas jih nimamo, ker je potrebno to narediti zelo precizno. Dr. Sachs predlaga hitro, radikalno rešitev..." "Je to šok?" "V bistu šok, ki je v Boliviji uspel brez zamrznitve, socialna cena pa ni bila tako majhna, iz državne uprave so odpustili 30 odstotkov ljudi, zaprli rudnike, temeljito prerešetali javni sektor itd. Dr. Sachs pravi, da ne razume, zakaj je inflacija pri nas tako visoka, saj je gospodarstvo ne opravičuje, in da imajo takšne probleme tudi drugod. Kljub temu pa predlaga radikalno rešitev. Pri tem se mi zdi deloma nelogičen, ne vem, zakaj standardne rešitve ne bi delovale. Poglejte, inflacija je bila septembra 48 odstotna, toda potrebno je vedeti, da je julija v primerjavi z junijem količina denarja narasla za 48 odstotkov, avgusta so prispevki porasli za 82 odstotkov, davki za 48 odstotkov, osebni dohodki za 38 odstotkov in do porasta cen je prišlo septembra, vse je bilo na to naravnano." "Se šoka bojite?" "Ne bi se ga, če bi vedel, da bo uspel, dvomim pa, da bo uspel. Kakšna rešitev bo sprejeta, pa ne vem." "Koliko Jugoslovanov ne živi več človeka vredno življenje?" "V primerjavi z Indijci smo vsi bogati."- "Ostanimo v Evropi?" "Na potovanju v tujino ugotovim, da z mojo plačo lahko dvakrat do trikrat prenočim v hotelu, ko se vrnem domov, pa se spet počutim kar dobro. Sicer pa poglejte avtomobile, razlike se fantastično povečujejo." "Predvsem s pomočjo mahina-cij?" "Hiperinflacija ni nekaj, kar ekonomisti ne bi znali razrešiti, orodja so zelo jasna, problem je samo v socialni ceni, ki smo jo pripravljeni plačati." zacijam, zde se mi pravične, toda dvomim, da so zaradi zapletenosti v večjem obsegu uresničljive. Morda pri zemlji, toda tudi tam bodo primeri, da je kmetija zaradi odvzema zemlje propadla, otroci so se odselili, ne vem, če je racionalno, da bi zdaj med meščani iskali nekdanje dediče." "Vrniva se k inflaciji, kako bi jo lahko ukrotili?" "Izkušnje s hiperinflacijami govorijo, da niso trajale zelo dolgo, seveda pa je vprašanje, kdaj začneš šteti, bile pa so tudi take, ki so trajale dve leti. Hiperinflacija ni nekaj, kar ekonomisti ne bi znali razrešiti, orodja so zelo jasna, problem je samo v socialni ceni, ki smo jo pripravljeni plačati. V bistvu obstajata heterodoksni in ortodoksni pristop. Prvi je v zača- "Normalno je, da se ljudje v sistemu znajdejo, nosijo čeke v druge banke in kaj vem še vse, znotraj tega je lahko nekdo bogatejši, vsi skupaj pa nismo, še revnejši smo, ker gre veliko energije za te mahinacije. ▼ končni fazi pa vsi živimo v povprečju, točno toliko imamo, kolikor naredimo, točno tolikokrat slabše živimo kot denirno Nemci. Pravijo mi, saj toliko zaslužiš kot čistilka v Nemčij1' Seveda, v končni fazi ti okolje določa dohodek." "Slovenci smo pridni, primerjaj0 nas celo z Japonci, živimo v Jug^ slaviji, določeni smo z okoljem? "Seveda, več ali manj. Pravijo, da v Crni gori na vsakerfl delavcu visi osem ljudi. Če še ta ne dela..." M. Volčjak Torek, 28. novembra 1989 11. stran (mmMmm&iGLAS Viktor Žakelj Jugoslavija kot narobesvet V času, ko t. i. socialistični svet pretresajo globoke kompleksne krize, se zastavlja vprašanje, kaj jim je skupno in kaj jih ločuje. Razvidno je, da so si te krize v mnogočem podobne, po drugi strani pa so med njimi tako glede vrste, obsega, globine, intenzivnosti in še česa velike razlike. Ne da bi tezo posebej argumentirali, lahko zatrdimo, da je v vseh teh družbah v krizi socializem kot ideja, kot sistem ciljev in vrednost, predvsem pa kot praksa. Napovedane in že izvajane reforme na gospodarskem in političnem po-dročju kažejo na to, da je socializem — kot je nekdo zapisal —- mukotipna pot iz kapitalizma v kapitalizem. Ta domislica kaže vsaj na dvoje: najprej na to, da so zmagovite proletarske revolucije naredile usodno napako, ko so se odpovedale trgu in političnemu pluralizmu, ki sta očitno civilizacijski prvini, različna konca iste police,brez katerih kaže, da ni moč shajati in dalje, da »kapitalizem« razumemo statično, mu ne priznamo (sa-mojrazvoja. Po nečem pa se krize teh držav med seboj še posebej razlikujejo, po tem namreč, da se n. pr. na Poljskem in Madžarskem ne problematizira država kot država, njena potrebnost in primernost, med tem pa se v Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in na poseben način v Nemški demokratični republiki vse ostreje razmišlja tudi o konkretni državi kot taki. Prav to pa daje krizam v teh državah novo, nevarno kvaliteto; po svoje celo »ovira« reformo socializma kot ekonomskopoliti-čnega sistema v teh državah, predvsem pa to vzbuja strah pri sosedih, ki se bojijo novih »političnih kartografov«. Vem, da tudi v tem elementu med n. pr. Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ni mogoče vleči enačaja, čeprav smo se (pre)dolgo prav Jugoslovani vzgledovali pri Velikem bratu in to ne samo zastran socializma, ampak nič manj glede reševanja nacionalnega vprašanja. Tako kot so menili v Sovjetski zvezi, smo bili tudi mi prepričani, da smo s socialistično družbeno in ekonomsko ureditvijo najboljše in s tem seveda dokončno rešili nacionalno vprašanje v državi, da je socialistična in federativna Jugoslavija rešena tako socialnih kot nacionalnih trenj, ki so delala ta prostor zadnjih sto let sod smodnika. To prepričanje se je negovalo vsa povojna leta. Po smrti Tita, torej v osemdesetih letih, pa iz dneva v dan, iz leta v leto postaja vse očitneje, da MIHA NAGLIC se je dokončno izčrpal ne le realizirani socialistični ekonomski sistem, ampak (morda prav zato) tudi veljavni sistem mednacionalnih oziroma medrepubliških odnosov, ki ta čas očitno ne zadovoljujejo nikogar v državi. Kaže, da smo tudi na tem področju — tako ob konstituiranju prve kot druge Jugoslavije —- ubrali napačno pot. Tako panslavistično kot socialistično bratstvo očitno ni moglo — vsaj do sedaj ne — preseči civilizacijskih, kulturnih in ekonomskih razlik, ki so rezultat stoletnega separatnega razvoja. Vse kaže, da so globino teh razlik pravočasno doumeli edinole slovenski kulturniki, gospodarstveniki in politiki pa se jih niso zavedali ali pa so jih — iz različnih vzrokov — podcenjevali, pa naj gre za Kreka, Kidriča ali Kardelja, če osttanem pri Slovencih. Vsem tem je bilo skupno to, da so-če se marksistično izrazim — bit precenjevali, zavest pa podcenjevali. Da samo spomnim na neki drug primer: Švicarji so pred več kot 170 leti začeli s konfederalizmom, danes je Švica formalno še vedno konfederacija, dejansko pa je trdna federacija. Premišljam, ali bi država SHS s kraljevino Srbijo stopila 1. decembra 1918 v konfederativni odnos, ali bi vsaj povojna Jugoslavija postala konfederativna skupnost, ali če parafraziram »zrelega« Kardelja, da bi vsak naš narod, vsaka naša republika in pokrajina od samega začetka našega skupnega življenja živela po načelu, da je vsakdo odgovoren za svoj in skupen razvoj (ob dogovorjeni solidarnosti seveda), bi morda bilo v naši državi danes manj centralizma, unitarizma in hegemonizma na eni ter s temi izmi pogojenega separatizma na drugi strani. Tako pa je, kot je: Jugoslavija je po sedemdesetih letih obstoja spet na svojem začetku, še več, poleg starih so vzniknila še nova nasprotja, sovraštva je kot že dolgo ne in prihodnost države je negotova. Dokazov, da je temu tako, je moč najti napretek, tako v sferi ekonomije, kulture, prosvete, trgajo se celo številne medčloveške vezi. Naredimo skromen premislek s področja ekonomije. Na tem področju teče ta čas v Jugoslaviji delitev na tiste, ki so menda izkoriščani in tisti, ki naj bi izkoriščali. A kdo sodi med prve, kdo pa med druge, ni čisto jasno. Oboji pravijo, da so izkoriščani (sic!) zato, ker so jim »oni drugi« bodisi zaradi ekonomske ali politične dominacije, vsilili ekonomski in politični sistem, ki omogoča njih izkoriščanje. Tako imenovani gospodarsko manj razviti pravijo, da jih izkoriščajo t. i. gospodarsko razviti. Kot dokaz navajajo: podcenjene surovine ter hrana in energenti, precenjen tečaj dinarja, previsoke obresti, predragi končni izdelki, maloobmejni promet in še kaj. T. i. razviti trdijo prav nasprotno: surovine, hrana in energenti so glede na kvaliteto predragi, tečaj podcenjen, konvertibilni izvoz nestimuliran in podobno. Obe strani sta prepričani, da sta v izkoriščevanem položaju. Razmere v družbi, stanje medrepubliških odnosov ima elemente komičnosti, dejstva pa so žal tragična: nezaposlenost, tudi že lakota, nazadovanje ali v najboljšem primeru gospodarska stagnacija, popolno zgubljanje stika z razvitim svetom. Ta »nejasnost« glede izkoriščanja pa je mogoča le zato, ker je ta naša družba v svojih temeljih volontaristična, ne priznava merljivih dejstev, zanikuje lastne in tuje civilizacijske izkušnje. Obnašamo se, kot da zgodovina ni več učiteljica, praksa uspešnejših sosednjih držav ne več vzgled, kako ubežati katastrofi, ki se ji naglo bližamo, se glasi naše hamletovsko vprašanje. Na kaj mislim. Dvakrat smo že — na različnih temeljih sicer — zgradili centralizirano unitarno državo. Prva je propadla, druga je na tej isti pogubni poti. V obeh državah nismo — vsaj ne zadovoljivo — rešili socialnega in nacionalnega vprašanja. Kar zadeva prvo, je to spoznanje že elementarna šolska učenost, da je to problem tudi druge, ne priznamo. Revščina pa je na pohodu, kar zadeva mednacionalne odnose Urednikova beseda Praznične Odprte strani smo odprli razmišljanjem o razmerju med avnojsko Jugoslavijo in Evropo zdaj. Odzvali so se nam Viktor Žakelj, Miha Naglic, Vinko Hafner in Jože Pučnik, novinar Jože Košnjek je pripravil poročilo o srečanju Milana Kučana in Cirila Ribičiča s tujimi novinarji, Vine Bešter pa zapis ob izidu knjige Nadire Vilasi. Naslednje Odprte strani bodo izšle sredi decembra in jih odpiramo razmišljanjem o pluralizmu v naši družbi in prenovi sedanjih družbenopolitičnih organizacij v stranke. Leopoldina Bogataj se oživlja metoda konfrontacije, namesto mednacionalne enakopravnosti se ponuja ve-činskost in celo najbolj surova fizična sila »rešuje« skrhane odnose med »bratskimi narodi«. Svet okoli nas gradi na ob-vladovanem integralnem trgu in moderni politični pluralnosti, mi na »specifičnem socialističnem trgu« in »nestrankarskem pluralizmu«, pravni sistemi razvitih držav ščitijo državljane, naša razredna zakonodaja ščiti državo, vojska razvi- tega sveta se depolitizira, pri nas postaja odločilen politični faktor, in tako brez konca in kraja. To je Narobesvet, posledica naša obsedenost, da smo sui generis. In kako iz tega Narobesveta? Ne vidim druge možnosti, kot sprejeti vse naše razlike kot naravno danost, priznati je treba evolucijo za temeljni zakon razvoja, pragmatičnost pa kot nujno vodilo pri ukrepanju državnih organov, načelo: čisti računi, dobri prijatelji, pa bodi praksa v vseh medsebojnih odnosih v državi. Tako bomo iz verske ostali končno laična država — dvesto let po francoski revoluciji bomo vendarle vse naše cerkve ločili od države! Če tega nismo sposobni skupaj, storimo to vsak narod zase. In ko to storimo, bomo zlahka našli presečno množico interesa — samo to pa je lahko Jugoslavija. Vse dotlej pa bomo Narobesvet — v škodo sebi in v posmeh ter strah sosedom. Evropa, moja dežela Kako je z Jugoslavijo in Evropo zdaj? Žgjep čas poslušam, kako se vse naokoli razlega klic: »Pojdimo v Evropo!« Vendar se mi zdi, da ne kliče po bistvu stvari. Mi namreč v Evropi že smo, odkar j^omnimo; vprašanje pa je, ali je tudi Evropa v nas in pri nas? In prav za to gre: da. bi bila tudi pri nas Evropa, da bi bila tudi tu mogoča »evropska kakovost življenja«! To je v kratkem tisto, kar mi je prišlo na misel, ko je uredništvo Gorenjskega glasa povabilo k pisanju na temo »avnojska Jugoslavija in Evropa zdaj«. ga se ne bi izgubil v spekulativnih prostranstvih, bom Hljtizirati še na posebnem, gorenjskem primeru. skušal gornjo misel kon- v Evropo Slovenci smo stopili v Evropo takrat, ko srno sprejeli krščanstvo. Na to zgodovinsko dejstvo, ki se ga vse premalo zavedamo, je opozoril tudi dr. Alojzij Šuštar na zadnji Glasovi preji. V mislih imam seveda Evropo v zgodovinskem, duhovnem smislu in ne v zemljepisnem, po katerem se razteza od Atlantika do Urala ter od Sredozemskega do Severnega morja. V geografskem oziru je Evropa kaj skromna reč, saj gre pravzaprav le za dva najza-hodnejša (ereb (asirsko) m sončni zahod) polotoka velike evrazijske celine. Geografski vidik dajem v oklepaju tudi zato, ker je za razliko od prej navedenih preveč objektiven, od človeške dejavnosti neodvisen. Vrh tega se tako izognemo vprašanju, ali smo Slovenci živeli tod že od nekdaj, kot Veneti ali pa smo se v te kraje priselili šele v VI. stoletju, prodirajoč iz slovanske pradomovine proti zahodu, po poteh ob velikih rekah in ob Savi še posebej. Vseeno je torej, kdaj in kako smo se znašli ha Gorenjskem, dejstvo pa je, da smo v Evropo »vstopili« takrat, ko je Valjhun premagal Črtomira, s »krstom pri Savioi.« Tedaj smo morali odreči dobršnemu delu svoje slovanske samobitnosti, zato pa smo se vključili v evropske kulturne in civilizacijske tokove. Evropa namreč pomeni tisto nepretrgano zgodovinsko dogajanje, ki se začne z grško civilizacijo in se nato organsko razvija vse do današnjih dni. Evropa se je torej rodila razmeroma pozno, njena zibelka je tekla v antični Grčiji. Ko je ta prešla, je njeno dediščino povzel stari Rim, jo razširil iz vzhodnega na vso Sredozemlje in proti severu v notranjost celine. Naše dežele so takrat sodile v provinco z imenom Pan-nonia. Rimski imperij se je nato notranje razkrojil in ko so v IV. stol. vanj vdrla germanska ljudstva, niso imela težkega dela. Obnašala so se »vandal sko«; rimska mesta so razruši- la, ostale so le ruševine, katere poznamo in občudujemo še danes. Duhovne vrednote evropske antike pa so se na našo srečo ohranile. »Barbarom« se je namreč zgodilo tisto, kar se pogosto primeri, če je osvojeni na višji civilizacijski ravni kot osvajalec: kaj kmalu so tudi sami prevzeli rimsko omiko. Tista moč, ki je to omogočila, je bilo krščanstvo, ki je tako postalo nekakšen duhovni most od starega čez srednji v novi evropski vek. Seveda ne smemo pozabiti na Arabce, ki so prevzeli in ohranili mnoge kulturne vrednote, na katere so naleteli v osvojenih antičnih mestih vzhod-nega in južnega Sredozemlja (npr. v Aleksandriji), posebno zato, ker so jih evropski renesansi, ki jih je prevzela in oživila, posredovali v izvirni obliki, brez krščanske cenzure in priredbe. Arabci so preko Iber-skega polotoka prodrli tudi v Evropo, vse do mesta Poitiers, kjer jih je zaustavil in premagal Karel Martel (732). Nazaj jih je nato pognal Karel I. Veliki, kii ga je papež Leon J11. o Božiču leta 800 okronal za »svetega rimskega cesarju« in s tem sim- boličnim dejanjem blagoslovil sožitje posvetne in cerkvene oblasti. In prav v tem času, ko je bilo krščanstvo ključni dejavnik evropskih dogajanj, bili pokristjanjeni tudi Slovenci. Že (od 745) smo bili odvisno od Bavarcev, pod Karla Velikega smo šli skupaj z njimi in postali obmejna marka (krajina) njegovega cesarstva. Krščanstvo je bilo torej sredi prvega tisočletja n. š., ko so se dogajale velike selitve ljudstev in je bila Evropa v ruševinah, tista duhovna moč, ki je omogočila njeno preživetje. Kot cerkev je nato postalo še silna posvetna moč, tako v vzhodnem rimskem cesarstvu s sedežem v Konstantinopolu (Bizan-cu) kot v že omenjenem fran-kovskem oziroma karolinškem zahodnem rimskem cesarstvu. Cerkev sama se je že prej razdelila na vzhodno, pravoslavno (ortodoksno) in zahodno, vesoljno (rimokatoliško). Ločnica, ki se je kasneje izkazala za najglobljo in najbolj tragično v evropski zgodovini, je potekala ravno po sredi nove domovine nadaljevanje na strani 12 -—,—,-..... i Torek, 28. novembra 1989 Kaj so tuji dopisniki iz Beograda in Dunaja spraševali Milana Kučana in Cirila Ribičiča Bo sedaj Jugoslavija za zidom Ljubljana, 24. novembra - Da bi se tuji dopisniki, ki poročajo o Jugoslaviji posebej ali skupaj z državami realnega socializma iz Beograda in Dunaja, na kraju samem seznanili s političnimi in gospodarskimi razmerami v Sloveniji in pogledi Slovenije na Jugoslavijo, jih je republiški komite za informiranje konec preteklega tedna povabil v goste. V petek so v Cankarjevem domu spraševali Milana Kučana in Cirila Ribičiča. Objavljamo nekaj najzanimivejših vprašanj in odgovorov. Ali je možna primerjava med nezadovoljstvom ljudi v večini vzhodnih držav, zadnje čase tudi v Bolgariji, in mitingi in nezadovoljstvom ljudi v Jugoslaviji? Jugoslavija očitno zaostaja za reformami, ki se dogajajo v vzhodnih državah, čeprav je dolgo Jugoslavija pri reformah prednjačila. Kučan: "Vsem je skupno neza-I dovoljstvo ljudi, ki jih žene na ulice. Vendar vsebina milinga-štva nima zveze z vsebino dogajanj v Nemški demokralični republiki. Mnogo listega. kar se sedaj dogaja v Vzhodni Evropi, smo v Jugoslaviji že uresničili ali si zastavili za cilj. vendar se tudi v Jugoslaviji socialistična filozofija ni znala odlepili od edinega modela socializma. Samo popravki obstoječega sistema niso zadostni. Vse. kar se ne bo korenito spremenilo, nima šanse, da preživi. Če Jugoslavija tega ne bo storila, se lahko znajde na začelju. Spremembe v socializmu so hitre. Vendar je treba biti trezen in realen optimist. Vprašanje je. koliko so te spremembe posledica zrelih sprememb v zavesii. Lepo je. da je padel berlinski zid. Vendar samo to ni dovolj. Ali je še nevarnost, da se postavi spel nekaj, v strukturah teh držav, berlinskemu zidu podobnega." Ali bo sprejela Slovenija, če bo 1. decembra v Ljubljani miting, posebne ukrepe in kakšen bo njihov značaj, če bodo sprejeti? Kučan: "Nobenih posebnih ukrepov ne bomo sprejemali. Naši organi so ocenjujoč, ne prošnje, ampak cinične zahteve po mitingu, sklenili, da se miling prijateljstva ne dovoli. S tem sklepom se je seznanila in z njim soglašala tudi republiška skupščina kot najvišji organ oblasti. Pravna država mora zaščitili svoje odločitve. Federacija je v tem primeru dol/na zaščititi odločitve enega od njenih delov. V ustavi piše. da morajo odločitev ene republike upoštevati tudi v drugih. Če je cilj mitinga, da se Slovencem pove resnica o Kosovu, potem te pravice nihče ne odreka. Mi smo za razgovor, kulturen, civiliziran, tudi zaradi naše opredelitve za demokracijo, vendar pa smo prepričan, da miling z nekaj deset tisoč ljudmi tak pogovor onemogoča. Naši ljudje se mitinga boje. zalo ga ne želijo. Resnica Ne umikom se z bojišča Kučan: "Kar se tiče osebnega vprašanja, mojega umika z bojišča, sem kot otrok igral v nogometu beka in nisem bežal. Tudi sedaj ne bežim. Ko sem prevzel to funkcijo, sem menil, da ima smisel delati v teamu, ki zagotavlja vsaj minimalno garancijo za uspeh. Mi smo nekaj dosegli, nekateri mislijo da celo manj kot jaz mislim. Jaz mislim o tovariših in našem delu dobro. Vendar je za vsako organizacijo usodno razmišljanje, da je posameznik nepogrešljiv. Ne bi se rad primerjal z velikimi voditelji gibanja v tujini in tudi pri nas, vendar so bile po njihovem odhodu vedno krize. Zato je bolje ostati v timu in delati na realizaciji, kar smo začeli. Ne umikam se, samo mesto centerfora bo moral prevzeti nekdo drug. Sicer pa naša ekipa ne bi naredila tega, če procesa demokratizacije ne bi začela že ekipa pod vodstvom Andreja Marinca." i i'»jpiiii iiwi»ii lir ii.......mp0...... mv...[... Novinarji iz Beograda in Dunaja na pogovoru v Cankarjevem domu. se ne sporoča z vpitjem, ampak na način, da je tudi druga stran pripravljena resnico poslušati in sprejeti. Mi smo ponudili številne možnosti za spoznavanje te resnice. Predsednik SZDL Jože Smole je iskal kontakte, pa jih ni našel. Ponudili smo Cankarjev dom za tribuno. Ljubljanski dnevnik je bil voljan ponuditi nekaj strani tej problematiki. Da odgovorim na vprašanje: posebnih ukrepov ni. samo normalni v lakih primerih." Ribičič: "Ko se je šlo za dopolnila k slovenski ustavi, ki nikogar niso ogrožala, so zvezni organi takoj reagirali. Sedaj, ko se ogroža suverenost republike in mora federacija to suverenost braniti, pa nihče ne reagira. To ni dobro za ugled Jugoslavije v Sloveniji in ni čudno, če je sedaj Jugoslavija marsikomu v Sloveniji breme. Ce bo miting, bomo priča pasivnemu odporu Slovencev. V tem primeru ne bo več av-nojske Jugoslav ije. lahko celo začetek njenega konca." Jugoslovanska ljudska armada je važen faktor v Jugoslaviji. Ali je sedaj Jugoslovanska ljudska armada nov fenomen v jugoslovanski politiki? Kučan: "Upoštevati je treba značaj JLA. njen nastanek, razvoj, njen vsenarodni značaj. JLA je oborožena sila vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Mi svoje vojske nimamo in je JLA tudi naša. zato imamo mi kol vsi drugi pravico sodili tudi o JLA. Za nas je JLA zaščita integritete Jugoslavije od zunanjega sovražnika. O tem pa naj se govori v skupščini in predsedstvu države. V Sloveniji nihče ne misli, da je treba vse naše predloge sprejeli, ireha pa jc vzpostavili demokralični dialog o teh vpraša- Poraz na volitvah Kučan: "Kaj bi delali, če bi bili na teh volitvah poraženi. Pripravljali bi se na nove." njih. tudi o tem. kakšna bo JLA. ko bo država zgubila značilnosti partijske države. Kakšna bo JLA. se prav sedaj govori na partijski konferenci v JLA." Ribičič: "V osnutku našega programa se ZK odreka posebni vlogi v komitejih za SLO. pa tudi nasploh naša razprava JLA ne sme obiti. Smo za besede predsednika konference ZK v JLA admirala Petra Simiča. ki je dejal, da je JLA lasi vseh. vendar imamo v Sloveniji občutek, da je odnos do naših stališč do JLA v Jugoslaviji drugačen kol do stališč drugih do JLA. Sploh pa to ne velja samo za JLA." Kako se bo slovenska partija ravnala v gospodarski reformi, kakšno je njeno stališče do politične reforme, do političnega pluralizma in strankarskega sistema? Kučan: "Reforme so zaradi inflacije težje izvedljive. Poznamo različne modele, ki pa jih enostavno ni mogoče prenesli k nam brez prilagajanja. Osnova je pluralizem lastnin, ki pa brez trga ne more zaživeli. Vendar se pri nas trg idealizira. Zahod ga ne idealizira, ampak kontrolira. Lastninski pluralizem bo odseval tudi na politični pluralizem, njegova promocija bo odločanje, pa naj se imenuje skupščinsko ali parlamentarno. V razmerah vezave partije in države je imela parlija glavno besedo. Kar so rekli cekaji. so potem skupščine sprejele. Iz tega izhaja ludi organizacijska struktura ZK in sindikata v podjetjih, kjer je bila ZK na strani vodsiev. ne pa delavcev. V razmerah ločevanja partije in države je potreben umik partije od konkretne kadrovske politike v podjetjih, kar je zelo pomembno za gospodarsko reformo. Delničarji bodo sedaj izbirali strukture po svojih merilih." Ribičič: "Vloga ZKS v političnem sistemu se je že spremenila. Ni več privilegirana v SZDL. ampak enakopravna, na volitvah pa bo ZK samo ena od organizacij, ki se bo borila za glasove voli Ice v." Ali bo Zveza komunistov Slovenije spremenila ime. Če ga bo, kaj bo to pomenilo. Kaj pričakujete od volitev. Ali boste šli v koalicijo? Ali lahko pride na 14. kongresu ZKJ do razcepa? Ribičič:"Razprave o imenu so na začetku. Vsem pa je sedaj že jasno, da sedaj ZKS ni več listo, kar je bila. Smo organizacija za reforme. Za zdaj govorimo samo o novi ZKS. Za spremembo imena je potrebna anali/a. za kar pa je sedaj premalo časa. Na volitve gremo s sedanjim imenom." Odgovarjali na vprašanja: predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar, Milan Kučan in Ciril Ribičič. Za socialistično večino Kučan: "Te volitve bodo po moje veliko bolj opredeljevanje zoper partijo kot pa za napredek. Zato bodo veliko realnejše volitve leta 1994. Mi nikdar nismo imeli večine, imeli smo pa oblast kot manjšina. Mi nočemo absolutne večine, absolutne večine, radi pa bi zmago socialistične opcije razvoja v Jugoslaviji. Če bomo sklepali koalicije, bo odvisno od razmer pred volitvami. Sicer pa so med Temeljno listino Slovenije, ki jo mi podpiramo, in majniško deklaracijo, tri bistvene razlike. Mi smo za socializem, samoupravljanje in Jugoslavijo, vendar ne takšne kot sedaj, Majniška deklaracija pa tega ne upošteva." Kučan: "Smo za radikalne reforme, kar pa niso samo spremembe, ampak menjanje bistva. Opredelili smo se za politično konkurenco, deklarirali smo se za človečanskc pravice, zagovarjamo pluralizem, ludi stranke, vendar jc v se odvisno od prav nega in ustavnega reda. Na pomislek, da zaradi mnogonacionalne Jugoslavije niso mogoče stranke, ni mogoč odgovor samo z da ali ne. Bodo nacionalne in jugoslovanske partije. Prav lako demokratične spremembe niso mogoče samo v enem delu države in ludi dobre niso samo za en del. Pluralizma se preveč bojimo. Vendar parlamentarna demokracija ni vrhunec demokracije. Prostor morajo dobili ludi nestrankarska družbena gibanja. Vstop V stranke ne sme bili edini način človekove promocije. To bi bilo enako stanju, ko jc bil samo vsiop v ZK možnost za promocijo človeka." Ribičič: "Povem naj misel, da bo ZKS edina šla na volitve, čeprav bo vedela, da bo zgubila, vendar bi že zaradi lega zaslužili, da bi zmagali." KuČMt"Program ZKJ mora bili tak. da bo sprejemljiv za vse. To pa je vezano tudi na statutarne spremembe, na sposobnost ZKJ. da živi z razlikami. Spoštovanje razlkik vedno ohranja gibanja, ne pa takojšnje proglaša-nje za frakcije, nasprotnike, sovražnike in uporaba zaporov. Ne mislimo na neko stalno večino in manjšino, ampak se morala obe formirali ob posameznih problemih. Manjšini pa se mora omogočiti legalnost. Res je. da seje CK ZKJ ne delajo simpatičnega vtisa v javnosti, pa tudi nam m pri jemo. saj smo obtoževani in to ne prav s posebno ljubeznivimi besedami. Veste, da ie take besede težko sprejeli. ZKJ in CK ZKJ nimata dovolj demokratične kulture. Naša pravica in dolžnost pa je. da sodelujemo na kongresu ZKJ. Naš inlcrcs jc. da so naša stališča upoštevana pri usmeritvi ZKJ po 14. izrednem kongresu. Mi delamo na predpostavki, da bo demokratična komunikacija na kongresu možna. Upam. da vodstvo kongresa ne bo dovolilo etiketiranja. diskvalifikacije. Glavni problem je. ker ni ustvarjen prostor za demokratičen dialog. Ta je prekinjen, čeprav smo ga januarja prav mi predlagali. Po svoji volji kongresa ne bomo zapustili. Nekdo nas bo moral izločiti. Sicer pa mislim, da je 10 vprašanje preveč forsirano." Zakaj so bile leta 1972 v Sloveniji demonstracije in protesti zoper Avstrijo? Krnim:"Protesti leta 1972 niso bile uperjene zoper Avstrijo, ampak zoper njeno politiko do manjšin. V Sloveniji nikdar ni bilo sovraštva do Avstrije. Nismo pa bili zadovoljni s položajem manjšin, ob zavesti, da tudi pri nas ni vse v redu. Zagovarjamo načelo demokratičnih družb, da jc za položaj manjšine odgovorna večina, ki mora prav zato nuditi manjšini nekaj več pravic. Izvolitev Haidcrja jc pravica državljanov Koroške. Mi smo zainteresirani za sodelovanje, seveda pa bo lo sodelovanje tudi odvisno od odnosa gospoda Haidcrja do Slovencev." J. Košnjek. slike F, Perdan Kakšen komunist sem Kučan: "Kdaj bi nas bilo lahko vse skupaj sram, da smo člani take Zveze komunistov. Kakšna komunista sva midva s Cirilom? Mislim, da sva med tistimi komunisti, ki smo skušali prisluhniti izzivu novega, čeprav smo odraščali še v starem." Miha Naglic Evropa, moja dežela nadaljevanje s strani 11 južnoslovanskih ljudstev, ki so bila tako kmalu po svoji priselitvi razdeljena med obe Evropi. Tu je konec koncev treba iskati vir vseh razlik in nasprotij med t.i. severozahodno in jugovzhodno Jugoslavijo, ki jih še danes ne moremo obvladati. Sedem desetletij takšnih minljivih državnih tvorb, kakršni sta bili prva in druga Jugoslavija, je pač premalo za premostitev ločnice, ki je nastajala in se poglabljala stoletja. Kakorkoli že: Slovenci smo se s pokristjanjevanjem znašli v Evropi Karla Velikega, ki je bila takrat sinonim za Evropo sploh (Europa vel regnum caro-li) in je bila v svojem teritorialnem obsegu presenetljivo podobna EGS, iz katere se je razvila današnja ES (Evropska skupnost). Karolinško dediščino je prevzel in obnovil cesar Oton L, ki je leta 962 ustanovil Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, kateremu smo pripadali tudi mi. Slovenska ozemlja so bila vključena na germanski zahod, kjer se je tedaj uveljavljal fevdalizem kot nov družbeni red, v katerem smo Slovenci postali ljudstvo podložnikov. »Nemški vladarje svobodno razpolagal z našo zemljo in jo razdajal različnim velikašem, posvetnim in cerkvenim, da bi si s lem pridobili njihovo naklonjenost. V takih razmerah se je na Slovenskem ozemlju močno zasidrala tudi škofija, ki je imela sedež v Freisingu na Bavarskem. Medtem ko je V začetni fazi freisinška škofija pridobila znatno posest po slovenski Koroški, se je njeno ozemlje v drugi polovici 10 stol. močno razmahnilo tudi južno od tod. Skof Abraham je namreč znal s sprelno politiko pridobili naklonjenost nemškega vladarja Otona II.. ki je z dvema zaporednima daritvama leta 973 bogato obdaril freisinško škofijo s prostranim ozemljem na tleh Kranjske krajine.« Tako je postal del Evrope tisti svet, katerega zgodovino je spisal dr. Pavel Blaznik (Škofja Loka in loško gospostvo, str. 11) in v katerem domuje tudi pisec tega sestavka. V Evropo smo torej stopili kot podložniki — koliko pa je bilo takrat takih, ki to niso bili? — in stoletja so pretekla do prelomnih let 1848, 1918 in 1941, v katerih smo se začeli osvobajati in postali sodobna, državotvorna nacija. Če nam danes kdo očita, da smo v odnosu do Evrope »lakaji«, ga lahko mirno prezremo. Naš položaj v Evropi je bil sprva res podlož-niški, a deležni smo bili tudi sadov njenih duhovnih in družbenih prevratov: reformacije, razsvetljenstva in francoske revolucije. Reformacija nam je dala Trubarja in z njim slovenski knjižni jezik ter slovensko cerkveno književnost. V času razsvetljenstva smo dobili še posvetno književnost, ki v enkratni osebnosti Franceta Prešerna že kmalu doseže svoj vrh. V časih, ko so tisti, ki nam danes očitajo lakajstvo, ječali pod turškim jarmom in duhovno stagnirali, smo se na Slovenskem ustvarjalno vključevali v najpomembnejša evropska dogajanja. Poglejmo še, kaj se je na Škofjeloškem dogajalo pred 200 leti, v času francoske revolucije. »Od konca turških pohodov in beneške vojne v začetku 17. stol. naše ozemlje ni doživljalo vojnih operacij. Tako so naši fantje krvaveli zunaj slovenskega teritorija širom po Evropi. To dobo zatišja so prekinile francoske vojne, ki se jim tudi loško ozemlje ni izognilo. Po avstrijskem porazu v Italiji je Napoleon udaril proti vzhodu in 12. marca 1797 prekoračil Piavo. Ko je prišel glas o tem v Škofjo Loko. so na gradu pripravili vse potrebno... Potem je zadela freisinško škofijo prva katastrofa, ki so ji botrovale napoleonske vojne. V spopadu med Avstrijo in Francijo je bila avstrijska vojska 1800 pri Marengu v severni Italiji poražena. Naslednje leto jc bil sklenjen mir v Luncvillu. po katerem jc Francija vključila v svoje meje celotno ozemlje do Rena: mir je obenem določal, da dobijo nemški posvetni knezi za izgubljeno ozemlje na levi strani Rena od- škodnino na račun cerkvene posesti. Mirovno določilo je bilo uresničeno 1803 s sklepom o sekularizaciji cerkvene posesti. Ob tej priložnosti je freisinški škof v začetku leta 1803 z media-tizacijo izgubil položaj posvetnega kneza, hkrati pa je bila škofija odvzela (sekularizirana) posesi. Freisinška posesi na Bavarskem je poslala državna last Bavarske, freisinška gospostva po Avstriji pa so bila vključena v avstrijsko komorno ozemlje. Tako je freisinška škofija izgubila tudi loško gospostvo... S sekularizacijo loškega gospostva se je obrnil nov list v zgodovini loškega ozemlja. Stoletja trajajoča povezava med njim in Freisingom je bila čez noč pretrgana. Loško gospostvo je poslalo komorna lasi. s čimer se pa notranji ustroj ni bistveno spremenil. To temeljnih sprememb je prišlo šele v revolucionarnem letu 1848. ko se je z ukinjanjem fevdalizma tudi loško ozemlje znašlo v povsem novih razmerah.« (n. d.. 391. 445-446) Francoska revolucija loškemu gospostvu freisinških škofov potemtakem ni bila naklonjena. Povzročila je njegovo sekularizacijo, uposvetnjenje, danes bi rekli: nacionalizacijo, pospešeni družbeni razvoj, ki ga je povzročila revolucija, je tudi naše kraje potegnil v svoj mogočni in nezaustavljivi tok. V Jugoslavijo Tako smo torej prišli do evropsko prelomnega leta 1848, ko smo tudi Slovenci odločneje krenili na pot nacionalnega osvobajanja. Dogajanja, ki so sledila, so nam tudi bolj znana. Zato ne bi ponavljali, kako j« preminila rajnka Avstrija in kako smo se leta 1918 »zedinili« v Kraljevino SHS, ki se je nato prelevila v unitaristično Kraljevino Jugoslavijo; vemo tudi, kaj se je zgodilo leta 1941 in kako seje dve leti kasneje rodila avnojska Jugoslavija, katere rojstni dan bo jutri oz. bi ga Ju: tri praznovali, če bi bila še pri življenju. Zdi se namreč, da je sredi zdrah, ki jih uprizarjamo Torek, 28. novembra 1989 j/mu 13. STRAN GLAS VINKO HAFNER Sem za spremembe, vendar do meje Gorenjski Glas: V pripravi praznične številke »Gorenjskega glasa« za 29. november — dan Republike se tudi letos obračamo na vas z več pomembnimi vprašanji o sedanjih Političnih dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji, posebno pa v sami Zvezi komunistov. Zato začnimo kar s programskim dokumentom Zveze komunistov Slovenije, ki ste ga pred kratkim obravnavali na 30- seji Centralnega komiteja ZKS. V svoji razpravi ste tedaj dejali, da bi brez pridržkov podpisali tri četrtine tega dokumenta, na četrtino pa ste imeli obilo pripomb. V čem je njihovo bistvo? Hafner: Osnutek tega programskega dokumenta sem res označil kot napreden in aktualen. Opo-z°ril sem le na nekatere vprašljive ali vsaj premalo jasne opredelitve. Zavzemal sem se predvsem 2a sledeče: Prvo; da mora prenovljena zveza komunistov tudi v "ovih političnih razmerah ohranili bistvo delavskega, komunističnega gibanja. Zato je treba izpustiti iz osnutka dokumenta vsako namigovanje na možnost njencga preimenovanja v drugačno gibanje ali stranko Drugo, da moramo jasno opredelili pogla-1 no družbeno osnovo zveze komunistov: to je najširše pojmova« n° sodobni delavski razred. Tretje, da se mora zveza komunistov •udi ob večji različnosti in enakopravnosti vseh oblik lastnine in upravljanja vendarle prizadevati 2;' zadostno prevlado na novo opredeljene družbene lastnine in socialističnega samoupravnega Proizvodnega odnosa, kar je njen Predpogoj za uspešen in stabilen družbeni razvoj. Četrto, da se si-Cer upravičeno zavzemamo za vključitev v razvito Evropo in evropsko gospodarsko skupnost. vendar pod pogoji, da nas to ne ovira v graditvi socialistične sa-moupiiivnc družbe, da na* ne vključuje v NATO-pakt in da nas ne omejuje pri sodelovanju s socialistični in neuvrščenimi državami. Peto. da ne smatramo Zveze komunistov Jugoslavije le kol ZVezo samostojnih republiških in Pokrajinskih zvez. temveč ludi koi enotno organizacijo. In šesto, da v programskem dokumenlu ne,omenjamo tako imenovane "asimetrične federacije«. »Gorenjski glas«: Ali so bila ta vaša stališča tudi kaj upoštevana pri končnem oblikovanju dokumenta. Hafner: Le deloma. Gorenjski Glas: V svoji razpravi kritizirali in se celo ponorčeva-iz ponuđenih kongresnih emblemov, torej rumene zvezde na mo-«ro-zeleni podlagi. Hafner: Res je. nasprotoval sem '"umeni zvezdi, ki naj bi zamenjala dosedanjo rdečo. Naj obli- kovalci to razlagajo, kakor hočejo, se mu je zdelo povsem nesmiselno. Če se že upravičeno poslavljamo od nekaterih pojmovanj in oznak boljševiškega izvora, pa ne bi smeli zavračati rdeče barve oziroma rdeče zvezde kot simbolov naprednih delavskih, socialističnih in komunističnih gibanj, ki so mnogo starejši od boljševizma. Zato se mu zdi zapuščanje rdeče zvezde nekaj podobnega, kot če bi katoliška z zvezdo. Tudi ti simboli so bili v preteklosti pogosto zlorabljeni za najbolj grozljiva nasilja nad ljudmi, pa se jim obe cerkvi nista nikoli odrekli kot svojemu simbolu. Zakaj bi se potem komunisti odrekli rdeči zvezdi in jo prebarvali v rumeno, razen seveda, če se s tem odrekamo tudi svojemu boju za osvoboditev delavskega razreda in človeka. Gorenjski Glas: Kaj pa mislite glede glasa »Evropa zdaj!« Hafner: Tudi ta se mi ne zdi posebno posrečen, vendar mu nisem oporekal. Strinjam se namreč s tem. da je naša čim večja vključitev v razvitejšo Evropo eden od predpogojev za uspešno gospodarsko in družbeno prenovo, za zmanjševanje našega Zaostajanja za razvitim svetom. Upira pa se mi tO, da se zdaj že kar poniževalno dobrikamo icj bogati in ljubeznivi Evropi in da razvitim kapitalističnim družbam pripisujemo tolikšne blagodate. kakršne jim prebivalci in napredna politična gibanja teh dežel nikakor ne pripisujejo. Slovenci se upravičeno sklicujemo na svojo narodno samozavest in neodvisnost, kadar gre za urejanje odnosov znotraj jugoslovanske federacije. Ali ne bi bilo prav. če bi nekaj več te samozavesti pokazali ludi pri urejanju naših odnosov z bogatejšimi sosedi oziroma pri našem nujnem vključevanju v razvitejšo Evropo. Če namreč ne bomo dovolj samozavestni, oprli na lastne sile in povezani v Jugoslaviji, nas bo ta ljubezniva Evropa hitro potisnila v položaj obrobne province, nas obravnavala kot nekakšne hlapce in nas temu ustrezno tudi izkoriščala. Gorenjski Glas: Nasprotujete možnosti, da bi se zveza komunistov že zdaj ali v bližnji prihodnosti preimenovala v socialistično ali drugo podobno stranko. Toda, kot veste, so se madžarski komunisti že preimenovali v socialiste. Nekaj podobnega napovedujejo tudi italijanski komunisti. Ne ve se, kaj bodo v bodoče počele tudi druge komunistične partije tako v deželah realnega socializma kot tudi v razvitih kapitalističnih deželah. Zakaj potem nasprotujete možnosti, da bi nekaj takega storili tudi Zveza komunistov Slovenije in Jugoslavije? Hafner: Najprej bi dejal, da ravnanja posameznih partij ne smemo primerjali poenostavljeno, ker vsaka od njih deluje v nekoliko drugačnih družbenih pogojih. Madžarom, na primer, kaj takega ni bilo ležko storili, ker njihovo komunistično gibanje in njihova revolucija-nista bila nikoli izvirno madžarska. Vendar vidite, da se jim to preimenovanje že zdaj hudo maščuje. Čeprav so na nedavnem kongresu z veliko večino sprejeli lakšno odločitev, se jc do zdaj vpisal v novo socialistično partijo le majhen del njenega prejšnjega članstva. Italijanski komunisti sicer delujejo v bistveno drugačnih družbenih okoliščinah: vendar sem prepričan, da bi se podobna odločitev tudi njim slabo obrestovala. Nam pa bi se zagotovo še slabše. Gorenjski Glas: Pa vendar se za to že zdaj zavzema kar precej slovenskih, morda tudi jugoslovanskih komunistov. Hafner: To je res. V sedanjem zamračenom vzdušju, ki ga povzroča dolgo trajajoča kriza, bi morda s tem soglašati celo preeejšl del partijskega članstva. Najlažje seveda listi, ki so bili že zdaj le formalno, ne pa tudi dejansko komunisti. Ne bi pa soglašala lista večina članstva, ki kljub sedanjim hudim preiskušnjam ohranja komunistično usmeritev, verjame v možnost njene ustvarjalne prenove in se ji zalo ne želi odreči. Mislim, da bi zveza komunistov z morebitnim preimenovanjem tudi pri delavcih in občanih več izgubila kol pridobila. Ljudje sicer terjajo njeno korenito prenovo, obsojajo pa lakšno kameleonstvO kateregakoli političnega gibanja ali posameznika, ki se je še včeraj zaklinjal na neko idejo, danes jo enako odločno zavrača, jutri, pa se bo morda spel zavzemal zanjo. Da bi komunisti lahko uspešno delovali v spremenjenih družbenih pogojih, moramo res marsikaj spremeniti tudi v svojem razmišljanju in ravnanju. Nikakor pa se ne smemo odreči komunistični idejni usmeritvi in zalo tudi ne nazivu zveza komunistov. Gorenjski Glas: Če se bodo vendarle obračale v drugačno smer, ali boste res, kot se sliši, ustanovili s somišljeniki novo zvezo komunistov klasičnega boljševiško-ko-munističnega kova? Hafner: Ne vem. kje sle to slišali. Morda sle to naklepali kar v vašem uredništvu. Vendar jc to nesmisel! Ne bom zapustil komunističnega gibanja, v katerem delujem že petdeset let in za katerega sem ludi zdaj prepričan, da je kljub vsem znanim odklonom še vedno najnaprednejše delavsko in družbeno gibanje. Ne izključujem pa takšne možnosti porajanja novega komunističnega gibanja, če bi se zveza komunistov, pod takšnim ali drugačnim imenom, še naprej odmikala od svoje poglavitne delavske baze in se spreminjala v nekakšno kvazi-komunistično intelektualno elilo. V tem primeru bi delavstvo, skupaj z družbeno zapostavljenim delom inteligence in drugih družbenih slojev, prej ali slej oblikovalo novo komunistično gibanje, kakršno bi ustrezalo njegovim razrednim interesom. Vendar lo ne bi bila nili vladajoča niti posebno vplivna organizacija; morda bi bila celo ilegalna. Toda ludi lakšna bi bila lahko pomembna opora drugim naprednim gibanjem in opozicija nazadnjaškim. Vendar lake komunistične organizacije ne bi ustanavljali stari komunisti, temveč mladi, izobraženi in pogumni ljudje, ki bi se bili tudi v povsem' drugačnih družbenih pogojih pripravljeni borili za uresničevanje komunistične vizije osvoboditve svoji komunistični usmerjenosti. Gorenjski Glas: Kaj v zvezi s tem pričakujete od skorajšnjih partijskih kongresov oziroma pokrajinskih konferenc, zlasti pa od 14. izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije? Hafner: Ne morem veliko pričakovati, ker je čas do njih zelo kratek, razmere v družbi in sami zvezi komunistov pa preveč težavne, da bi jih mogli do kongresov kaj občutneje izboljšali. Vendar sem tudi zdaj zmeren optimist. Prepričan sem namreč, da se pri jugoslovanskih komunistih, torej tudi slovenskih, krepi zavesi o nujnosti naše večje idejne enotnosti in stvarne učinkovitosti pri uresničevanju tako imenovanih treh reform. Če dosežemo o tem na kongresu vsaj nujno načelno soglasje, bomo polem lažje te re- forme tudi stvarno uresničevali. Če pa bi nas kongres bolj razdvojil, bi to lahko imeli zelo neugodne posledice ne le za zvezo komunistov, temveč tudi za našo celotno družbo. Vse tO pa je v veliki meri odvisno od usmerjenosti predhodnih republiških kongresov in pokrajinskih konferenc, zlasti pa od kongresov Zveze komunistov Slovenije in Srbije. Med njima so namreč zdaj največje idejne razlike, tako nekatere objektivno dane in zato upravičene, kol tudi nekatere izmišljene ali vsaj Z obeh sirani prenapihnjene. Zato so prav njuni vodstvi posebno odgovorni za to. ali nas bo 14. kongres ZKJ. upoštevajoč vse potrebne razlike, vodil k medsebojnemu zbliževanju ali k nadaljnjemu z možnimi zelo tragičnimi posledicami. Gorenjski Glas: Kaj bi v povezanosti s temi vašimi ugotovitvami zdaj rekli ob 29. novembru, našem državnem prazniku? Kaj se obeta pred šestinštiridesetimi leti oblikovani avnojski, socialistični, federativni Jugoslaviji in slovenski republiki v njej? Lani ste odgovorili na isto vprašanje še dokaj optimistično. Kako pa zdaj? Hafner: Tudi zdaj nimam razlogov, da bi bil pesimist. Pred letom dni sem res pričakoval, da bomo do zdaj dosegli že nekaj več očitnejših rezultatov pri premagovanju gospodarske in družbene krize. Le-Ia pa seje medlem celo poglobila in se približala svoji kulminaciji. Zato se zdaj v tem zamračenem vzdušju še glasneje oglašajo nočni skovirji. ki napovedujejo skorajšen pokop te države in njene družbene ureditve. K temu jih spodbujajo tudi sedanja resnično dramatična, zgodovinsko prelomna dogajanja v deželah tako imenovanega realnega socializma. Čeprav zdaj res dobivamo hude udarce, so črne napovedi teh skovirjev vendarle neutemeljene. Prepričan sem namreč, da smo z oblikovanjem federativne avnojske Jugoslavije in potem z graditvijo socialistične samoupravne družbe krenili na pravo pot resničnega osvobajanja delavskega razreda in naroda. Zdaj smo se res znašli v hudih stiskah in pred novimi težkimi preskušnjami. Vendar imamo že dobre usmeritve za njihovo prebroditev in ponovno zagotavljanje uspešnega in stabilnega družbenega razvoja. Potrebno nam je le trdnejše zaupanje v pravilnost začrtane poti in samozavestnejše oslanjanje na lastne sile. Upam. da se bo do naslednjega 29. novembra lo tudi že očitneje potrdilo. VSAKO SOBOTO DISCO NA LEDU OD20Vn D0 22. KUPON C'P Cihis in Gorenjski sojem podarjata 10.000.— din popusta pri nakupu ene vstopnice 1^= 89; TOZD Komunala TOZD Vodovod, kanalizacija OBVESTILO Vse porabnike komunalnih storitev obveščamo, da se s 1. 12. 1989 povečajo cene: — odvoz komunalnih odpadkov za 66,3 %, — proizvodnja in distribucija vode, odvajanje in prečišče-vanje odplak za industrijo in gospodinjstvo za 62 %. zadnja leta, tudi ta že preminu-la- Koje bila še pri močeh, smo Po tisti znameniti »tretji« poti °°-šli iz Evrope, tretjemu svetu naProti. Pa smo zašli in obstali Pekje med obljubljenim rajem 'n Evropo, razdeljeno na dva b'oka in zapleteno v hladno v°jno med njima. Stara celina Se je medtem korenito spretnega, spravila in pomladila, mi Pa razočarani ugotovljamo, da [aj ni v tisti smeri, v katero smo A?uili- Naš RAJ (»RomuniJa, fubanija, Jugoslavija) se je raz-lcr>l kot zadnja frontna linija, n.a kateri se preživeli realni so-c'alizem še upira novi Evropi, Potem ko je bil prav letos tako ^rahotno potolčen na dolgi !r°nti od Lubecka do Trsta, ki Jo je desetletja označevala jalt-?ka železna Zavesa. Tisto, kar Je ostalo od nje, je zdaj razobe-seno med Bukarešto, Beogradom in Tirano, in za tem sramotnim zastorom se skrivajo ti« J»i» W bi radi Evropo še naprej oelili na vzhodno in zahodno, Pravos-lavno in reformistično in "ne vem, katero še. Ob njihovih očitnih namerah, da potegnejo v svoj mrak tiste, ki smo za ev-ropeizacijo Jugoslavije, se nam stemni pred očmi. Verjetno so se naši predniki v času, ko so še živeli v stalnem strahu pred turškimi upadi, počutili podob- jugoslavija v Evropi Kaj storiti? Vztrajati v tem brezplodnem spoprijemu, v katerem se samo izčrpavamo, namesto da bi te moči namenili iskanju novih razvojnih možnosti, za boljše življenje tam, kjer smo - v Evropi, kjer hočemo ostati, z Jugoslavijo ali brez nje. V evropski skupnosti, kakršna nastaja pred našimi očmi, državne meje niso več pregrade in ločnice. »Skupni evropski dom« (M. Gorbačov) nastaja kot »Evropa brez meja« (M. de Michelis). Meje sicer ostajajo in jih ne kaže spremi- njati, saj se lahko tudi čez take, kakršne so, vse svobodneje pretakajo ljudje, kapital, blago, storitve in ideje. Tako Evropa naposled omogoča tudi posredno udejanjanje našega stoletnega sna, ki smo ga leta 1848 zapisali v program Zedinjene Slovenije. Tisti del slovenskega naroda, ki živi v zamejstvu in zdomstvu, v prenovljeni Evropi ne bi bil več tako kruto ločen od matice. Naša severozahodna, stoletna vez z Evropo (npr. med Škofjo Loko in Freisin-gom) se zdaj spet krepi. Tokrat ne kot odnos gospostva in hlapčevstva, temveč kot možnost navezave na tisti del sveta, kjer so perspektive odprte in se dogaja razvoj. V letih, ko smo to vez pretrgali (1918, 1941), smo jo zato, ker nismo mogli več prenašati nemških in italijanskih teženj, da bi nas podredili in zasvojili. Zdaj, ko se je njihov odnos do nas temeljito spremenil, nekateri tega enostavno ne morejo dojeti. Zdaj je nevarnost drugačna: na po- drejeni položaj v Evropi se bomo obsodili sami, če bomo preveč zaostajali v intelektualnih naporih in v prilagajanju našega gospodarskega in političnega sistema spremenjenim razmeram. Ko smo pretrgali evropsko vez, smo jo v dobri veri nadomestili z jugovzhodno, jugoslovansko, tisto, ki jo je nekoč na naših ozemljih prekinila Evropa sama, ko jo je razdelila na vzhodno in zahodno. Danes končno ne gre več za eno ali za drugo. Vprašanje zdaj ni več: ali Freising ali Smederevska Palanka, ali Rim ali Bizanc (Istambul), ali Bruselj ali Varšava..., zdaj gre za možnost ustvarjalnega sožitja obojega. Jugoslavija je edina evropska država, ki je skušala zediniti različne narode na ozemlju, po sredi katerega je stoletja potekala glavna evropska ločnica. Ta je bila tako močna, da so ti narodi sicer ostali bratje po krvi in bratranci po jeziku, a postali so si tujci v kulturi. Zato se nismo mogli (spo)razumeti, goče tudi v Evropi kot celoti, ko smo bili spet skupaj. Zdaj bi potem bo lahko vsak Evrope-nas bilo mogoče povezati v so- jec ^ma\u s ponosom izrekel žitju, poenotiti se vsega tega ne besede: »Evropa, moja dežela« more. Čemu tudi?! (Jules Romain, 1916). Jugoslavija bo postala sodobna država takrat, ko bo nova evropska načela uveljavila na svojem lastnem ozemlju, v odnosih med narodi in republikami. Če bi Jugoslavija lahko postala evropska skupnost v malem in če bi bilo kaj takega mo Ostajajoč tisto, kar že smo, postajamo še Evropejci. Tako, kakor je svoj čas zapisal Victor Hugo: »Danes je evropska narodnost tisto, kar je bila v času Ajshila, Sofokleja in Evripida grška.« Turistična agencija — Rent a Car PANORAMA tel. 36-960 delavnik od 7.30 do 17.30 sobota od 7.30 do 13. ure v večernih urah 36-261 Priporočamo: MUNCHEN 1 dan BOHINJ silvestrovanje B LANSKO silvestrovanje BUDIMPEŠTA silvestrovanje TURRACHER -HČHE smučanje Pri nas so vam na voljo vsi programi KOMPASA-a! Torek, 28. novembra 1989 Vine Bešter Dr. Jože Pučnik, prvak slovenske demokratične opozicije Ukinitev socialističnega režima? Pred mesecem dni se je po 23 letih različnega dela (od fizičnega garanja pristaniškega delavca do nalog višjega svetnika na fakulteti) vrnil nazaj v Jugoslavijo. V deželo, kjer je dodobra okusil roko boljševistične partije, ki ga je obsodila na devetletno zaporno kazen. Očitali so mu ustanavljanje organizacije za zrušitev ljudske oblasti in sovražno propagando. Danes predstavlja eno osrednjih figur v opozicijskem bloku slovenske politike, novi predsednik socialdemokratske zveze Slovenije. Pogojno rečeno ste v mesecu dni prišli iz anonimnosti v pravi medijski prodor. Kako si to razlagate? "V določenem smislu gre res za medijski prodor. Zanesljivo je lo povezano z mojo preteklostjo in z dejstvom, da sem nekako nov na Slovenskem, da prihajam od zunaj, verjetno pa je to povezano tudi z neko kontinuiteto političnih idej. ki sem jih že pred določenim časom zastopal." Sam ste okusili zapor, večinoma tudi samico, pa akcije Udbe. So bile (so) aretacije vse od leta 1945 pa do današnjih dni, če omenim samo četverico in Vllasija, način partijskega dela? "O aretacijah so odločale politične skupine ne pa policija ali sodstvo in tako je verjetno še danes. To je seveda logična posledica našega sistema, ki je partijski in ne pravni. Takrat, ko so mene po politični odločitvi aretirali in obsodili na devet let strogega zapora sem sam o višini sodbe izvedel že nekaj tednov pred razpravo. Tako je takrat lo potekalo, danes pa je vse skupaj malo bolj prel i njeno." Kakšne imate v času, odkar ste se vrnili iz Nemčije, izkušnje z uradno politiko? "Imam celo občutek, da se je l u kaj nekaj bistveno spremenilo, kaj pa ti krogi mislijo o meni. mojem delovanju, ne vem. Nekih direktnih ovir pri mojem gibanju in delovanju v Ljubljani, ki bi bili naprejeni name osebno ne opažam." M veliko primerov, da bi se ljudje, ki so neposredno doživljali udarce uradne politike skozi dolgoletni zapor, ponovno aktivno vključevali nazaj v politično življenje? "Res jih ni veliko. Če to vprašanje meri name. zakaj jaz to delam, bi rekel sledeče: danes je vsaj upanje, da je mogoče nekaj naredili in prekiniti težke sanje povojne dobe. prekiniti s lem socialističnim režimom, ki je zanesljivo bila težka /mota za slovenski narod." Zločin pa je. Kaj vi najbolj komunistom oziroma partiji na oblasti zamerite? "Najbolj ji očilam to. da se je polastila tega. česar se nobena politična stranka ne sme polastili, namreč države, držav nega aparata in v tem vidim zločin, ne morem lega mileje prikazati. Država je nekaj, kar pripada vsem ljudem, lahko si jo ena stranka za kratek čas samo sposodi in previdno z njo ravna, zločin pa jc. če si ona državni aparat prisvoji kot svojo osebno lastnino, češ da ga je osvojila v revoluciji. Upam. da je danes ta trenutek, popoln polom, politični, gospodarski in kulturni, popoln polom vse te iluzije o bratstvu in enolnosti v Jugoslaviji. Vse to je pravzaprav lista voda. ki teče tej stranki v grlo, da je prisiljena popuščati." Omenili ste bratstvo in enotnost. Tito je to sintagmo zelo rad uporabljal, dobro je znana njegova krilatica "čuvajte mi bratstvo in enotnost, kot punčico svojega očesa "? "To me spominja malo na Aleksandra, ki naj bi tik pred smrtjo rekel "čuvajte mi Jugoslavijo". Na to ne dam nič. to vsi vladarji vsaj za medije rečejo ali pa jim drugi pripišejo, da so to rekli. Bratstvo in enotnost se v Jugoslaviji ni moglo uveljavili, ker se je tu povojna druga Jugoslavija gradila z leninističnimi principi. Kar se je naredilo s Srbijo, kar se je nasploh naredilo s prestavljanjem mej. to spominja določno na metode kolonialnih sil na arabskem polotoku. Partijska elita ljudi nikoli ni spraševala, s kom in na kak način so pripravljeni živeti skupaj. Vse ji je bilo samo sredstvo za uveljavljanje tako imenovane zgodovinske v loge. z vsem je razpolagala kot s praznimi predmeti in pri tem povsem pozabila na človeka." 0 vlogi Tita Ime Tito bo ostalo močno zapisano v zgodovini tako imenovane avnojevske Jugoslavije, kakšen je vaš pogled na njegovo vlogo, ki v zadnjem času vedno bolj prihaja v iavnost z različnih zornih kotov? "Tito je in bo ostal simbol povojnega obdobja, obdobja komunizma v Jugoslaviji. Zanesljivo je bil zelo sposoben človek, kar pa jc potrebno prav tako jasno ugotovili. Tito je bil izšolan v tradiciji Kom interne, on je ostal vojak boljševistične stranke do konca, ta šola je pri njem oblikovala način mišljenja in razumevanja družbenih procesov. Za njega so bili ljudje zgolj sredstvo za uresničevanje ciljev, ki si jih je komunistična internacionala takral postavila." Kaj pa spor s Stalinom in leto 1948? "Do lega spora je prišlo po mojem mnenju manj zaradi idejnih razlik, temveč zaradi osebnih ogroženosti. Imel je polno prav i-co. da se je branil, da se ni pustil fizično uničiti, samo. da je iz lega spora skušal naredili posebno teorijo to seveda zgodovinsko ni sprejemljiv o." Če narediva časovni in krajevni preskok, me zanima, kako gledate kot človek, ki je več kot dvajset let delal v zahodnem svetu na Jugoslavijo? "Na kraiko jc mogoče reči samo to. da je povsem jasno, da smo ogromno zamudili v povojnem obdobju - lastninski odnosi, izobraževanje, prometnic, pravnega in gospodarskega sistema. Mi smo vedno poskušali iskali nekaj originalnega, vse v smislu teze. da mora Jugoslavija utemeljiti neko tretjo pol med boljševizmom, stalinizmom in kapitalizmom. Vedeti moramo, da smo Slovenci po svoji izobrazbeni ravni in tradiciji takšni, da se lahko merimo s katerimkoli narodom v srednji Evropi." Sprememba političnega sistema Slovenska Partija je rekla "Evropa zdaj", Janez Janša je to komentiral kot imaginarnost tipa "vesolje zdaj"? "V Evropo? To je zaenkrat le izraz želje. Vprašajmo se raje. kaj so slovenski komunisti naredili, da bi tja res prišli. Dosedaj jim lahko v dobro prišlejem samo to. da so nehali zapirati in da se odpira prostor za polilično delovanje. To je na vsak način nekaj pozitivnega, če lahko imenujemo za pozitivno, da nekdo neha stiskali lastni narod." Lahko isto vprašanje obrneva za opozicijo, kje je v tem primeru vaše mesto? Aliernaliva.je tu bolj realistična kol Partija, ve. da je potrebno začeti spremembo politi- čnega sistema, na podlagi tega spremembo urejenosti Jugoslavije, vsaj kar zadeva Slovenijo in šele na tej osnovi je mogoče potegniti konsekvence za gospodarsko, znanstveno, kulturno ... področje družbe." Pred časom je tudi javnost zvedela za ustanovitev "združene slovenske opozicije". Si lahko to razlagamo kaj več kot zgolj koalicijo za volitve? "Druga stran nastopa kol blok. ki ima vsa materialna sredstva, aparat in na vseh področjih vrsto prednosti. Mi ne moremo nastopili na volitvah kol posamezne zveze, slovenskim volilcem moramo povedati, da gre za prelom z dosedanjim režimom. Trenutno ni mogoče govorili o tem. da bi se omenjene štiri zveze združevale v eno stranko, o lem se nili nismo pogovarjali, bomo pa na vsak način tesno sodelovali v novem slovenskem parlamentu." Odpovedati federalno pogodbo Bi vzdržala teza o samo dveh listah - komunistični in protikomuni-stični? "Tega ne verjamem, lega komunisti ne bodo pustili, kajti če bi se to zgodilo, bi prehudo izgubili, zato prihaja do paradoksa -stranka, ki je sama izvajala oblast, stranka, ki desetletja ni dopustila niti enih svobodnih volitev sedaj določa volilno zakonodajo in modalitete, po katerih se bo volilo. To je še vedno rea I socializem." Se to lahko razume tudi na primeru očitnega zavlačevanja sprejema obeh zakonov, zakona o političnem združevanju in volilnega zakona in nenazadnje dogovora o financiranju novih zvez? "To je povsem jasno. Ciril Ribičič je pred časom v nekem razgovoru jasno povedal, da le volitve še ne bodo povsem demokratične, kajti procesi v Partiji še niso dosegli le ravni. Torej to je kriterij, kot ves čas po vojni, je še vedno danes notranji razvoj tako rekoč kriterij, po katerem se mora ravnati ves slovenski narod. To pomeni, da se slovenski komunisti še vedno doživljajo kot popek svela, okrog katerega naj bi se vse skupaj vrtelo." Napovedovanje volilnih rezultatov je seveda nehvaležna zadeva po vseeno, kako bo po Vašem izgledi volilni rezultat? "Mislim, da bo združena slovenska opozicija dosegla pomemben uspeh, pri čemer bolj mislim na lo. da ne bo presegla 50 odstotkov. Mi naj bi dobili nekje med 30 in 40 odstotkov, seveda pa je vsaka prognoza na sila šibkih nogah." Sploh lahko govorimo o prihajajočih volitvah kot resnično svobodnih, v mislih imam znano tezo, da bodo volilni seznami hkrati seznami za aretacije? "Spomladanske volitve bodo bolj svobodne kakor demokratične. Pod demokratičnimi volitvami razumem; 1. normalno strukturo parlamenta (eno ali dvodomni sistem. 2. za oba domova ali enotno skupščino enoten sistem voljenja in 3. ta sistem voljenja mora biti proporcionalne in tako enostaven, da ga vsak normalen Evropejec lahko razume." Slovenci smo del tudi "druge Jugoslavije, govora pa je na čase tudi o "tretji" Jugoslaviji? "Razvoj v Sloveniji lahko poteka neodvisno od Jugoslavije sa-mo do določene meje. za katero pa se bojim, da smo jo že skoraj dosegli. Morali bi sedaj ali P;l najkasneje po naslednjih volitvah odpovedati federalno pogodbo in zahtevali ponovna pogajanj^ o pravilih igre skupnega življenja, o pravilih igre v Jugoslaviji, "tretji Jugoslaviji". Zveza držav, torej konfederacija, bi bik' po mojem edina realna možnost za ohranitev Jugoslavije." Za zaključek, gledate na nadaljnji razvoj dogodkov optimistično ali pesimistično? "Vsekakor srednjeročno i" dolgoročno gledano sem OpU" m i si!" Vine Bešter Za (obrambo) Azema Vllasija Tircmstvo rdečih vladarjev Jugoslavija si s sedanjim načinom reševanja tako gospodarskih kot predvsem političnih težav zanesljivo ne bo odprla vrat v tako želeno Evropo: Vsak montiran proces tipa "Vlla-si" ji bo namreč že tako povsem razbito glavo, samo še dokončno obdržal pod vodo. Dobro se spominjam sicer za časopisne" vrstice že zdavnaj pozabljene "Dnevnikove novinarske karavane" na Kosovo, v okvi-ru katere so nam pripravili zadnji večer pred odhodom tudi posebno tiskovno konferenco. Na njej smo , kot smo takrat poročali, izvedeli cel kup (ne)zanimiv ih reči. med drugim trpeli tudi pod povsem neprepričljivim nastopom takratnega pokrajinskega policijskega ministra Morine, kar pa se velja ob tej priložnosti posebej spomnili, je nekaj povsem drugega. Naključje je namreč naneslo, da sva se ob okroglo mizo skupaj usedla z Nadiro Avdič Vllasi. kar mi je sicer večinoma neznosno govoričenje takratnih uradnih kosovskih političnih struktur, vsaj malce omililo. Pravzaprav nasprotno, prišel sem do številnih podatkov, ki so bili mogoče takrat nekateri, vsaj zame, šokantni, a so se kaj kmalu i/ka/ali (se izkazujejo) za povsem verodostojne in še kako ločne. Zakaj takšen uvod? Iz povsem preprostega razloga, kajti večina mojega nadaljnjega tako razmišljanja kot pisanja o in v (ne)po-sredni zvezi s Kosovim, se je takral zalomilo in v lem kontekstu sem v začetku tedna tudi spremljal predstavitev knjige Za (obrambo) Azema Vllasija v Cankarjevem domu. slavbi. ki že nekaj časa nosi av reoio boja za pra-v ice Albancev. Kako do knjige? Predstavniki izdajateljev so nam zagotovili, da bodo že v tem tednu naprodaj pri vseh kolporterjih Mladine v Sloveniji po enotni ceni 299.000 dinarjev. V Kranju boste naprimer lahko knjigo kupili v starem delu mesta, na Maistrovem trgu, pri Delikatesi. Nadira Avdič Vllasi kopica znanih slovenskih obra-j zov in predvsem izredno močna zasedba sedme sile. Predstavitev Nadirine knjige je otvoril Igor "Nekje sem zapisal, da ne verjamem v obtožbe. Če bi bilo vse v obtožnici čista resnica, to niso kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča. Kako bi se sedaj mogel pridružiti vpitju: Križajte ga!" Ne morem dojeti, kakšne strasti vodijo ljudi, ki so že pred Vllasijevo aretacijo vzklikali: "Smrt Vllasiju.' Smrt Šiptarjem!", kakor ne prenesem ljudi, ki zahtevajo od Srbov in Črnogorcev, naj zapustiju svoje domove. Takšne pritiske doživljam tako, kot da režejo tudi moje korenine. Ognja ni mogoče gasiti z ognjem. Zakaj ni nihče vprašal Slobodana Miloše-viča, kako je mogel napovedati Vllasijevo aretacijo prej kot tožilec?" (Franc Šetinc v predgovoru, str. 10) "Nenadoma se je znašel na dnevnem redu sestanka. Izključen iz ZK zaradi kritizerstva, kasneje, ko se je v obrazložitvi zapisalo tudi o nacionalizmu so se pravzaprav njegove muke šele začele. Delil je usodo urednika prve izdaje knjige, od urednika je postal'lektor, čeprav je magistriral in že pred tremi leti predal doktorsko disertacijo. Metaj:" Na sklep o izključitvi sem se brez uspeha pritožil Pokrajinski konferenci ZK, CK ZK Srbije, CK ZKJ in Kongresu. Najtežje mi je bilo, ko so se me pričeli vsi izogibati. Dve leti ni nihče vstopil v mojo pisarno. Opravljal sem svoje delo in molčal. Bilo je težje kot v zaporu, nisem imel kam iti, čeprav so me spraševali, kaj čakam.." (N. A. Vllasi, str. 35) vljenih. kot avtorica pojasnjuje v uvodu. Kot sem uspel v času do objave pričujočega članka, vsebino samo površno preleteli. se . tekstih odslikava tako razv°J (javnega) mišljenja kot odkrivanje ene od resnic človeka, ki Je pravzaprav vseskozi živel v nep0' sredni bližini nast; ijanja kosovske vrhunske politike, vse dokler se niso srbski vrhovi poosebljen^ skozi pojavo Slobodana Milošev1 ca. odločili da njenega moža Str Lavš, med drugim rekoč: "Predstavitev današnje knjige je nekaj več kot le predstavitev običajne knjige, kajti zavedati se moramo, da se pred našimi očmi odvija, montiran politični proces. Sporo-' čiti velja vsem tistim, ki znajo vladati le s palico, da se lahko ta kaj hitro znajde tudi na njihovem hrbtu." Kratke in lahko razumljive misli predstavnika ZSMS so v bistvu najavile avtorico knjige Nadiro Vllasi, ki je navzočim med drugim rekla: "Dve poti sta bili pred mano po aretaciji ali se kot ženska potegnem vase ali pa se pričnem borili za zmago pravice in resnice. Odločila sem se za drugo možnost, čeprav se zavedam, kako majhne so moje možnosti proti državi. Naznojil pa se bo tožilec, ko bo dokazoval obtožnico!" Tretji govornik promocije je bil Franc Šetinc, ki je hkrati tudi pisec predgovora V knjigi: "Obtožnica proti Vllasiju je proizvod neke politike, ki je ne sprejemam, je slab politični pamflet. Zaupam Aze-mu Vllasiju in sem prepričan, da nima nobene zveze s tistim, za kar ga obtožujejo." Citiral je tudi pokojnega Radoviča (člen 114. se deli na liste, ki so krivi in tiste, ki jim to še ni dokazano) ter profesorja Vrcana ( tisti, ki so mirno "Sprejemajoč pogovor so se rudarji medsebojno bodrili, da Živi ne bodo prišli iz rudnika, če se ne bo izpolnila vsaj prva njihova zahteva: odstopi Morine, Azemija in Shukrije. Dokler je bil začetek pogovora še negotov, je Šuvar napisal sporočilo, ki jim ga Jf hotel dostaviti. Ko je dobil priložnost, da se jim tudi osebno prt' bliža, je moral najprej odgovoriti na rudarske proteste zaradi tega, ker so se v njegovem spremstvu znašli tudi vodstveni delavci' katerih rudarji niso hoteli poslušati. V tej izmenjavi replik je eden izmed rudarjev vprašal Radiša Gačiča, kdo je zamenjal vodstva]' Vojvodini in Črni Gori in na njegov odgovor, daje to storilo ljudstvo, je sledilo protivprašanje rudarja: "ln kaj smo mi?"" (N. A. Vllasi, str. 155) gledali, kako se piše obtožnica, so si hkrati pisali obtožnico tudi proti sebi). Sila kratke besede, ki pa so pravzaprav skozi posebno prireditev povedale več kot dovolj, mogoče še najbolj zgovorno z nakupom knjige, saj praktično nisem opazil obiskovalca, ki ne bi v roki stiskal sivosrebrne knjige, veliko pa jih je stopilo tudi v vrsto po avtoričin podpis. In sama knjiga? Vsebina nam (v srbohrvaščini) na 176 siraneh prinaša izbor člankov, ki jih je Nadira Vllasi, napisala kot novinarka zagrebškega "Vjesnika" (dopisnica s Kosova) V letih od 1982 - 89, namenoma nepopra- "V kosovskih pogojih trde patriarhalne družinske povezanosti mogoče posamezen drastičen primer tudi zahteva takšen postopek, ampak v principu se postavlja vprašanje - ali je lahko nekdo izljučen iz ZK zaradi nečesa, kar je naredil njegov sin, brat, stric... Jc lahko nekdo izključen iz ZK zaradi nečesa, kar ni storil sam?" (N. A. Vllasi, str. 3i) nujo za rešetke in do konca i/nL Ijejo zamišljeni sramotni see_, rij. Koliko časa jim bo grozodej stvo še uspevalo ? Eoio: Gorazd Sim'' Marjan Podobnik, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine: Sistem, ki se poigrava s kmeti in z rudarji, je slab Cerkno, 24. novembra - "O kmetijski politiki zadnjih desetletij ne bi mogel reči česa pozitivnega. Prerekanja o tem, ali je bil koncept realsocialictični ali nekaj posebnega, jugoslovanskega, se mi zdijo ob tem, da je bila ta politika že v temeljih napačna in zgrešena, brez pomena. Kmetijska politika je z zakonodajo spodbujala (in še spodbuja) kosanje kmetij in parcel ter še nekatere druge procese, ki so bili v sosednjih alpskih državah povsem obratni kot pri nas v Sloveniji. Prav majhnost kmetij pa je ob razdrobljenosti parcel glavni razlog, da je hrana draga, da je na kmetijah v povprečju razmeroma nizka strokovnost dela, da so stroji slabo izrabljeni... Tisti, ki prepričujejo kmete in druge ljudi, da je mogoče tudi v takšnih (posestnih) razmerah razvijati uspešno kmetijstvo in pridelovati poceni hrano, so demagogi, ki se le norčujejo iz kmečkega stanu pa tudi delavstva," je v pogovoru za Gorenjski glas dejal Marjan Podobnik, predsednik Zveze slovenske kmečke mladine, podpredsednik Slovenske kmečke zveze in pospeševalec v cerkniški enoti idrijske kmetijske zadruge, sicer doma iz "mešane" kmetije v bližini Cerkna. Marjan, preteklo kmetijsko politiko, ki jo natančneje spremljate od študentskih let dalje, ste ocenili negativno. Pa vendarle: je bilo ob vsem slabem tudi kaj dobrega? Edino, kar se mi zdi pozitivno, je to, da je slovensko kmetijstvo v primerjavi z jugoslovanskim na precej višji stopnji razvitosti in da imamo razmeroma zanesljivo preskrbo z osnovnimi prehrambenimi izdelki. Dobra oskrba pa ni rezultat dolgoročnega načrtovanja kmetijskega razvoja, ampak bolj ali manj plod naključja. Kmetijska politika mora biti takšna, da bo, na primer, kmetu, ki ga je družba z intervencijskim denarjem in drugimi ukrepi "usmerila" v prirejo mleka, dolgoročno zagotavljala odkup, prodajo in zaslužek; ne Pa, da ga nekaj let po velikih vlaganjih zaradi presežkov mleka postavi v položaj, ko mora znova razmišljati, kaj delati (pridelovati oz. rediti), da se bo splačalo." Če bi sodili po tem, kar so oznanjali in učili politiki, da je (bila) naša družba najbolj samoupravna, bi lahko celo sklepali, da so si kmetje sami krivi slabo kmetijsko politiko. Krivi zato, ker so premalo samoupravljali... Takšna razlaga je, žal, samo še za naivne, sicer pa se ve, kdo je odločal. O vsem je - razumljivo -odločala komunistična partija, ki pa je vseskozi dajala poudarek in perspektivo družbeni lastnini in družbenim posestvom. Kot mi je znano, je partija prav v kmetijstvu storila ve: liko slabega. Kaj vse, bi lahko natančno odgovorila samo resna in z vladajočo ideologijo neobremenjena zgodovinska analiza. Zdaj partija nastopa z novim programom, s programom ^a evropsko kakovost življenja. V njegovem kmetijskem delu je mogoče najti tudi cilje, za katere se zavzema kmečka zveza. Veseli me, če je partija spremenila svoj odnos do kmetstva, vendar me je hkrati strah, da gre samo za besede in da je to storila le zato, da bi se obdržala na oblasti. Ne vem, zakaj ni takšnega kmetijskega Programa ponudila pred dese-"mi ali dvajsetimi leti in zakaj se že tedaj ni zavzela za evrop-j*° kakovost življenja. Ker je P"a na oblasti, je to možnost 'mela, medtem ko jo drugi, ki smo zdaj organizirani v zveze 111 gibanja, nismo imeli." V javnih nastopih ste večkrat kri-'Zirali kmetijskega ministra in m*d drugim celo zahtevali njegov ?dstop. ah so zahteve ob tem, da P10 Pri nas minister malo vpliva denarja, upravičene? , "Vem, da ni lahko biti naj-D0|J odgovoren za snovanje in izvajanje kmetijske politike in hkrati imeti omejene možnosti vplivanja in usmerjanja denarja, vendar pa se ne morem sprijazniti s tem, da se ničesar ne da spremeniti in da naj gre karavana naprej po svojih ustaljenih poteh. Minister lahko naredi (skupaj s sodelavci) eno -nacionalni kmetijski program. Čcse bo izkazalo, da ni dober in da ga kmetje ne podpirajo, potem je najbolje, da odstopi; v nasprotnem primeru pa naj ostane in se zavzema za njegovo uresničevanje. Nemogoče pa je računati na spremembe in izboljšave, če programa sploh ni." Malce otroško vprašanje: če bi bili kmetijski minister in bi vam dali v roke škarje in platno - kako bi usmerili kmetijsko politiko.... "Ne čutim se tako pametnega, da bi odkrival Ameriko, ampak bi le pogledal prek meje, kjer je v naši bližini nekaj dobrih zgledov (Avstrija, Švica, Nemčija), kakšna naj bo kmetijska politika. Če bi že bil kmetijski minister, bi kritično ovrednotil tuje rešitve (izkušnje) in jih prilagodil našim naravnim in družbenim razmeram. Jaz sem za gospodarsko močnega in bogatega kmeta. Ne kar tako, ampak zato, ker je takšen kmet zagotovilo za dobro pridelavo hrane, za zanesljivo oskrbo trga, za strokovnost dela in iskanje naprednih rešitev, za kultiviranost krajine..." Omenili ste strokovnost! Se strinjate z oceno, da je poklicnost kmetovanja zagotovljena le na redkih kmetijah? "Na splošno velja, da je na večjih kmetijah in tam, kjer je kmetovanje edini vir zaslužka, strokovnost dela na višji ravni kot tam, kjer gre le za postransko dejavnost in kjer so socialni problemi pred gospodarskimi. Jaz sem kmetijski pospeševalec in me ni sram priznati, da polovico delovnega časa delam kot socialni delavec, četrtino kot pospeševalec, ostalo pa kot administrator... Sicer pa je o strokovnosti dela na kmetijah težko govoriti na splošno, ampak le od primera do primera. Ko smo si, na primer, pred nedavnim v okviru posvetovanja na Bledu ogledali kmetije v bli- žini naše in avstrijske meje, so bili nekateri strokovnjaki iz drugih delov naravnost presenečeni, ko so večje kmetijske dosežke videli na Gorenjskem kot na avstrijskem Koroškem. To je dokaz, da naši kmetje znajo in da so sposobni; ko pa gre za povprečja (mlečnosti krav), pa lahko ugotovimo, da smo še na nizki ravni." Večina puščic na račun drage hrane še vedno leti na kmete, čeprav so korenine globlje in razlogi tudi drugačni. Kaj bi, denimo, povedali vsem, ki kmetstvu zabadajo puščice v hrbet? "Najprej bi rad rekel to, da je hrana draga predvsem iz dveh razlogov: prvič zaradi majhnosti kmetij in razdrobljenosti parcel, in drugič zavoljo prevelikega števila posrednikov na poti od pridelovalca do potrošnika. Ne za prvo in ne za drugo pa niso krivi kmetje! To je treba enkrat glasno in jasno povedati. Kmetje imajo nekaj rezerv (za pocenitev hrane) le v strokovnosti dela, v boljši izrabi strojev in delovne sile, sicer pa so njihove možnosti precej omejene. družbenega gozda. To bi jim bila verjetno največja spodbuda, da Še naprej ostanejo v hribih." Se vam ne zdi iluzorno, da bi se oblast odrekla družbenim posestvom? Kot je znano, je bil družbeni "sektor" kmetijstva še pred nedavnim v vseh programih in načrtih opredeljen kot "steber" kmetijske pridelave. "Tudi sam bolj malo verjamem, da bi se jim družba hitro odrekla, vendar ne vidim druge možnosti kot te, da tiščimo naprej. Sicer pa ne gre za to, da bi družbenim posestvom preprosto vzeli zemljo in jo razdelili kmetom, ampak le za to, da bi jo dobili najboljši gospodarji. Nesporno je, da takšni gospodarji niso samo kmetje in da tudi nekatera družbena posestva delajo zelo dobro. Ko se v kmečki zvezi prizadevamo za uveljavitev družinske kmetije, se ne zavzemamo za to le zaradi možnosti pocenitve hrane, ampak tudi zaradi tega, ker vemo, da so takšne kmetije sposobne preživeti tudi dve ali tri leta hude krize. Tega pa za družbena posestva ni mogoče trditi, brez družbeni pomoči bi v tem času že propadla." Kakšne je vaše stališče do polk-metov in malih kmetov? V javnosti je že bilo mogoče slišati očitke, da zavzemanje za družinske kmetije pomeni začetek njihovega propada. V kmečki zvezi nismo nikdar zagovarjali takšnega stališča, ampak smo se tudi sami spraševali, ali ni katastrofalno, da mora človek, ki hoče živeti človeka vredno življenje, delati po končanem delovniku še do- "Skrbi me, da se bodo ob presežkih delovne sile pojavile v tovarnah zahteve, da naj najprej odpustijo polkmete oz. tiste, ki imajo možnost preživljanja na zemlji. Mislim, da bi bilo takšno ravnanje napačno in da bi morali delavci odpuščati na podlagi analize o dobrih in slabih delavcih." "Veseli me, če je partija spremenila svoj odnos do kmetijstva, vendar me je hkrati tudi strah, da gre le za besede in da je to storila samo zato, da bi se obdržala na oblasti." "Ker predvidevamo, da se bodo gospodarske razmere še poslabšale, bodo verjetno nekateri sloji Prebivalstva (upokojenci, delavci z najnižjimi prejemki) že občutili lakoto. Da bi jo omilili, jim bomo dali možnost nabave hrane neposredno pri kmetih; razmišljamo pa celo o tem, da bi nekaterim ustanovam hrano ponudili pod ceno ali celo zastonj. Čeprav je v težkih pridelovalnih razmerah težko "proizvajati" poceni hrano, se strinjam, da je predraga. Prav je, delavci zahtevajo cenejšo. Ce bi bile njihove kritike še ostrejše, bi verjetno prej prišlo na dan, kdo draži mleko, meso... Samo kmetje ali še kdo drug? Že nekajkrat sem dal pobudo, da bi na televiziji, zato da bi javnost zvedela, organizirali pogovor o tem, kdo ima pri prireji in prometu z mlekom monopol, koliko kdo dobi od končne cene, ali so zaslužki posrednikov sorazmerni njihovemu delu..." Kmečka zveza se zavzema za uveljavitev družinske kmetije. Cilj je v tem primeru bolj jasen kot pot, ki vodi do njega. Mar ne? Pot je dolga, zapletena in povezana z agrarno reformo, ki pa je ne bi bilo mogoče izvesti na silo in na hitro, ampak le na miren način in v daljšem obdobju. V kmečki zvezi se med drugim zavzemamo za to, da bi družbena zemljišča, ki so pretežno najboljše kakovosti in na ravnem, dobilo državno podjetje, ki naj bi jih potem oddajalo (oddalo) najboljšim ponudnikom. Pri tem ne gre za vprašanje, kdo bi več plačal, ampak za to, kdo bi z njimi bolje gospodaril. S temi zemljišči bi lahko okrepili nekatere nižinske kmetije, uveljavitev družinskih kmetij v hribovskem svetu pa je povezana s spremembami gozdarskega zakona. Že to, da bi kmetje ponovno postali gospodarji v svojem gozdu (kar zdaj niso), bi pomenilo krepitev kmetije; dobro pa bi bilo, da bi šibkejšim dali še nekaj ma na kmetiji. Ko o tem fenomenu pripovedujemo tujcem, nas sprašujejo, ali ne hodijo ljudje v službo zato, da zaslužijo za življenje. Mi jim moramo, žal, odgovarjati, da dopoldne zaslužijo le približno polovico... Zdaj, ko nekatera podjetja prehajajo na evropski delovni čas, se mnogim polkmetom zastavlja vprašanje - pustiti kmetijo ali delo v tovarni. Nesporno je, da bi se tudi pri nas podobno kot v nekaterih evropskih kmetijsko razvitih državah začel proces, s katerim bi zmanjšali število kmetij in povečali velikost ostalih, če bi polkmetje v službah zaslužili dovolj za človeka vredno življenje in bi ugotovili, da se jim popoldansko delo na kmetiji ne splača. Ker pa so zaslužki v naših tovarnah skromni, hrana pa draga, ni pričakovati, da bi kmalu sledili evropskim zgledom. Ob vsem tem me skrbi tudi to, da se bodo ob presežkih delovne sile pojavile v tovarnah zahteve, da naj bi najprej odpustili polkmete oz. tiste, ki imajo možnost preživljanja na zemlji. Mislim, da bi bilo takšno ravnanje napačno in da bi morali delavce odpuščati na podlagi analize o dobrih in slabih delavcih." Kakšen je odnos uradne (kmetijske) politike do kmečke zveze? Jo že upošteva kot enakovrednega in enakopravnega partnerja? "Kmečka zveza si je resda pridobila precejšen ugled med kmeti in tudi pri drugih, vendar ji ni ničesar podarjenega. Vse si mora izbojevati. Na eni od partijskih sej je bilo tudi sli- "Hrana je draga predvsem iz dveh razlogov: prvič zaradi majhnosti kmetij in razdrobljenosti parcel in drugič zavoljo prevelikega števila posrednikov na poti od pridelovalca do potrošnika. Ne za prvo in ne za drugo pa niso krivi kmetje!" sati za "kompliment", češ da sta si programa partije in kmečke zveze (v kmetijskem delu) precej podobna. Takšnih ocen pa nisem posebno vesel, ker vem, da gre za volilno taktiko in za hvalo tistega, ki uživa v družbi ugled." Da se je predvolilni boj že začel, dokazujejo javna žigosanja političnih nasprotnikov in zakulisna ugibanja o tem, kdo se bo s kom povezoval. Ste se v kmečki zvezi že odločili? "Veliko je še neznank. Čeprav bi Zveza slovenske kmečke mladine in Slovenska kmečka zveza nastopili samostojno, bi verjetno dobili precej mest v parlamentu - ne le zaradi njunega ugleda v družbi, ampak tudi zato, ker program temelji na usodni povezanosti kmetstva in delavstva in ker na osnovi socialnega programa računamo tudi na podporo iz vrst nekmetov. Ker predvidevamo, da se bodo gospodarske razmere še poslabšale, bodo verjetno nekateri sloji prebivalstva (upokojenci, delavci z najnižjimi prejemki) že občutili lakoto. Da bi jo omilili, jim bomo dali možnost nabave hrane neposredno pri kmetih; razmišljamo pa celo o tem, da bi nekaterim ustanovam ponudili hrano pod ceno ali celo zastonj." Na mladinskem kongresu v Portorožu ste dali vrsto pobud in predlogov. Je mogoče predvideti njihovo usodo? "Na kongresu je bilo še največ govora o velikih družbenih prašičjih farmah, predvsem o tem, da bi jih bilo treba zaradi onesnaževanja okolja zapreti, namesto njih pa oblikovati normalno velike farme na kmetijah. To bi lahko bil tudi začetek agrarne reforme... V kmečki zvezi se zavedamo, da je lažje uresničevati predloge, ki niso samo kmečki. V primeru prašičjih farm gre namreč tudi za zelo ostre zahteve "zelenih" in vseh, ki se bojujejo proti onesnaževanju okolja." V slovenskem kmetijstvu sta v zadnjih mesecih aktualna predvsem dva problema: reorganizacije kmetijskih delovnih in sestavljenih organizacij ter snovanje novega gozdarskega zakona. Kako bi komentirali reorganizacije? "Vsaka sprememba organiziranosti je zdaj, ko nimamo dveh temeljnih zakonov - o zadružništvu in o gozdovih, slaba, zato smo v kmečki zvezi proti vsaki reorganizaciji. Nekateri kmetje sicer pravijo, da je zdaj trenutek za odcepitev zadrug in kooperantskih organizacij iz "velikih sistemov" ter za njihovo osamosvojitev in da je zato treba hiteti. Jaz se z njimi ne strinjam, ker vem, da gredo zdaj zadruge lahko iz teh "sistemov" le gole in bose, revne kot cerkvene miši. Škoda pa bi bilo, da bi se odpovedale zadružnemu premoženju in večdesetletni akumulaciji. Vse je bilo, kot kaže, dobro načrtovano in premišljeno, zato tudi ne moremo govoriti o raznih naključjih. Ni naključje, da je prišlo do zamud pri pripravi zveznega zadružnega zakona, in tudi ni naključje, da republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni opozoril "velikih reorganizacij", da spremembe niso mogoče pred sprejetjem zakona o zadružništvu. Je zgolj naključje, da, denimo, v Mercatorju hitijo z reorganizacijo in da so v kombinatu v Šentjurju pohiteli z referendumom (ki pa so se mu kmetje uprli)." Pot do zadružnega premoženja ne bo lahhka... "S tem se sicer strinjam, vendar sem prepričan, da se oblast zaveda, kako močna stanov-sko-politična sila je kmečka zveza. To smo dokazali ob mlečnem bojkotu in to bomo, če bo treba, tudi v drugih primerih. Sistem, ki se poigrava s kmeti in z rudarji, pa je slab in nima perspektive." Precej polemik je tudi o predlogu novega gozdarskega zakona. V kmečki zvezi ste že napovedali bojkot, če bo zakon vseboval le "kozmetične popravke". Kaj je sporno? "Kmečka zveza zahteva troje: sprostitev prometa z lesom, organiziranje gozdarske službe kot javne službe na republiški ravni in v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice in možnost, da se kmetje sami organizirajo v kmetijske oz. gozdarske zadruge. Sprostitev prometa z lesom je sprejemljiva za vse, tudi za gozdna gospodarstva, ki so -to je treba priznati - marsikje naredila veliko dobrega. Sporno je predvsem to, da se v gozdnogospodarskih območjih zavzemajo le za manjše popravke zakona in za to, da bi poslovna in strokovna funkcija ostali še naprej združeni, v okviru gozdnih gospodarstev. Ker je to osnova za moncoolno obnašanje, se v kmečki rvezi po zgledu gozdarsko raz itih držav zavzemamo za loč, ev strokovnosti in poslovnoi :. Tudi nekateri gozdarski sta kovnjaki namreč priznavajo, da je že smešno, ko se morajo namesto s strokovnim delom ubadati z vprašanjem, kam bo tovornjak odpeljal les, je bil les posekan na črno ali ne... Če poslovna in strokovna funkcija ne bosta v zakonu natančno in nedvoumno razmejeni, takšnega zakona ne bomo sprejeli in ga bomo bojkotirali." C. Zaplotnik Gorenjski dobitniki Bloudkovih nagrad in plaket Njihovi uspehi so tudi naši Letos je bilo na slovesnosti pretekli teden v Domžalah podeljenih 6 nagrad in 20 plaket. Ker gre za visoka telesnokulturna in tudi družbena priznanja, je prav, da posebej predstavimo dobitnike odličij z Gorenjske. Prejelo jih je kar 6 športnikov, trenerjev in telesnokulturnih delavcev oziroma organizatorjev, kar kaže, da ostaja Gorenjska med najbolj športno uveljavljenimi deli Slovenije. Čestitke tudi v našem imenu. TOMO ČESEN je prejel Bloudkovo nagrado za vrhunske dosežke v alpinizmu. Čeprav se slovenski in jugoslovanski alpinizem zadnja leta uveljavlja, je vendar Tomo Česen tisto ime, ki ta čas doma in v tujini doživlja največji odmev. Krona njegovih vzponov je nedvomno preplezana prvenstvena smer v severni steni Jannuja (7710 metrov), ki je doslej veljala za nepremagljivo. To se uveljavlja tudi na organizacijskem in publicističnem področju pri uveljavljanju alpinizma. MILOŠ JANŠA in STANKO SLIVNIK z Bleda za izjemni strokovni prispevek k uveljavitvi blejskega veslanja na najvišji svetovni ravni. Ta trenerska dvojica je uspela nekdaj uveljavljeno panogo spet dvigniti in jo pripeljati v svetovni vrh. Bronasta kolajna Sadika Mujkiča in Bojana Prešerna na olimpijskih igrah v Seulu lani je bila komaj verjeten vrhunec za slovensko plavanje, enako bleščeč uspeh pa sta dosegla Milan Janša in Robert Krašovec na letošnjem svetovnem veslaškem prvenstvu na Bledu. Ob uspeha ob še mnogih drugih sta dokaz sposobnosti, inventivnosti in volje Janše in Slivnika. Blejska veslača MILAN JANŠA in ROBERT KRAŠOVEC sta svoj največji uspeh dosegla septembra na Bledu, ko sta skupaj s krmarjem Gorazdom Slivnikom osvojila bron v dvojcu s krmarjem, za kar jima je žirija letošnjih Bloudkovih nagrad in plaket prisodila plaketo. JANEZ ŽITNIK iz Bohinjske Bistrice je prav tako prejel Bloudkovo plaketo. Kdor količkaj spremlja šport, ve za prizadevanja in uspehe pri dejavnosti TVD Partizan Bohinj, še posebej pa je z Žitnikom povezan razvoj in uveljavitev bohinjske tekme za svetovni pokal v smučarskih tekih. J. Košnjek slike G. Šinik Jubilej Rokometne zveze Slovenije Praznični tekmi v Škofji Loki Ljubljana, 22. novembra - Rokometna zveza Slovenije je pripravila v počastitev 40. letnice svojega delovanja več prireditev. Za zaključek praznovanja bosta v Škofji Loki v petek, 15. decembra, odigrani dve zanimivi tekmi. Ob 16.30 se bo začela tekma med republiškima reprezentancama članic in mladink. V reprezentanco članic so bile izbrane tudi tri igralke Al-plesa iz Železnikov: Tadeja Trojar, Martina Lušina in Mateja Kejžar. Ob 19.15 pa se bo začela tekma ekip najboljših slovenskih članov in mladincev. V člansko reprezentanco so bili izbrani tudi igralci Termopola iz Škofje Loke Andrej Peternelj, Franc Komočar, Jovan Cvetanovič in Andrej Završnik. J. K. ureja JOŽE KOŠNJEK Kranjski vaterpolisti bodo že petič poskusili srečo v prvi zvezni ligi Realni cilj: obstanek v ligi Matjaž Brinovec, sekretar kluba Ljubljana, 23. novembra - Po letih 1969, 1977, 1981 in 1983 se je letos Vaterpolo klub Triglav iz Kranja ponovno uvrstil med 12 jugoslovanskih vaterpolskih prvokategornikov. Vodstvo kluba na čelu s predsednikom Markom Troppanom in sekretarjem Matjažem Brinovcem je v napovedih ponovne prvoligaške sezone realno: z obstankom v ligi bo cilj te sezone dosežen. Korenine kranjskega vaterpola segajo v leta pred II. svetovno vojno, razcvet tega športa pa je bil dosežen po letu 1960, ko so se kranjski vaterpolisti uvrstili prvič v II. zvezno ligo, potem pa so se začela nihanja med prvo in drugo ligo. Štirikrat se je Triglav uvrstil v prvo ligo, prav tolikokrat je izpadel, sedaj pa poskuša petič. Ce upoštevamo skromne razmere, v katerih delujejo vsa leta vaterpolisti (dotrajan letni bazen, neustrezen zimski bazen, pičla gmotna osnova), potem Vaterpolo klib Triglav lahko uvrstimo med najuspešnejše športne kolektive v kranjski občini, v Sloveniji pa je Vaterpolo klub Triglav iz Kranja sploh najuspešnejši. V klubu delajo vse selekcije, redno vadi nad 150 igralcev, mlade selekcije se redno uvrščajo v finala državnih prvenstev, razen tega pa je Triglav edini drugoligaški klub, katerega vaterpolisti so nastopali v državnih reprezentancah. Vodstvo kluba, sta povedala njegov predsednik in sekretar na četrtkovi novinarski konferenci v Ljubljani, se zaveda bremena odgovornosti in gmotnega položaja, v katerem je kranjski vaterpolo. Moštvo v novem prvoligaškem krstu ni oslabljeno, trener Rado Čer-melj hvali prizadevnost igralcev, žal pa vsa ta zagnanost vedno ni zadostna, če je recimo tekme doma treba igrati v bazenu Tivoli v Ljubljani, ki edini v Sloveniji ustreza pravilom igranja v prvi ligi, in če mora agresivna uprava tudi za ceno osebnega ponosa prosjačiti za denar. Razni pokrovitelji se namreč ne ponujajo, treba jih je iskati, še posebej zato, ker večina kranjskega gospodarstva ne stoji dobro, nastopanje v prvi ligi pa terja precejšnjo stopnjo profesionalnosti. Sploh, in to je treba vodstvu kranjskih va-terpolitsov pritrditi, tudi za vaterpolo kot šport marketinško ni zanimanja, čeprav je jugoslovanski vaterpolo v svetovnem vrhu. Zato je naloga Kranjčanov, da z nastopanjem Marko Troppan, predsednik Vaterpolo kluba Triglav Kranj v I. ligi odstranijo vtis, kot da vaterpolo v Sloveniji nazaduje in da z uspešnim nastopanjem naredijo tudi korak k medijskemu prodoru. Liga se začenja 9. decembra. Kranjčani gostujejo pri zagrebški mladosti. Moštvo ni oslabljeno, čeprav so Marko Brinovec, Perica Richter in Marjan Jerman nehali trenirati. Dobro jih nadomeščajo Igor Štirn, ki se je vrnil od vojakov, iz zagrebške Mladosti se je vrnil Krištof Štromajer, klub pa se je okrepil s tremi kakovostnimi igralci: Sinišo Tukićem in Mladenom Drnasinom iz Jadrana iz Splita ter Željkom Kri-vokapičem iz beograjskega Partizana. V naporni ligi, končana bo v začetku junija prihodnje leto, Triglav računa na pomoč občinstva. Tekme v Ljubljani bo- DEŽURNE PRODAJALNE Prodajalne imajo v posameznih občinah na podlagi določil sporazuma o obratovalnem času v torek, 28. 11. 1989, naslednji obratovalni čas: a) za območje občine KRANJ od 8. do 17. ure b) za območje občine JESENICE od 8. do 16. ure c) za območje občine ŠKOFJA LOKA od 8. do 19. ure d) za območje občine TRŽIČ od 8. do 17. ure Prosimo, da v PONEDELJEK, 27. 11. 1989, najkasneje do 9. ure v poštni nabiralnik v PC DELIKATESA ali do 12. ure v vodstvo TOZD/M oddate urne liste za NOVEMBER 89. V mesecu DECEMBRU 1989 bodo ob sobotah popoldne od 8. do 17. ure dežurne naslednje prodajalne: - SPPRI PETERČKU - PC ZLATO POLJE - PC VODOVODNI STOLP -SPJESENICE - SPŠKRLATICA Kr. gora - SP PRI NEBOTIČNIKU - SP PODNART - PC NAKLO - prodaj. VITRANC Kr. gora -SP PLANICA PC PLANINA PC KLANC SPSTORŽIČ SP KOČNA Jezersko SPPREDDVOR PC BRITOF SP PLANINA-CENTER SPGRINTOVEC SP GORENJSKA SPLABORE SPŠENČUR PC BITNJE V letu 1990 bodo dežurne (v sobotah popoldne do 17. ure) naslednje prodajalne: - SPPRI PETERČKU PC BRITOF - SP PRI NEBOTIČNIKU SP KOČNA Jezersko (od 14. 1.-31.3. in od 1.7.-30. 9.) - SP JELKA TRŽIČ -SPJESENICE -SPSTORŽIČ - PC PLANINA II. - SP PREDDVOR PC KLANC SP CERKLJE SP LABORE SPČIRČE(po otvoritvi nove prodajalne) Novinarska konferenca kranjskih vaterpolistov v Ljubljani Za Triglav bodo igrali Dino Cvitkovič, Mladen Drnasin, Uroš Čadež, Jure Gantar, Bojan Grabeč, Branko Hajdinjak, Robert Hajdinjak, Robi Ko-dric, Jaka Krelj, Željko Krivokapič, Boris Margeta, Duško Marinič, Roman Naglic, Žiga Ogrizek, Tadej Peranovič, Tomaž Polšak, Borut Sirk, Igor Štirn, Krištof Štromajer, Primož Troppan in Siniša Tukič. Trener je Rado Čermelj, v ekipi pa lahko nastopa 14 igralcev, tekma pa traja 4 krat 10 minut čiste igre. V prvem kolu gostovanje Prva zvezna liga se bo začela v soboto, 9. decembra. Triglav v prvem kolu gostuje pri Mladosti Conningu v Zagrebu, v drugem kolu pa igra 16. decembra ob 19,30 v ljubljanskem bazenu Tivoli s Partizanom iz Beograda. Nato sledi v tretjem kolu gostovanje pri Jugu v Dubrovniku, v četrtem kolu pa bo Triglav igral z Jadranom iz Hercegnovega. _ Kdo je v prvi ligi Razen Triglava iz Kranja igrajo v prvi ligi še Bečej iz Bečeja, Crvena zvezda iz Beograda, Jadran iz Hercegnovega, Jadran Koteks iz Splita, Jug iz Dubrovnika, Kotor iz Rotorja, Med-veščak iz Zagreba, Mladost Conning iz Zagreba, Partizan iz Beograda, Pošk Brodomerkur iz Splita in Solaris iz Šibenika. do ob 19.30 v bazenu Tivoli, tem že lahko spodbujali v do-Upajmo, da bomo Kranjčane, mačem bazenu v Kranju, če bodo to sezono zdržali, po- J- Košnjek^ slike F. Perdan Vabila, obvestila Hokejisti nadaljujejo s tekmovanjem - Tekmovanja v I. A in I. B zvezni hokejski ligi se nadaljujejo. V prvi zvezni ligi sta v petek Olimpija in Medveščak igrala neodločeno 3 : 3, Jeseničani so v Novem Sadu premagali Vojvodino z 0 : 4, Partizan pa je ugnal Crveno zvezdo s 7 : 3. Medveščak na prvem in Jesenice na drugem imata enako število točk, 25, Olimpija na tretjem mestu pa že zaostaja za 9 točk in jih ima sedaj 16. Partizan jih ima 13, Crvena zvezda 7 in Vojvodina 2. Danes bo na sporedu novo kolo: Medveščak Gortan igra doma z Zvezdo, Jeseničani doma z Olimpijo, Partizan pa z Vojvodino. VLB zvezni hokejski ligi bodo 5. kolo odigrali v soboto, 2. decembra. Bled bo doma igral z Medveščakom, kranjski Triglav pa z Olimpijo II. Košarkarski spored - Nadaljevalo se bo tudi tekmovanje v slovenskih košarkarskih ligah. Kranjski Triglav v moški lig' gostuje pri Merxu, v ženski ligi pa Kranj, Odeja Marmor in Jesenice gostujejo. Praznovanje gorenjevaških planincev 9. decembra - Planinsko društvo Gorenja vas nas je obvestilo, da bo praznovanje 15 letnice delovanja društva v soboto, 9. decembra, ob 19. uri v osnovni šoli Gorenja vas. J. K. Smučarski sejem v Komendi Smučarski klub Komenda organizira L, 2. in 3, decembra od 9. do 18. ure sejem rabljene smučarske opreme v osnovni šob Komenda. Predvajali bodo smučarske filme, predstavila se bo nova smučarska trgovina. Alpsko smučanje Pušnikovi in Žanu prve točke Kranj, 25. novembra - Uspešen začetek za naše, bi lahko dejali po prvih dveh tekmah alpskih smučarjev za svetovni pokal v Park Citvju, Mj1' teja Svet veleslaloma ni speljala, enaka usoda pa je dolete'3 Tomaža Čižmana, ki je bil po prvi vožnji deseti, v drugi pa Je odnehal. Kljub vsemu smo Jugoslovani z začetkom lahko Z?" dovoljni, če seveda ostajamo v mejah realnega planiranja uspehov za to sezono. Na moški veleslalomski tekmi je Norvežan Furuseth na Elanovih smučeh deklasiral tekmece. Buj ner, prav tako Elan, je bil četrti, Gaidet (Francija), novinec Elanovem moštvu, 1 L, odličen 12. pa je bil Robert Žan. V ženskem veleslalomu smo bili priča novi presenec njem. Francozinja Bouvier je senzacionalno zmagala, n^ manjše presenečenje pa ni bilo 4. mesto Katjuše Pušnik. drugi vožnji je dosegala drugi najboljši čas. Točka je le za i" ušla tudi Veroniki Sarec, ki je bila 16. Mateja Svet je slan začela in kasneje odstopila. u J. • PADALCI Letošnji republiški prazniki bodo hladni, mrzli dnevi, a v tej nesrečni državi tudi eni izmed najbolj lačnih in mrzličnih dni. Od svobode sem. Praznujemo naj? Kaj? Kako? Čemu? Kako presneto dobro še pomnim direktorja neke srednje velike gorenjske firme, ki je pred štirimi leti, ko kljub vsemu še nismo bili tako na tleh, na vprašanje, ali bo po časopisih in tudi sicer kaj čestital delovnim ljudem in občanom za praznik republike, prav disidentsko in mrzlo siknil: »Pa vi res mislite, da si republika čestitko zasluži?« Direktorja so čez leto dni upokojili. Bogve, kaj bi rekel danes, ko je vse skupaj v materialnem in moralnem razsulu? Naj bi bil še tako bogokletno radikalen, ob vsakršni njegovi izjavi bi ostali mrtvo hladnokrvni. Sploh ni več reči, ki bi nas sploh še vrgla s tira; če ne bi bilo vse skupaj tako prekleto usodno tragično, bi bilo lahko tako zelo zelo komično. Slovenija je pred volitvami, potrpežljivi Slovenci pa morajo dan za dnem prežvekovati muke in tegobe porajajočih se strank. Če se zdaj še szdl in sindikat razformirata v politično stranko, bodo volilcem na volitvah v potokih kapljale znojne kaplje z nosu. Kaj »dva Slovenca, tri stranke«! To je bilo in minilo, zdaj velja »dva Slovenca, dvanajst strank!« Potem pa imaš demokracijo in volitve, saj bodo v kratkem pol Slovenije prepričali, daje volitve še najbolje kar abstinirati. In bodo bratje Srbi brili norce in kazali osle: »Šleka, šleka pa ta vaša meščanska družba in evropska demokracija.« In - kako prav bodo imeli! Čeprav so v Srbiji čakali na izide volitev tri dni in tri noči, kar je absolutni afriški rekord, se vsaj pri volilni udeležbi niso opekli. Izkazalo se je namreč, da je na posamezna volišča prišlo več kot 100 procentov volilcev. Kar ni za prehvalit! Toto per la patria, bi ob tem rekordu rekli Španci. V praksi pa je tako naprezanje za domovino in demokracijo novega skrbskega komunizma in despotizma izgledalo približno takole: zjutraj je prišla na volišče ena polovica volilnega upravičenca, medtem ko je druga doma kuhala južino. Opoldne je pohitela pred volilno komisijo druga polovica volilnega upravičenca, medtem ko je volilni »štikle«, ki je bil že odvolil, doma vse pojužinal. Volilne komisije so, razumljivo, ob tem evfori-čnem dirkanju volilnih polovic naštele fantastično 200 procentno udeležbo. Nakar smo šli vsi na morje. No - ne ravno vsi. Nekaj tisoč jih je okupacijsko navdahnjenih in naj bi 1. decembra vkorakali v Ljubljano: po morju, zraku in po kopnem. Kopenske invazije se ni treba bati, ker bodo v Dobovi vključili obrambne mehanizme pred vsiljivo točo, mitingaško vazduhoplovstvo pa je bolj problematično. Lahko jih nekaj tisoč odpre padala še pred pristankom na Brniku in gladko poskačejo nad Slovenijo. Le kdo jih bo v tem mrazu iskal po slovenskih gmajnah, kjer bodo viseli izza drevesnih krošenj in se kot jesiharji drli: dole Kučan, dole Smole! Pa bo padalce našla kakšna slovenska gozdarska dobričina, ki je ohranila vsaj minimum zdrave pameti in ji niso mar vsejugoslovanska politična prekričevanja. In bo rekla bradaču na veji: »Kje pa naj ti, nesrečnik, dobim zdaj Kučana in Smoleta, ki naj bi te spravila DOLE?« Invazija po vazduhu je zato »opasna po život«, kajti lahko se tudi zgodi, da gozdarske dobričine sploh ne bo mimo...E In tako bodo republiški prazniki minili v enem samem strahu in trepetu pred neznano usodo samozvanih jurišnikov z juga. Bomo zdaj obračali table in kažipote, zapirali železniške signale kot v Pragi nesrečnega leta 1968, ko so češki železničarji ruske kompozicije tri dni vrteli v krogu? Ampak mitingaši, če bodo ali ne bodo, so že dosegli svoje. Po volilni maniri v njihovi združeni republiki bi bil njihov dosedanji uspeh že kar 150 procentov. Toliko časa so gnjavili in mrcvarili, da imajo miting že v žepu. Bolj ko smo bili fobični, da se bomo odeli v kulturni molk in izpraznili Ljubljano, bolj prešerno so poskakovali/Kakšen molk, kakšna prazna Ljubljana! Figo »fresko«! Demokracija niso zaprta usta in gluha ušesa. Demokracija je tudi kakšen pendrek. Če nočemo kar naprej in naprej živeti v preteklosti, medtem ko nam bo sedanjost - kaj šele prihodnost - nezadržno polzela skozi prste... gj. Papler biiit I bombažna predilnica hi tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ CESTA JLA 14 TELEFON (064) 80-671, TELEX 34607 YUTRBPT Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Cesta JLA 14 po sklepu ZKPO razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 335 elektromotorjev moči od 0,050 kw do 15 kw izklicna cena za 1 kvv je 800.000 din — 11 šivalnih strojev SINGER nekompletni izklicna cena za kos 3.000.000 din. — 1 luknjičarka SINGER 271 K nekompl. izklicna cena 3.000.000 din — 1 šivalni stroj SINGER C 307-G-Z nekompl. izklicna cena 3.000.000 din — 3 cavinato FESTON nekompleten izklicna cena za kos 3.000.000 din — 1 gumničarka SINGER z robotom nekompl. izklicna cena 7.000.000 din — 1 hitrošivalka SINGER nekompletna izklicna cena 1.500.000 din — 1 UNION special izklicna cena 7.500.000 din Javna dražba bo v sredo, 6. 12. 1989, ob 8. uri v avtomehani-čni delavnici delovne organizacije. Ogled bo možen v torek, 5. 12. 1989, od 8. — 10. ure v avto- mehanični delavnici. Predpisani prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati kupnino in prevzeti blago do 8. 12. 1989. Informacije po telefonu 50-571 int. 255. Mick Jagger zbira -hiše! Temperamentni pevec ansambla Rolling Stones nima rad samo glasbe, ampak uživa Judi v kupovanju posestev in hiš. Zdaj ima že en ranč v Tek-. sasu, več hiš v Londonu ter vi-kendic, toda prav zdaj spet ku-Puje hišo v VValesu. Njegovi sodelavci in prijatelji pravijo, da bi se rad ustalil, številni pa se bojijo, kako bodo reagirali nekateri prebivalci v Walesu, ki nimajo prav radi takih Angležev na svojem terenu. Sfadko življenje psov Psi v New Yorku ne živijo ravno po pasje, je pokazala neka anketa. Prebivalci New Yor-ka namreč zelo radi pomagajo izgubljenim in potepinskim Psom, celo mnogo raje kot tistim, ki na cestah prosijo in po ulicah spijo. »Tukajšnji psi imajo večji ži-v'jenjski standard kot številni ljudje v drugih delih sveta,« je dejal lastnik akademije za šolanje psov v New Yorku. Ženske časopise berejo - moški Četrtina vseh bralcev ženskih časopisov so - moški, je ugotovila neka britanska anketa. Moški vedno manj berejo razne mehke porno - časopise in vsebolj berejo tiste strani ženskih časopisov, ki so namenjeni izključno ženskim problemom. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to odraz moške želje, da bi čimbolje spoznali svoje boljše polovice, kajti o marsikaterih problemih se neradi pogovarjajo. Vendar pa moški nočejo priznati, da berejo tako čtivo. Moški srednjih let, ki so ga zalotili, da prebira nasvete ženskam, je to hladnokrvno zanikal. Neki drugi, ki so ga posneli, kako je bral horoskop v ženskem časopisu, je kategorično odbil, da se z. anketarji ne pogovarja in pohitel po svoji poti. Anketa: kaj mislite o praznikih? Zlata slušalka 89 Eureka pri občinstvu, Lavrita Batagelj pri strokovni žiriji Prijetno je bilo v dvorani Iskre na Laborah, kjer se je zbralo okoli 800 obiskovalcev na mini festivalu - 14. Zlati slušalki 89. Organizacijski odbor je prireditev zaradi sprva manjše udeležbe na razpis podaljšal in prireditev preložil, potem pa je prišlo več prijav. Slišali smo 22 skladb v izvedbi desetih pevcev, skupin, dueta in kvarteta Spomin. Za spremljavo je poskrbela kranjska skupina Boogie. Prvo nagrado je občinstvo namenilo skupini Eureka za skladbo California blue, prvo mesto pa je žirija namenila Lavriti Batagelj za skladbo Ti. Kvartet Spomin je bil nagrajen za ohranjanje tradicionalnega ljudskega petja. Med drugim je nastopil kot gost Stane Vidmar in zapel uspešne melodije z zadnjih treh kaset, najbolj pa je razživel občinstvo Sašo Hribar, kije imitira! znane pevce in napovedovalce. In nekaj mnenj: Lavrita Batagelj: »Za skladbo Ti sem se odločila, ker mi ugajajo zahtevne skladbe. Lani sem na Zlati slušalki nastopila skupaj z očetom s skladbo Nocoj bo..« Dragan Drobnjak, član skupine Eureka: »Glede na naše vokalne zmožnosti smo izbrali skladbo California blue. Vadimo trikrat tedensko, imamo pester repertoar. Uspeha smo veseli, načrtujemo pa tudi več lastnih skladb«.... PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Čestita občanom Gorenjske za praznik republike - 29. november. JEŽ Mačja smrt Center za obveščanje Gorenjske - Kranj pošilja raznorazna obvestila: o poplavah, o nesrečah, požarih, izlivih nevarnih snovi in tako dalje. . . jye.d Pogledom pomembnejših besedil, ki so jih v Centru zabeležili in posredovali naprej, pristojnim službam, v času od 22 do 23. novembra, se pravi v 24 urah, je tudi naslednje sporočilo- Med tovarno Planiko in Iskro že dva dni leži povoženi maček. Nedolgo za tem pomembnim in velevažnim sporočilom C entra, so bili telefaksi na različne naslove obremenjeni s še bolj šokantnim popravkom na gornje sporočilo: Ne gre za povoženega mačka, ampak za povoženega psa! Saj se lahko komu res lahko zdi, da gre v obeh primerih za tragedijo velikih razsežnosti, o kateri naj bi bili obveščeni vsi pristojni faktorji, z mediji vred. Ampak - glede na razsežnost tovrstne morije vsepovsod po naših cestah ne moremo in ne moremo doumeti, cemu povoženemu mačku med Planiko in Iskro toliko pozornosti? Gorenjci bi celo rekli: ali ni škoda denarja in časa za taka obvestila? Dvigniti ljudem standard - to bo pravi praznik! Spet so pred nami prazniki, tokrat dan republike - 29. november. Kaj nam avnojski praznik sploh pomeni; kako ga bomo praznovali; N nasploh mislimo o državnih in drugih praznikih? Povprašali s»no nekatere Kranjčane in dobili različne odgovore. Nekaterim je 29- november tudi intimno še vedno velik dan, drugim, predvsem mlajšim, pa se zdi, da bledi pomen praznika, tudi zaradi političnih razmer. Velja pa, da sta nam Slovencem še vedno najljubša in naj-'ePša praznika v letu božič in novo leto počasi treba črtati nekatere praznike kot denimo republiške dneve vstaj. Meni osebno dan republike ne pomeni kaj dosti, kajti če časa nisi doživel, se vanj ne moreš tako vživeti. Osebno pa sta mi najljubša praznika novo leto in moj rojstni dan. Dvigniti ljudem standard - to bo pravi praznik!« mo. Zame osebno ostane dan re publike največji praznik.« najbolj občuten in najlepši 1. november.« Marjeta Melink iz Kranja: paznik kot vsak praznik! Mi-. Im pa, da se zadnja leta praz-JJji 7 manj zanosa, kar je po-'edica političnih razmer, ki jih ., prav dobro poznamo. Mi-. m< da otrokom največ pomeni vo i !\Iraz' meni osebno pa noji ,eto j„ praznjk dc|a> ponava- pa dan republike preživljam "a Krvavcu.« »J?-bert Mahne iz Sežane: ^'jo državni prazniki, tudi 29. nikl!lber" Kam bi šel za praz" *♦ ko pa je tako malo denarja, \aJe treba na vsakem koraku varčevati! Matjaž Peskar z Jesenic: »29. november naj bo avnojski praznik, sicer pa mislinvda bo Franci Jeglič iz Dupelj: »Letos grem za praznik v Podčetrtek, v toplice. Drugače pa se mi osebno zdi pravi praznik novo leto, medtem ko je dan republike res izgublja na svoji vrednosti in pomenu.« Peter Tulipan iz Kranja: »29. november je zame še vedno zelo pomemben praznik, dan, ko so bili postavljeni temelji nove av-nojske Jugoslavije. Vedno odidem na centralno proslavo, s prijatelji potem malce posedi- Vida Ziherl iz Kranja: »Tako je kot ob vseh praznikih. Veselimo se, da smo doma, da smo prosti. Če je lepo, grem na sprehod, drugače pa sem doma. Med vsemi prazniki v letu se mi zdi Franc Erjavec iz Kranja: »Včasih je nam vsem 29. november pomenil veliko več, tedaj, ko smo imeli ideale in imeli tudi perspektivo. Danes tega žal ni, še posebej ne v času, ko se ne obujajo spomini na 29. november, ampak na nek drug dan, na 1. december. Kam gremo? Dejansko ga preživljam z grenkim občutkom. Drugače pa sem za vse državne praznike v službi.« Vinko Drolec iz Kranja: »Lep družinski praznik je zame božič in novo leto. Sicer pa bo treba bolj delati: več je praznikov, slabše je. Najlepši praznik pa bo za nas vse, če bomo imeli višji osebni in družbeni standard. Tine Škofic iz Kranja: »Takega zanosa, kot je bil včasih, ob 29. novembru res ni več. Še so slovesnosti in prireditve, a manj jih je. Sam ponavadi praznik preživim na Krvavcu.« (G^mililPGLAS' 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE, OGLASI Torek, 28. novembra 1989 Človek nenehno išče novo. Včasih mu ta iskanja uspevajo, drugič ne. Neuspehi so povezani z negotovostjo in obotavljivostjo, uspehi pa z občutki podjetnega nemira in s pravočasnostjo v odločitvah, ki gledajo naprej. Pri tem je človek lahko sam ali v uspešni in zanesljivi družbi. Nekateri so za ženske, nekateri za pijačo, nekateri hazardirajo, drugi životarijo, NEKATERI PASO ZA BIZNIS O vas vemo, da ste samostojni in podjetni, ozirate se za naložbami, ki bi se vam obrestovale in za partnerjem, ki bi mu zaupali. V Meblu vemo, kaj so uspehi. Naše ime in izdelke pozna mnogo ljudi doma in po svetu. Upravičeno smo ponosni nanje. Pripravljeni smo skupaj z vami razmišljati o novih, višjih in trajnih oblikah sodelovanja, ki bi bilo grajeno na čistih računih in profitno motivirano. Z vašo zagnanostjo in našimi izkušnjami nismo daleč od uspeha. Ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko 065/22-611 ali 065/23-711. Tovariš Jože Sivec vas bo podrobno seznanil o naši nameri. Ugotovili boste, da se vaša in naša zamisel koristno dopolnjujeta. Med nami in vami bodi črka zakona in duh zaupanja MEBLO SM-L). «>© Revija Krog, vaš svetovalec pri nakupu knjižnih daril Mladinska knjiga izdaja posebno revijo, v kateri predstavlja svojo knjižno ponudbo Vsebino revije, ki je pred kratkim zopet izšla, nam predstavlja njen odgovorni urednik Nace Borštnar: ••V knjigah je predstavljeno bogastvo ustvarjalnosti mnogih generacij. V novi številki revije Krog zato ponujamo v branje pretehtan izbor knjig za vso družino. V pričujoči številki prvič predstavljamo zbirko »Kako so živeli«. V njej je beseda o človekovem zasebnem življenju v različnih zgodovinskih obdobjih. Knjige so hkrati slikanice ter upodabljajo elemente starih kultur, podrobnosti in značilnosti za tisti čas. Zbirka izide v kratkem. Zanimanje šolarjev smo želeli ponovno izkoristiti s predstavitvijo zbirke »enciklopedija vprašanj in odgovorov«. Prva knjiga »Kaj« je izšla, druga »Zakaj« iz-zide v kratkem. Domišljijo najmlajših pa bomo burili s štirimi čudovitimi knjigami Walta Disnevja. Vsebina je razdeljena po letnih časih, v njih pa je kar 365 zgodb, Zgodbe za vsak dan v letu so lepo darilo za vašega otroka. Pri naši ponudbi pa nismo pozabili tudi na priljubljeno zbirko »Zlata knjiga«. Mladim bralcem in staršem priporočamo šesti letnik, saj je v zbirki kar precej obveznega šolskega branja. Za odrasle bralce pripravljamo knjižno delo »Biblija v slikarstvu«. Znamenita dela evropskih slikarjev v barvnih reprodukcijah spremljajo svetopisemske zgodbe. Ta knjiga bo prav gotovo naletela na dober sprejem med bralci. V reviji prvič predstavljamo zbirko »Za zdravo življenje«, v kateri ugledni strokovnjaki svetujejo, kaj lahko storimo za svoje zdravje, kako ga ohranjamo in kako se rešimo marsikaterih življenjskih stisk. Ne bo odveč, če še enkrat opozorimo na evropsko in svetovno uspešnico, ki bo izšla v začetku decembra tudi pri nas. Na vašo knjižno polico sodijo tudi knjige iz zbirke »Paša za oči in usta« ter serija knjig »Moje sobne rastline«. Priročnik »ABC gospodinjstva« z več kot 4000 nasveti za vaš dom bo predvidoma izšel še letos. Tudi o teh priročnikih si lahko preberete v reviji Krog. V njej ne manjka tudi posebni sestavek z nasveti, kako boste hitro in enostavno ter ugodno kupovali naše knjige. Prav gotovo boste prihranili marsikateri dinar, če se boste naročili na zbirko ali serijo in se odločili za ugodno prednaročilo. Že sedaj pomislite na novoletna darila. Knjiga je lepo in dragoceno darilo za vašega otroka, vašega življenjskega sopotnika, znanca in prijatelja. Pri izboru vam bo v veliko pomoč revija Krog. Knjigo, ki jo boste naročili v založbi Mladinska knjiga, vam bodo naši sodelavci poslali v lepo oblikovani in barviti darilni vrečki, torej še ena skrb manj za vas in našega dedka Mraza pri obdarovanju. Želim vam veliko prijetnih uric ob branju naših knjižnih uspešnic in upam, da vam bo revija Krog v veliko pomoč pri vaši odločitvi o nakupu.« Revijo Krog pošilja Mladinska knjiga brezplačno več kot 150.000 kupcem njenih knjig in vsem, ki so se pisno ali ustno zanimali za njo. Lahko se jim pridružite tudi vi. Pišite jim na naslov: Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3, s pripisom »za revijo Krog«. Torek, 28. novembra 1989 OBVESTILA, OGLASI 19. STRAN C^IM'_W©[EHGLAS TV SPORED PETEK 1. decembra 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 10.00 Video strani 10.10 Tednik 13.30 Video strani 15.40 Video strani ]5.50 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 EP Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade 1905 Risanka ' 1912 TVokno 19.17 Naše akcije 1924 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Po stopinjah, angleška do-. kumentarna serija 2100 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka 21.50 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Propagandna oddaja 22.10 Celovečerni film 0.10 Video strani 2. program TV Ljubljana NEDELJA 3. decembra 9.15 Video strani 9.25 Otroška matineja 10.45 J. Goldman: Anastazija, ponovitev ameriške nadaljevanke Kmetijska oddaja J. Dieti: Veliko sedlo, češkoslovaška nadaljevanka Video strani Prisluhnimo tišini Kolo sreče, ponovitev TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Skrivalnice, kanadski film Kavarna Risanka Ep, Video strani TV Mernik TV okno TV Dnevnik 2. - po- li.00 Satelitski programi skusni prenosi 18.35 Domači ansambli, ponovi tev 19.30 TV dnevnik 2000 Žarišče 22.00 Satelitski programi SOBOTA 2. decembra 800 Video strani ^8.10 Otroška matineja '1-15 Televizija, dokumentarna serija . 13.25 Video strani 13.35 Video godba ponovitev 14.29 Jata zmajev, ameriški mladinski film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 EP, video strani 6.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 6.50 Risanka 16.55 DP v košarki: Beograd: vena zvezda : Bosna, nos 18.25 EP, Video strani 18.30 Na pragu 21. stoletja, „ stralska dokumentarna se-r'Ja J855 Risanka '9.15 TVokno '9.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž 21.05 TV dnevnik 22.20 J. Goldman: Anastazija, Cr-pre- av- ameriška nadaljevanka 23.10 Zamrznjenec, ameriški filr 1 00 Video strani 12.00 13.00 14.05 14.15 14.55 16.30 16.45 16.50 17.45 18.45 18.55 19.00 19.15 19.30 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebojša Rončevič: Kot list, drama TV NS 21.30 Zdravo 22.55 Poročila _2. program TV Ljubljana U).00 Danes za jutri — Za JLA in igrani film 13.00 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo 20.30 Piš svobode, francoska dokumentarna serija 21.15 Cameltrophv - Amazonka 89, dokumentarna oddaja 23.00 Športni pregled PONEDELJEK _4. decembra 10.00 Video stani 10.10 TV mozaik 12.45 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 17.05 Zrcalo tedna 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Nenad Pejič—Duško An- dič: Krivica, drama TV 21.05 EPP 21.25 Osmi dan 22.05 TV dnevnik 22.25 Človek in glasba, 1. oddaja 23.15 Video strani _2. program TV Ljubljana 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi TOREK_ __5. decembra 10.00 10.10 11.20 15.20 15.30 15.55 16.30 16.45 16.50 Video strani TV Mozaik, šolska TV Video strani Video strani Šolska TV Žarišče, ponovitev TV dnevnik Poslovne informacije Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 A. Kantof - J. Besnard: Lepotec z otoka, francoska nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.45 TV Dnevnik 3 21.55 Vreme 22.00 Tributeto.. 23.45 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Mladinski pevski festival Celje 89 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Povečava in velika parada komedij, ameriški montažni film SREDA 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna Izpovedi, ameriški film 21.45 TV Dnevnik 3 22.10 Svet poroča 23.10 Video strani /Cl ljubljanska banka ČETRTEK 7. decembra 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka 21.10 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.15 Kronika 10. kongresa ZK BIH 22.45 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru 0.05 Video strani 6. december 10:00 10.10 11.55 15.45 15.55 16.25 16.30 16.45 16.50 18.15 18.20 19.05 19.15 Video strani Mozaik Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Video strani » TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Spored za otroke in mlade EP, Video strani Spored za otroke in mlade Risanka TVokno Gostilna Lovec GORICE, tel. 46 - 030 čestitamo za dan republike Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. Priporočamo se za obisk PRIREJAMO TUDI SILVESTROVANJE Z ŽIVO GLASBO Z REZERVACIJAMI POHITITE 2. program TV Ljublj Jana po- 16.30 17.45 18.15 19.30 20.00 20.30 20.50 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi Boj za obstanek: Skok v temi, angleška poljudnoznanstvena oddaja Svet športa TV dnevnik Žarišče Kakovost med zmožnostmi in hotenjem, izobraževalna oddaja Triglavski ledenik Druga godba VELIKA IZBIRA IN ZELO UGODNE CENE AUTOERSATZTEILE UNTERL0IBL41 TEL.:9943-4227-4204 (PETNAJST KM OD UUBEUA, NA LEVI STRANI OB GLAVNI CESTI V SMERI PROTI CELOVCU) t NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA • KAROSERIJSKI DELI t SERVISNI DELI t NADOMESTNI DELI ZA MOTOR t DODATNA OPREMA NAROČILA TUDI PO TELEFONU. EKSPRESNA 14.45 Satelitski programi skusni prenosi 19.00 Jugoslavija, dober dan, od dajaTV Zagreb 19 30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice: Harper _ ameriški film VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA POSTREŽBA V SLOVENŠČINI 1 HIFI TITZ 2 PRAG MODEN 3 SCHUNHAUS SILVANA 4 JUVVELIER HABENICHT 0 ©(D 1 - OB GLAVNI CESTI V CELOVEC - PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM; 2. 3, 4 - PRED ŽEL. PODVOZOM LEVO - 900 METROV I 900 m ODLIČEN PANASONIC STEREO RADIO - KASETOFON VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE! 3 X BON ZA 1000 - ŠILINGOV IN ŠE IN ŠE - ZA OSTALE DOBITKE BOSTE IZVEDELI V NASLEDNJIH IZVODIH ČASOPISA GLAS IZPOLNITE IN PRINESITE NA ENEGA NAŠIH NASLOVOV • TAKO DOBITE TUDI DARILO! (LAHKO POŠLJETE TUDI PO POŠTI) NAGRADNO VPRAŠANJE: NISMO NAJVEČJI, SMO PANAJBO... REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V O LASU, IZVESTE PA JIH TUDI PO POŠTI ZADNJI SPREJEMNI ROK 19. DECEMBER 1080, ŽREBANJE 22. DECEMBRA 1089 VEDNO IMAMO D0V0U PARKIRNIH PROSTOROV ZA NAŠE GOSTE. KAKO NAJ II POVEM? ČISTO ENOSTAVNO! Dragi prijat# veselje. Rod bi ti ose . svetoval pri izbir 1 novoletnega dan o. schmuck and uW" Herman* - ^ 4 CELOVEC ROSENTALERSTR. 57 Tel.: 9943-463-262646 HIFI - TV - VIDEO IZREDNE PONUDBE! !• OTVORITVENA PONUDBA; VIDEOREKORDERJI "MADEIN JAPAN"OD S VAŠA TRGOVINA S ČEVUI SCIHUHAUS SILVANA SIEBENHUGELSTR 28 CELOVEC. KJER VAS ČAKA VELIKO PRESENEČENJ. _ FILTRI ZAVORNE OBLOGE AVTOBATERIJA IZPUŠNE CEVI AVTO HI-FI BRISALCI ZVOČNIKI ZAŠČITA IN PREPROGE NEGA PREVLEKE AVTOMOBILA © LEPE ŽENSKE BODO ŠE LEPŠE, PRIVLAČNI MOŠKI ŠE PRIVLAČNEJŠI VAŠA MODNA HIŠA PRAG , modui CELOVEC HAUPTMANN -HERMANN - PL 4 Tel. 9943-463-22616 VSAK OBISKOVALEC DOBI S TEM "KOTOM" LEPO PRESENEČENJE Temeljna banka Gorenjske 20. STRAN /PRAZNIČNE ČESTITKE, OGLASI Torek, 28. novembra 1989 Čestitamo za Dan republike inles ELIkN JHMHBMHHHHMHHMMV l TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA, p. o. Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog ter sklepa komisije za delovna razmerja DO ELAN objavljamo prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA III — za lakirnico programa smuči 2. MANJ ZAHTEVNA PLESKARSKA DELA — za kovinski oddelek programa športnega orodja Pogoji: pod točko 1.) — Višja ali srednja izobrazba tehnične ali kemijske smeri, oz. 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, želene izkušnje pri delu s sitotiskom, obvladovanje garafičnih tehnik, poznavanje dela z barvami, pasivno znanje enega tujega jezika in poskusno delo 4 mesece. pod točko 2.) IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja smer avtoličar, 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku objave. ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ OBVESTILO O NOVIH CENAH Potnike obveščamo, da od 1. 12. 1989 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu KRANJ in ŠKOFJA LOKA, in sicer: - priložnostna vozovnica, plačljiva z gotovino v vozilu 30.000 din - žeton 23.000 din - priložnostna vozovnica s popustom (otroci od 4 do 10 let, prtljaga, živali) 15.000 din - mesečna vozovnica za eno progo 750.000 din - mesečna vozovnica s prestopom 800.000 din - mesečna vozovnica za vse proge 850.000 din - mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide 400.000 din - dijaška mesečna vozovnica 400.000 din - letna vozovnica za vse proge 6,800.000 din inles-Ribnica t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke Slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER -čestitamo delovnim ljudem in poslovnim prijateljem DO Univerzitetni klinični center, o. sub. o. Ljubljana Golnik TO Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, o. sub. o. OBJAVA JAVNE LICITACIJE 1. Tovorni avtomobil Zastava 640, letnik 1976, izklicna ce-nadin 100.000.000 2. Osebni avtomobil R 4 GTL, letnik 1982, izklicna cena din70.000.000 Dostavno vozilo IMV 1600 BR, letnik 1980, izklicna cena din30.000.000 V ceni ni vračunan prometni davek. Javna prodaja bo v petek, 8. decembra 1989, ob 9. uri pred garažami TO, ogled pa je možen vsak dan od 13. - 14. ure na istem mestu. Kupci morajo položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene na dan javne prodaje, do 9. ure v blagajni Inštituta. Kupnino je treba plačati v 8 dneh pojavni prodaji na ŽR št. 51500-603-30281 pri SDK Kranj. AV.V.V/.ViW/AV OBNOVITEV SEDEŽNIH GARNITUR tur .■.V.\V.V.V.V.V.V.-.V".\\V.V.-.V.\V, AL. ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ OBVESTILO Cenjene potnike obveščamo da v petek 1 decembra 1989 obratujejo vse linije na Gorenjskem. a vključno mestni promet v Kranju in Skotji Loki po sobotnem vo/nem redu. KEMIČNA TOVARNA PODNART - p. o. P o d n a r t razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 22/11-1989 javno dražbo za: osebni avto LADA RIVA 1300, leto izdelave 1986, karamboliran, izklicna cena 45.000.000.- din Stroške prepisa in prometni davek plača kupec. Osebni avto bo prodan po sistemu videno-kupljeno. Varščina, ki jo je potrebno položiti v blagajni KTP 1 uro pred dražbo, znaša 15 % izklicne cene. Javna dražba bo v torek, 5/12-1989 ob 12. uri v prostorih Kemične tovarne Podnart. Interesenti si osebni avto lahko ogledajo eno uro pred dražbo na dvorišču AMD Podnart. ■■■■ bombažna predilnica in tkalnica PRODAJA NA DROBNO IN DISKONTNA PRODAJA IZDELKOV BPT TRŽIČ POSTELJNINA - vezena, tiskana, beljena in barvana NAMIZNE GARNITURE - prti, nadprti, servieti BRISAČE, KUHINJSKE KRPE v nekdanjih skladiščnih prostorih delovne organizacije. Vhod je pri vratarnici, ki je pred mostom čez reko Bistrica, nasproti Tovarne Peko Delovni čas: vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure IZDELKI SO IZ KVALITETNIH BOMBAŽNIH TKANIN IZKORISTITE UGODEN NAKUP IN NAS OBIŠČITE! Čestitamo vam ob dnevu republike in vas vabimo tudi v naši prodajalni na Deteljici in v modni hiši Pristava na Bledu. Torek, 28. novembra 1989 21. STRAN cOTgTJSSSMEIIGLAS Ortopedski pripomočki Tepina Vasilij 64270 Jesenice, Titova 2/A Želite sami poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje? Za vas smo pripravili ortopedske pripomočke: GLISSONOVO ZANKO Z VAKUUMSKIM ČEPOM Z uporabo le-te preprečite ali pa odpravite bolečine v vratu, zatilju, glavobole ter mravljinčenje v zgornjih okončinah in prstih. Vakuumski čep Glissinova zanka OPORNICA ZA KOREKCIJO POLOŽAJA NOŽNEGA PALCA To precej pogosto nadlogo vam le-ta odpravi na način, da vzpostavi normalen položaj palca in s tem prepreči nastanek in nadaljnjo rast neprijetne kosti na notranji strani stopala. dnevna opornica v času gibanja nočna opornica v času pocivanja Informacije - naročila tel. (064) 82-110 od 14. do 16. ure ali pismeno na gornji naslov rtonedsk,z=z "ripomočki__ ransluris V soboto, 2. decembra, vas vabimo na MIKLAVŽEV VEČER v hotel Transturist. Igral bo ansambel OBVEZNA SMER, zabaval in obdaril pa vas bo MIKLAVŽ S PEKLENSKO EKIPO. Pričetek ob 20. uri. V nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri pa bomo MIKLAVŽEVO RAJANJE ponovili za vaše najmlajše. Vljudno vabljeni. Vabimo vas tudi na ples z BORSALINOM, dne 29. novembra ob 20. uri. Rezervacije in informacije na telefon 064/621-261. PRODAJALNA GR0B0VŠEK IZ KOKRE VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: DOMAČO JELENOVO SALAMO, DOMAČO KONJSKO SALAMO, DOMAČO SVINJSKO SALAMO, DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, DOMAČE KRVAVICE, DOMAČE LOVSKE KLOBASE SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER JELOVICA Vabljeni v Klub Marela Gostilna Aleš z Brega ob Savi pri Kranju obvešča svoje goste, da bo danes, v torek, 28. novembra, ob 20. uri odprla dnevni in nočni bar ter s tem znova popestrila svojo ponudbo. V Klubu Marela boste v prijetnem okolju, ob dobri ponudbi in mirni glasbi lahko preživeli marsikak lep večer. Rezervacije na tel.: 064-40138. Obratovalnica GITAS Hrvatin Brane, Kranj Kalinškova 26, tel. 36-568 IZPOSOJA stroje za pranje kmetijske mehanizacije in stroje za čiščenje talnih oblog. Se priporočamo! Za delo v okrepčevalnici društva iščemo mlajšo upokojenko, veščo samostojnih gostinskih del v točilnici in strežbi. Delo vsak drugi oziroma tretji teden, tudi ob nedeljah in praznikih. Ob četrtkih zaprto. Plačilo od prometa. Zaslužek ugoden. Informacije v pisarni Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. GRADIŠ ŠKOFJA LOKA TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. SKUPŠČINA OBČINE TRZIC in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo delovnim ljudem in občanom za praznik republike msmmssGLAS .22. stran /praznični: čestitke , ocmsf Torek. 28. novembra 1989 Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Delovnim ljudem čestitamo za praznik republike Skupščina občine Radovljica, izvršni svet in družbenopolitične organizacije čestitamo delovnim ljudem za dan republike - 29. november. ORU odprtoiMoidm od 17-24k od13-23^ KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni,svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo delovnim ljudem za dan republike — 29. november — in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri gradnji socializma REPtJfiLtkES:? 29 ;^VElvtBER SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER Torek, 28. novembra 1989 23. STRAN MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLfl 16 APARATI STROJI Vrhunski VIDEOREKORDER akai, barvni TV in ZVOČNIKE fisher, deklarirano, novo, prodam. © 22-586 ___17367 Predam KOMPRESOR trudbenik, z enim cilindrom in 9-litrskim rezervoarjem. Franc Kuhar, Sp. Bes-nica2__17580 Prodam VIDEOREKORDER pana-sonic NV-G 40, tri glave, s carin-gkodeklaracijo. © 23-424 17585 Prodam TRAKTOR ferguson tip 539, 250 delovnih ur, brez kabine ali nov TRAKTOR deutz 45. Janez Kalan, Zapoge 11, Vodice 17589 Prodam RAČUNALN IK commodo-re in črno-bel TV iskra. © 67-294 ______17607 Univerzalni REZKALNI STROJ em-°o 10, prodam. Rožna 15, Šenčur __17608 Poceni prodam PEČ za centralno ogrevanje, 25.000 ccal, z vgrajenim Dojlerjem in PEČ kiperbusch. j_j2-004_17610 Prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje, tip TVT central 23, bele barve, nova, 10 odstotkov ceneje, j? 65-127, popoldne 17612 Prodam trajnožarečo PEČ in ŠTE- °ILNIK kiperbusch.© 78-434 ___________17613 Prodam FERGUSON 39, nov in ZE-TOR 5911, letnik 1979. Zgornje ____e20_17631 Prodam nov PRALNI STROJ in HLADILNIK gorenje.© 39-809 17641 Kupim električne ŠKARJE za stri-ženje ovc. Peternelj, Spodnja Sori-ca 10_ 17627 TRAKTOR, dobro ohranjen, 40 - 45 konjskih moči, kupim. ©45-538 _17645 Kupimo večje, novejše STANOVANJE, 90 kvad. m., na Planini. «2? 38-338 _17660 Kupim 80-basno klavirsko HARMONIKO. «S> 24-512 17675 OBVESTILA POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na © 39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 17409 Opravljam vsa ZIDARSKA dela, KERAMIČNE in KAMNITE obloge. © 74-736 _17595 Izdelujem VIDEO ŠPICE! Profesio-nalna računalniška grafika, animacija in zvok. ©42-047, Brane _17597 KAM ZA PRAZNIKE? Na JOŠT, kjer vam bomo postregli z domačimi slovenskimi kolinami. Zabave ne bo manjkalo! Sprejemamo tudi rezervacije za silvestrovanje. Vabi JOŠT! 17604 POSESTI_ Verna slovenska družina prevzame ali najame KMETIJO, v radovljiški ali jeseniški občini ter nudi dosmrtno oskrbo. Šifra: Z DOGO-VOROM ZA BOLJŠI JUTRI 17599 Novo HIŠO v Kranjski gori, prodam. © 81-289_17649 PRIREDITVE Plesni klub Kranj, obvešča, da bodo MLADINSKI PLESI v Delavskem domu v Kranju, tudi med prazniki, od torka, 28. 11. do sobote, 2. 12. 1989, od 20. do 01. ure. Vabljeni! 17526 Prodam starejši PRALNI STROJ RAZNO PRODAM 9orenje, brezhiben. © 632-002___- 17647 Prodam vodno ČRPALKO MT 500 za 30 odstotkov ceneje. Kralj, Pre- goslje 137, Kranj_17648 Barvni TV goldstar, ekran 51, v ga-ranciji, stereo RADIOKASETOFON 9orenje, digitalni in ŠTEDILNIK aorenje 2 + 2, prodam. © 27-236 ___17650 Prodam nov ŠTEDILNIK kupper-busch, 14 KVV, za etažno centralno, ©57-317_17652 GRADBENI MATERIAL Poceni prodam titancink in rostfrei gj-EBOVE. © 27-200_17611 Ugodno prodam GRADBENO BARAKO pri Radovljici. ©061/574-142_17624 Ugodno prodam novo strešno OPEKO TIP-2, 2000 komadov. j_622-930_17628 frodam 10 komadov ŠPIROVCEV ,12*14, dolžine 9 metrov, 40 PUNT ln gradbeno BARAKO. ©37-188, Po__7_uri_17651 Prodam 3000 komadov rabljene _ementne, strešne OPEKE folc. rfaše 19, Mavčiče 17653 Prodam dve "klaftri" bukovih DRV, 6 mesecev brejo KRAVO in 50 kvad. m. macesnovega LADIJSKEGA PODA. Florjan Jagodic, Apno 5, Cerklje_ 17577 Prodam nov AVTOSEDEŽ Chicco babv transit in mrežasto STAJICO. __ 28-949_17619 Nove SMUČI Elan RC-S in nov, še zapakiran PRALNI STROJ gorenje PS 102 A040, poceni prodam . Vin-carje 15, Škofja Loka, © 620-986 _17620 Prodam več OVAC, prednji levi in desni BLATNIK, ter prednje STEKLO za golf, starejši letnik. Pot na Bistriško planino 14, Tržič 17643 STAN. OPREMA Prodam okroglo MIZO in štiri STOLE. © 81 -228_17621 Prodam dve otroški POSTELJICI z jogijem. ©36-670, popoldan 17625 HUPIM STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE, 57 kvad.m., v Železnikih, © 66-786, od 8 do 12 ure_17622 Vzamem v najem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO, v okolici Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 17654 Prodam Z 750 LE, letnik 1981, obnovljena, z dodatno opremo. Bogataj, Škofjeloška 44, Kranj - Stra-žišče 17575 Prodam FIAT 132, letnik 1977, ka-ramboliran. © 79-748_17576 Prodam JUGO koral 55, star 8 mesecev. Anton Jamar, Boh. Bela 90 _17581 Prodam GOLF, letnik 1982, bele barve, prevoženih 83.000 km, registriran do avgusta 1990. g 50-571, dopoldne_17582 Z 101 GT 55, letnik december 1985, 56.500 km, prodam. Pot na Jošta 35, Kranj_17583 Prodam nov prednji desni BLA-TNIK za Škodo, g 23-604 17584 Ugodno prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1979. g 77-510_17587 R 5 GTL, letnik 1985 in FIAT 850 sport coupe, prodam. Informacije na g 82-852, od 15. do 18. ure _17593 VVARTBURG karavan, letnik 1978, registriran do septembra 1990, prodam. Potočnik, Rovte 8, Podnart_17594 VVARTBURG, letnik 1982, registri-ran do julija 1990, odlično ohranjen, prodam. Janez Ambrož, Vrtna ul. 11, Križe, g 50-260, int. 518, dopoldne 17596 Prodam VW KOMBI, letnik 1978, prevoženih 102.000 km, registriran do konca leta 1989. Cena 5.500 DEM v dinarski protivrednosti. g 28-004, Jagodic_17598 Prodam JUGO 45, letnik 1987, z dodatno opremo, g 42-693 17600 Prodam poškodovano ŠKOLJKO za Jugota. Ogled popoldne. Sp. Brnik 47, Cerklje_17603 Prodam Z 126 P, registrirana do oktobra 1990. Cena po dogovoru. Huber, C. revolucije 8, Jesenice _17606 Prodam Z 101, letnik 1980. g 37-686_17615 Ugodno prodam OPEL kadet, serija B, starejši letnik, dobro ohranjen. © 631-570_17629 Ugodno prodam DIANO furgon, letnik 1982, registrirano do maja 1990. Zgornji Brnik 132, Cerklje _17632 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registriran do avgusta 1990. g 633-164, popoldne_17635 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. © 27-253_17636 Prodam Z 750, letnik 1979. Pristav-ška cesta 1, Tržič ' 17637 Prodam Z 101, letnik 1978, registri-ran do aprila 1990 - zimske gume, za 1.300 DEM, g 46-021 17638 Z 101, registrirano do maja 1990, tehnično brezhibno, letnik 1978, prodam, g 633-456_17640 Z 128, letnik 7/1987, prodam. Ferk, Blejska Dobrava 7/a ali ©81-441 int.27-27, dopoldan_17655 Prodam Ž 750 letnik 1982. © 38-042, v večernih urah 17659 Prodam OPEL KADETT, letnik 1968. Huje 13, Kranj_17662 Prodam Z 101 GTL 55, s tremi vrati, letnik 1986 in črno-bel TV gorenje. Prodam JUGO 45. © 064/40-007 g 621-336 17665 FIAT, letnik g 73-432 1981, prodam. 17669 KlJpim MOTOR za VW kombi 1600. Ponudbe na g-061/225-604, VOZILA od Ponedeljka do četrtka, po 17. H" 17543 Jerm^akumulacijsko PEČ, 6 kW, SiPjJv © 23-726_17579 KuPim mizo za namizni TENIS. * 37-290 Prodam Z 750, po delih in nove BLATNIKE, MASKO, KOLOTEKE ter PODNA. Roblek, Peračica 3, Brezje, © 79-930 17574 17626 Ugodno prodam R 4, letnik 1979. Blaž Urbane, Podbrezje 233, Du-plje_17671 Prodam VVV hrošč 1200, letnik 1974. g 46-227_17672 Z 101, letnik januar 1982, prodam za 2.900 DEM, g 35-008 17673 Prodam VVARTBURG, letnik 1977. g 631-283 17676 R 5 SL, letnik oktober 1987, prodam. Informacije na g 51 -512 ____17677 ZASTAVA 101 GTL, letnik 1987, prodam. ©(064) 66-910 17589 Prodam OPEL-KADETT, letnik 73, dobro ohranjen. ©36-404 15479 Prodam GOLF diesel, letnik 85/9, S paket g 39-604 ITALO SCHUHMODE ČEVLJARSKI CENTEH ITALIJANSKE MODE.CELOVEC. PISCHELDORFERSTR 7 (CENTER - SEVER) RAZPRODAJA STOLETJA 10.000 PAROV OTROŠKIH. ŽENSKIH IN MOŠKIH ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50% ŽIVALI Prodam spalnico, © 49-282 17302 Prodam PRAŠIČA od 130 do 150 kg. Gorice 7, Golnik 17552 Prodam PRAŠIČA za zakol in krmilni KROMPIR. Zadraga 13, Duplje_17317 Prodam od 20 do 180 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka__17391 Prodam dva PSIČKA, stara 3 me-sece, mešanca, volkove pasme. Stane Tavčar, Lipica 8, Škofja Loka_17586 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev, drugo tele. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje_17588 Prodam 14 dni starega TELETA. Žabnica 53_17590 Prodam PRAŠIČE za zakol, težke nad 150 kg. Drago Krt, Kurirska 7, Kranj 17591 Prodam ©45-117 polovico KRAVE. 17601 Prodam BIKA, težkega 400 kg, za nadaljno rejo. © 79-667 17602 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, prodam. Posavec 123, Podnart © 70-379_17605 Prodam KRAVO v 8. mesecu bre-josti. Gorica 3, Radovljica 17609 Prodam mladiče NOVOFUNDLAN-CE, z rodovnikom. ©631-116 ._17634 Prodam KRAVO, brejo 5 mesecev. Papler, Leše 10, Tržič_17644 Prodam TELICO ali KRAVO pred telitvijo. Praprotna polica 14, Cerklje__17658 Prodam 8 mesecev starega BIKCA za nadaljno reip in KRAVO po tele-tu. Pungart 9, Škofja Loka 17666 Prodam več brejih TELIC. Mlaška c. 99, Kranj_17667 JARKICE, rjave, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 17670 ZAPOSLITVE V Tržiču honorarno zaposlim PRODAJALKO. Informacije na © 37-553, po 20. uri_17592 Iščem DELO, sestavljanje, pakira-nje. © 37-382_17623 HS Trg Prešernove brigade 7 (Planina III.), išče ČISTILKO za čiščenje skupnih prostorov. Plačilo po dogovoru in medsebojni pogodbi. Prijave sprejema Šušteršič, Trg Prešernove brigade 7, Kranj 17630 Iščem DELO na dom. © 33-189 _17642 Za odličen honorar iščem ZASTOPNIKA za območje Gorenjske. ©57-262, od 10 do 12 ure 17656 Razprodaja stoletja : TENSAI — videorekorder na daljinsko upravljanje TENSAI — stereo — stolp z zvočniki, radio, gramofon, dvojni kasetar, na daljinsko upravljanje samo ATS 4.400.- netto samo ATS 2.500,- netto BeNakJtelienerstrasse 27, Tel.: 9943 — 4242 — 26187 (pri glavnem parkirišču) Zaposlimo dekle za STREŽBO v kava baru z biljardi, v Škofji Loki. © 633-446_17661 TRGOVKO z izkušnjami sprejmem v delovno razmerje. Šifra: VESTNA TRGOVKA 17664 OSTALO_ Za simbolično ceno oddam dekliška OBLAČILA, za starost od 10 let naprej. M. Pijade 17, stan. 9, Kranj 17043 Servis in generalna obnova PRAL-NIH STR O J EV. © 632-002 17646 ELEKTRO SERVIS - Andrej Čape-Ija, Huje 19, Kranj! POPRAVLJAM gospodinjske aparate, pralne stroje, sesalce, mikserje, ročna orodja. Za aparate Elma in Rovventa upoštevam tudi garacijo. Informacije na © 37-427, zvečer 17674 Prodam suha bukova DRVA. © 27-481 ali doma 77-040 17578 Prodam italijanski kombiniran VOZIČEK in povijalno mizo. ©48-742 __17614 Montažno GARAŽO za avto, prodam. ©27-803_17616 Prodam borove PLOHE. Suha 26, Kranj_17617 Prodam polovico KRAVE za v skri- njo. Voklo 44, Šenčur_17618 Prodam mizarsko delovno M"lZO. Koritenska 10, Bled_17639 Jadralno PADALO, rezervo, sedež in vario, prodam. © 78-403 17657 Ugodno prodam 3 mesece staro dolgo belo POROČNO OBLEKO, št. 42 ter dodatke. Cena po dogovoru. Informacije na ©39-095, v torek, od 18. do 20. ure (Potočnik) __17663 KROMPIR za krmo, prodam. Mavčiče 4 17668 ZAHVALA Ob prezgodnji in nenadni smrti našega dragega LOJZETA MELIHNA st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili h grobu, prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki ste prinesli cvetje in nam ustno ter pisno izrazili sožalje. Hvala Društvu delovnih invalidov Kranj, ZZB NOV Kranj, sodelavcem Iskra Terminali in Prevozništvo Zabret, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. VSI NJEGOVI Kranj, Križe, november 1989 Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JANEZA ŠTURMA Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in pomoč. Hvala tudi kolektivu Alpetour — TOZD PP za tolažilne besede in ves njihov trud. Zahvala g. župniku, pevcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena, hčerki in sin HTfi - TV - VIDEO -HIFI - TV - VIDEO - HIFI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre, tete in svakinje MARIJE OBER Baločeve Mirni iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in pomoč. Posebna hvala patronažni sestri Čadeževi, dr. Bajžlju, g. župniku, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Stražišče, 11. novembra 1989 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 25. letu starosti zapustil sodelavec našega kolektiva MARKO SOBOČAN elektrotehnik v službi za vzdrževanje in energetiko Od vestnega sodelavca smo se poslovili v četrtek, 23. 11. 1989, ob 15. uri na pokopališču na Kokrici. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delovni kolektiv in Sindikalna organizacija Tekstilindus Kranj GOVORIMO SLOVENSKO IN NUDIMO TUDI SERVIS NAJVEČJA IZBIRA NAJBOLJŠIH SVETOVNIH ZNAMK NA KOROŠKEM SONY - PANASONIC -JVC - BLAUPUNKT - SCHARP - PIONIER - ONKIO DENON - TELEFUNKEN ... PO SENZACIJSKIH CENAH BELJAK, NIKOLAIGASSE 37, Tel. 9943-4242-26600 (GLAVNA CESIA V BELJAK, TRETJI SEMAFOR ZA DRAVSKIM MOSTOM LEVO)_ - DENON - TELEFUNKEN ... PO bfciM*« SCHRODI SENZACIJSKA VIDEO RAZPRODAJA ITT NOKIA 3908 4 6 80.- NETO SCHARP VC-A105 4 900.- NETO PANASONIC NV-L20 6990.- NETO PANASONIC NV-MC30 18.190- NETO IN SE VELIKO DRUGIH PRI VAŠEM HIFI - TV - VIDEO SPECIALISTU BELJAK, NIKOLAIGASSE 37. Tel 9943-4242-26600 (GLAVNA CESTA V BELJAK, TRETJI SEMAFOR ZA DRAVSKIM MOSTOM i-EVO) Peli so jih moja mati Enkratno doživetje uspelega večera predstavitve kulturne dediščine v Cerkljah Turistično društvo v Cerkljah je v soboto zvečer predstavilo gledalcem v nabito polni dvorani medkrajevnega prosvetnega doma po idejni zamisli domačina Franca Frantarja izvirno predstavo »Peli so jih moja mati«. Sedem družin iz Cerkelj, Brnikov, Adergasa in Dvorij je popeljalo obiskovalce z izborom prelepih domačih slovenskih pesmi v čas njihovega nastanka, v čas, ko smo Slovenci tudi kulturno spoznali in dokazali, da smo narod, prav tako tudi kulturno bogat, kot tisti okoli nas, ki so se skozi stoletja trudili prepričati nas o nasprotnem. Poleg izrednih narodnih pesmi to dokazuje tudi na tej prireditvi prisrčno izvedene »umetne«, vendar v času že ponarodele pesmi skladateljev Ipavcev, Golja, Kimovca in predvsem našega domačina Davorina Jenka. Prav njegova in naša Lipa zelenela je je prav na 75-letnico umetnikove smrti ob koncu prireditve segla zares globoko do srca in nas opomnila, da smo prav mi prvi dolžni ohraniti naše narodne običaje. Družina Močnik iz Cerkelj, oče Štefan, mama Helena in sinovi Damjan, Tomaž, Primož ter hči Marta vsi v narodnih nošah. Zapeli so tri pesmi z naslovi. Kje so tiste stezice, Zmeraj sem si mislil in Tam, kjer teče bistra Žila. Vsemu je pripomogel veliko tudi zadnje čase zelo priljubljeni povezovalec Silvo Teršek, ki se je znal vživeti v vzdušje med dvorano in nastopajočimi in s svojimi duhovitimi in na trenutke »aktualno politično« obarvanimi komentarji dal prireditvi svojevrsten pečat. Katera od nastopajočih družin, posameznikov in drugih skupin je bila najboljša, nima smisla razpravljati; vsega priznanja vredni so vsi, ki so na tak način izrazili svojo trdno pripadnost narodu in njegovi tradiciji. Lojze Kalinšek Naj živi 29. november, praznik vseh poštenih, demokratičnih in po srcu prijateljskih Jugoslovanov. Povejmo stokrat, če je treba in če je res toliko gluhih, in ne pozabimo nikoli, ne naši bratje - po črki, vpitju ali po srcu: Slovenci smo šli 29. novembra 1943 v Jajce, potem ko smo že imeli svoj lastni državotvorni zbor slovenskih odposlancev v Kočevju, ko smo že lep čas imeli svojo lastno, dobro organizirano vojsko, ko se v docela norih in nepreglednih zgodovinskih časih nismo ustrašili svoje usode in svoje majhnosti; ko smo takoj nato postavili na noge vse državne institucije • od lastnega denarja in gledališča in znanstvenega instituta, do šolstva in gospodarstva. To je bil izključno naš delež in nikogaršnji drug, ki smo ga lahko samozavestno v imenu zgodovine, velikih idej in svoje presoje postavili k deležem drugih jugoslovansko konstitutivnih narodov za novo, demokratično in federativno Jugoslavijo. 29. november zato za nas ni samo pražnji dan jugoslovanske dejavnosti, temveč tudi dan samostojne, suverene in enakopravne odločitve, da hočemo in želimo poskusiti z drugačno, novo, moderno Jugoslavijo. , . V srednjem veku so po Evropi križarile obubožane, razuzdane in nasilne procesije romarjev, ki jim je za vsakim vogalom po nemarnem z jezika letelo Kristusovo ime; za seboj so puščale bolezni, smrt in lakoto. V imenu krščanske ljubezni in ponižnosti so kradle, posiljevale, se gonile in umirale. Konec 15. stoletja zato v Evropi skoraj ni bilo zdravega človeka, cinizem votlih, velikih in obenem izpraznjenih besed pa je bil tolikšen, da so duhovniki s simbolom Kristusove krvi izpred oltarja nazdravljali svojim pregrešnim ženskam v cerkvi. Čeprav ni nihče nosil Kristusa v srcu, so vsi izgovarjali njegovo ime in se razglašali za njegove odposlance. , Ni treba posebej kazati s prstom, da so navznoter vse take in podobne procesije zelo enake: naj prenašajo sem in tja te ali one slike, naj se hranijo s krompirjem ali jogurtom, naj vihtijo take ali drugačne zastave in besede, ponavljajo ta ali ona imena, se valijo proti Aachnu, Kompostelji ali Ljubljani: zmeraj spet so sprevodi fanatične zmedenosti, enako navdušeni kot maloumni, jalovi, onesrečujoči in do kraja barbarski. Bolj ko poudarjajo dostojnost in dostojanstvo, manj ga kažejo. (Tudi sicer je sleherna skupnost, ki se ji zdita ti dve vrednoti toliko samoumevni, da ju sploh ne omenja, zagotovo načeta v obojem: v dostojnosti in dostojanstvu.) Vodji teh procesij so se prepirali in pobijali med seboj, procesije so bile prestižna avantura, nedelo in lahka zaslužnost, zaseženje pravice; za nekaj časa izgineš s svojega nesrečnega doma, kjer si pomagal, da je vse narobe. In tako naprej. , Mladoletni partijski oblastniki so po vojni res zagrešili neverjetne neumnosti, nečloveškosti, celo grozodejstva. Z objestno in surovo kretnjo so odvrnili najboljše, pogosto sijajne sopotnike, jih ponižali in pahnili v osamo ali celo smrt: naj je to bilč krščanskosocialistični Edvard Kocbek, naj so bili dachauci ali pa današnji predsednik slovenskih socialdemokratov Jože Pučnik, ki je moral odsedeti sedem let samo zato, ker si je upal videti prezgodaj predaleč. Naj je to bilo orubljeno ali ponižano slovensko ma-lomeščanstvo, ki ga ima sicer velik del sodobne sociologije za enega važnejših delov družbe in ki je bilo ekonomski, preživetveni temelj Osvobodilne fronte; ali pa nacionalizirani, največkrat kar oropani kmetje. — Toda ali je zato treba brezobzirno in pogosto poniglavo podirati današnjega Kučana, ki odpira in podpira proces ponavljanja, ki do fanatičnih meja človeške vzdržljivosti vztraja zoper vse pritiske na demokratizacijsko in prenovitveno gibanje v Sloveniji in Jugoslaviji? Je to oblika pogrešanja kajzerjev in kraljev? Smo popadljivi, ker nas je brez gospodarjev nad seboj strah? Je to strah pred odgovornostjo za lastno usodo? ■ Zaželimo si v izvirnem smislu 29, novembra vseeno vse dobro, svobodo in prijazno usodo! Glede 1. decembra pa predlagam, ker so že nekateri mladinci, da ga pač vzemimo kot vsa ostala Evropa, če se že imamo za njen del: kot dan boja proti AIDS. Če komu to ni prav, mu pač ni pomagati, naj prihaja v Ljubljano, od koderkoli hoče. Legitimacijo za zgodovino in za danes si bo v vsakem primeru napisal sam. , Naj živi 29. november, praznik vseh poštenih, zares demokratičnih in po srcu prijateljskih Jugoslova- nnv' /: govora dr. Matjaža Kmecla v Žireh, 25.11. 1989 Proti mitingu Kranj, 27. novembra - Zahtevam in stališčem, da je napovedani miting 1. decembra v Ljubljani za državljane Slovenije nesprejemljiv, se pridružujeta tudi Socialdemokratska zveza Slovenije in občinski komite ZKS Kranj. Socialdemokratska zveza ugotavlja, da ima v primeru nezakonitih in nasilnih dejanj SR Slovenija pravico do samoobrambe in zato zahteva od slovenske skupščine in predsedstva, da organizira in izvede priprave, ki bodo preprečile samozvani shod, v primeru nasilnega prehoda na slovensko-hrvaški meji pa uporabi vsa razpoložljiva sredstva. Skupščini SR Slovenije tudi predlaga, da v primeru nadaljnjih groženj nezakonitih dejanj na ozemlju SRS sprej; me ukrepe, h katerim jo zavezujejo ustavni amandmaji v primeru neposredne agresije; vključno z odcepitvijo. dVečinskim mnenjem v Sloveniji, da bo miting le poglobil družbeno krizo in neposredno pripomogel k razhajanju narodov v Jugoslaviji, pa se pridružuje tudi občinski komite ZKS Kranj. Odločno podpira stališča vseh državljanov SR Slovenije in soglaša s stališči, ki so jih med drugim sprejeli CK ZK Slovenije, predsedstvo RK SZDL, IS in Predsedstvo SRS. Železniki, 27. novembra - Po več letih gostovanja v dveh tesnih pisarnah krajevnega doma je oddelek milice iz Železnikov, ki pokriva območje sedmih krajevnih skupnosti na več kot 200 kvadratnih kilometrih, slednjič prišel do svojih prostorov. Odprli so jih v novem stanovanjskem objektu na Trnju, za kar so se dogovorili pred dvema letoma. Pri opremljanju prostorov, v katerih bo petero miličnikov precej lažje delalo kot doslej, je pomagalo tudi gospodarstvo iz Železnikov. Objekt je slovesno odprl predsednik škofjeloške skupščine Jože Albreht. - Foto: G. Šinik j/O ljubljanska banka GORENJC FORMU BANKA RIHRANKA NOVI MEJNI ZNESKI Od 1. decembra dalje za posamezni ček tekočega računa veljajo novi mejni zneski: — najnižji mejni znesek, na katerega lahko glasi ček, je 300.000 din; — najvišji mejni znesek za gotovinsko izplačilo (PTT, SDK, druge banke) je 3.000.000 din; — najvišji mejni znesek za brezgotovinsko plačevanje je 8.000.000 din Znesek izplačila iz hranilnih vlog na vpogled iz hranilnih knjižnic, ki so izdane na ime drugih bank znaša dnevno 8.000.000 din. 8.O0O.OOO*U Temeljna banka Gorenjske GRŠKI FILOZOF IN MATEMATIK. AVTOR IZREKA 0 PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU NAJVIŠJA GORA TURČIJE ZOFAZ NASLONJALOM NESKLAD N0STV STAVČNI ZVEZI, PRESKOK MISLI ZARA0I NESKLADNOSTI ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA KUNTNER TONE SPAJANJE S KISIKOM ATENIN0 SVETIŠČE REKA V TITOVEM VELENJU NEZNANKA V MATEM OBRAMBNI NASIP STROKOVNJAKINJA ZA IRANSKI JEZIK BIVŠI JAPONSKI PREMIER (KAKUEI) MREŽASTA TKANINA SMIUAN ROZMAN MEJNA RE KA MED SZIN IRANOM GR BOGINJA ZEMLJE RIM CESAR II STOLI MAK FILM REŽISER IBRANK0) FRANC PISATELJ IANDRE) ITALU RADIO PISATELJ PELIN AVTOR KRIŽANKE R NOČ VELEMESTO V SEV ITALIJI- SLAST DO JEDI TEK KARIKATURIST KRIŽANIČ ZA0IRĆ-NOST FR KOVANEC ZA 5 CENTIM0V PAPEŠK0 POKRIVALO RUDI 0M01A GOROVJE V ČSSR.DEL ZAHODNIH KARPATOV IT MESTO IZHODIŠČE ALPSKIH CEST POKRAJ V J FRANCIJI KIT UTEŽ NAMERA OPREZNOST ZVONKO VUJIN SLAVKO OSTERC TKANINA ZA VEZENJE MESTO NA KITAJSKEM ANT0NI0 CAN0VA DOGOVORJEN LJUB SESTANEK IT MESTO OB ADIŽI BREZPR LJUDSTVO IVAN TAVČAR ERNST TOLLER GOZDNI DELAVEC IT KNJIŽEVNIK (IPP0LIT0) RAJK0 NAHTIGAL 0IVJA RACA BENIGNA MIŠIČNA BULA IZUMITELJ MOTORJA Z NOTR IZGOREVANJEM INIKOLAUSl SATIRIK BUCHWALD DEL TEDNA ŽELEZN KRIŽIŠČE V SEV ITALIJI IGOR T0RKAR OLGA MEGLIC K05E i 2 TRINITR0-TOLU0L ATOL V OTOČJU TUAM0TU ANTON MARTI