Štev. 193.
o Llubllanl. g četrtek, dne 24. avgusta 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 131—
po
ža četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 101— za Četrt leta „ „ 5 — za cn mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h a* mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
__ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
tie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona Stev. 74.
0VENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list zo slovenski narod
Upravništvo i* v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — '	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Novo gibanje na Hrvaškem.
Zagreb, 22. avg.
Katoliški sestanek, ki so se ga udeležili tudi vaši vrli zastopniki iz Slovenske, je na Hrvaškem vzbudil veliko pozornost in takoj vplival na vso javnost. Prvič seje tu videlo, da so se sestali možje, prošinjeni od idej, ki so mnogo globlje, kakor vse, kar giblje sedaj naše politične stranke. Res so se sorodne misli že naglašale na katoliškem shodu, a ta je bil le bolj demonstrativna parada, medtem ko smo tu videli pred seboj same praktično, podrobno socialno delo. Krasni program socialnega dela med našim seljakom in delavcem je odprl našim ljudem novo polje za koristno delovanje.
Vse se je čudilo, da se je vršil sestanek, ki je bil tako akademično poučnega in praktično ljudskega značaja. „Furtimaši delajo novo stranko!" so vpili nasprotniki. A v svojo žalost so videli, da „ klerikalci" o politiki niti nečejo govoriti, da puste druge, kjer so, in da mislijo le te, kake bi sebe same organizirali za delo v prospeh hrvaškemu narodu. Da, v svojo žalost se liberalci zapazili, da vstaja tu nekaj novega, česar še niso poznali. A to ni nobena stranka — te je hrvaško katoliško ljudstvo, ki hrepeni po višji kulturi.
Iz strahu pred tem novim gibanjem so se najprej zganili liberalci. „Obzor" je pokazal pravo barvo: Ves katoliški sestanek je izkušal persiflirati. Hinavec se je skril za psevdonim »svečenik" in odtam izkuša s podtikanjem, zavijanjem in drugimi takimi sredstvi diskreditirati one, ki so si pridobili kaj zaslug za sestanek. Popolnoma tista taktika, kakor so je še imeli slovenski liberalci v začetku katoliškega gibanja, ko so se obešali za suknjo vsakemu duhovniku, ki je bil toliko emejen, da ni mogel izpregledati liberalnih namenov. Vse pisanje „Obzorovo" naredi vtisk, da bi rad igral Mefistofela, pa je preneumen. V „Obzoru" zdaj sploh vlada popolna zmeda. List nima programa in je zapadel v neki omladni liberalizem, ki živi samo od zavisti do „Hrvatstva".
Okoli »Pokreta" se se zbrali pa liberalci, ki so že napredovali v pravem fra-masonstvu. .Pokret" je tak, kakor „Nared" v svoji zlobi in podlosti, zato se oba lista tudi medsebojno hvalita. Njegova stranka so takozvani .naprednjaki", ki so bili po katoliškem sestanku tako vznemirjeni, da so sklicali tudi shod, ki je bil pa kaj kla-vern. Komaj 40 jih je prišlo, in v govorih se je pokazal veliki razloček med katoličani in naprednjaki: Prvi si ustvarjajo program za ljudsko delo, ti pa le iščejo sredstev, da bi za svoje osebe pridobili nekaj mandatov. Prazen idej in vsebine je bil ta sestanek. Katoličani so izključili politiko in govorili o sebi, ti so pa govorili le o drugih strankah, in premišljevali, kako bi se dal vloviti kak mandat. Njihov program je izrazil dr. Lorkevič z besedami, da se „ho-čejo pod zastavo svobodomiselnih, naprednih in demokratičnih idej boriti preti mad-jaronom".
Pa takoj pri razgovoru o volitvah so ta program že precej zatajili, ker so se iz-
rekli, da pri ožjih volitvah med madjaroni in hrvaškimi „klerikalci" ali frankovci n e bodo glasovali za hrvaško stranke, oziroma to prepustili krajevnemu odboru. Taka stranka ni ne svobodomiselna, ne demekraška in bo madjaronom le koristila. O ljudskem delu ni ne govora. Cele v resolucijah zabavljajo na „Hrvat-stvoa in na Starčevi eevo stranko.
Ti takozvani »naprednjaki" se bodo, kakor kaže, v slučaju potrebe ravne tako zvezali z madjaroni, kakor so se slovanski liberalci z Nemci — vkljub svoji teoretični narodni radikalnosti.
Važne vesti z Balkana.
(Izvirna poročila „Slovencu*.)
M i t r o v i c a , 24. avgusta.
Tu se širijo govorice, da je Avstrija od evropskih sil dobila nalogo, da, z namenom pomiriti te kraje in prisiliti Turčijo, da v Makedoniji in Stari Srbiji sprejme evropsko finančno kontrolo, okupira Staro Srbijo do Skoplja. Ti glasovi katerim Turki verujejo, so tako razburili duhove pri Turkih in Arnavtih, da so setizačeli pripravljati,da z oboroženo roko napadejo Avstrijce, ako se izpolnijo ti glasovi. — Turški agitatorji so odšli po celi Stari Srbiji, da bunijo Turke in Arnavte na odpor v slučaju prodiranja Avstrijcev, ki ga pričakujejo. — Zanimivo je, da tudi zmernejši Turki verujejo tem glasovom. Arnavti so že odločeni, da se pridružijo Turkom, ker tudi oni nočejo Avstrijcev, ker pod avstrijsko upravo bi ne mogli delati tega, kar delajo sedaj. V slučaju, da avstrijske čete zares pridejo sem, česar pa ne verujem, groze Arnavti in Turki, da najprvo pokoljejo vse Srbe, ker menijo, da pridejo Avstrijci zato, ker Srbe neprenehoma mučijo turške in arnavtske zveri.
Glasovi o dohodu Avstrijcev so najbrže izmišljeni, a vse kaže, da so prišli med Turke od neke strani, ki bi rada videla, kako bi tako vest sprejeli Turki in bi li se temu kaj uprli; a z druge strani naj bi ta vest ogorčila Turke in Arnavte proti Srbom, dabisezačelo klanje intaki i krvavi neredi, kibi imeliza ! neizogibno posledico avstrijsko okupacijo, naj si tudi „za-č a s n o."
Turške oblasti ne store ničesar, da bi pomirile razburjene duhove Arnavtov in Turkov.
Solun, 24. avgusta.
V solunskem in bitoljskem vilajetu je odrejena mobilizacija, ki se je že začela. — Kaj Turki s to mobilizacijo nameravajo, se ne ve; a zdi se, da bo ta vojska, 200000 mož, poslana pri bolgarski meji; en del pa bo poslan v Staro Srbijo. — Turki se vesele vojske z Bolgarijo, na katero so že dolgo jezni, a govori se tudi, d a bo morda treba braniti tudi Staro Srbijo. Turki so fanatizovani za vojsko, posebno odkar je bil poizkušen atentat na sultana, ki so ga baje zakrivili Bolgari.
Rusko-lnponsKn vojska.
Pred mirom?
Vsi listi, izvzemši „Petit Parisiena" in »Matina" ki prinašata neko pesimistično izjavo Wittovo, prinašajo ugodne vesti e mirovnih pogajanjih. Ta vest je tem bolj verjetna, ker jo je prinesel ugleden list »Mor-ning Post", ki ima ozke zveze z angleškim zunanjim ministrstvom. Japonska dobi svoje vojne stroške povrnjene, ker bi odkupnina za Sahalin, odškodnina od strani Kitajske za vzhodno-kitajsko železnico in vsota, ki bi ji jo Ruska plačala za preskrbo vojnih ujetnikov, znašala toliko, kolikor je Japonska potrošila za vojne namene. Sicer poročila še sedaj niso povsem zanesljiva. Eni še vedno govore o razsodišču, ki naj bi vzelo mirovno vprašanje v roke, drugi menijo, da Rusija odstopi Japonski južni del Sahalina, tretji domnevajo, da bo Rusija Sahalin kupila od Japoncev nazaj. Iz Londona poročajo „Times" 23. t. m. o izjavi nekega japonskega mirovnega pooblaščenca: Vojna moč Rusije na Daljnem Vzhodu je strta. Vladivostok ni pripraven za vojno pristanišče. P o r t A r t u r, p o 1 o t o k L i a o tun in Koreja so opirališča, ki zagotavljajo Japonski odslej premoč t ti-homorskih vodah. Sibirska železnica bo služila mirnemu trgovinskemu prometu.
Portsmeuth, 23. avgusta. Baron Komura bo v današnji seji pristal na kompromisne predloge, predlagane od predsednika Roosevelta.
Pariz, 23. avgusta. „New-York Herald" poroča, da je Japonska predlagala, naj se stavi vzhodno-kitajsko železnico pod mednarodno nadzorstvo, kjer naj bi bila tudi Rusija zastopana. Sevč bi morali sprejeti nekatere japonske pogoje.
London, 23. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča: Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo svojo pogodbo s Korejo Ta velja za 15 let in določa med drugim, da smejo lastniki ladij graditi v Koreji ladjedelnice, pristanišča in najemati ozemlje.
Peterburg, 23. avgusta. Ce se prekinejo mirovna pogajanja, bodo vpoklicali vse rezerv, iz letnikov 1897—1902. Sestavili se bosta dve novi armadi. Linevič si je nabavil 35.000 mongolskih konj in brzojavlja zelo zmagonosno. Admiral Birilev je 21. t. m. poročal carju o preosnovi ruske mornarice.
Ruske železnice.
B e r o 1 i n , 22. avg. Železniški minister knez H i 1 k o v je odpotoval v Mandžurijo, da vodi prevoz. Nadzoroval bo dela pri železnici v Omsku. V železniškem ministrstvu delajo po načrtu, ki računa z dveletno vojsko.
Na Sahalinu od Japoncev obkroženi.
Kapitan Sterlinkov pripoveduje, kako se je godilo ruskim oddelkom, obkoljenim od Japoncev na Sahalinu.
Sterlinkov je bil nastavljen na OljgL 9. avgusta je bil silen boj med Elanjo in Vla-dimirovko. Sovražnika je bilo petkrat več, in v vednem boju se je ruski oddelek počasi umikal proti Daljnemu. 11. avg. so Japonci obkolili rusko desno krilo, katerega baterija je že postreljala vse svoje kroglje in pe silno slabih potih ni bilo mogoče do važati novih granat, sicer jih je pa povsod manjkalo. Topov odpeljati ni bilo mogoče; zato so jih pokvarili, da so nerabni. Ruski oddelek je šel proti sredini otoka in se utrdil na treh krajih En del se je ločil in se ne ve, kje je. 12 avg. so odrezali oddelek Drozdova s 50 možmi in enim topom. Pri Orciševskem je ostal oddelek 100 mož, ki so sežgali vse listine in denarja, ko so jih sovražniki obkrožili. Sterlinkov z 22 lovci je sklenil, da se prebije k Ljapunom. Pet dni se je prebijala ta četa ob zapadnem obrežju otoka, ves čas preganjana od japonskih lov-
cev; jesti niso mogli ničesa, in ljudje so se jim kazali jako neprijazne. Na poti se jim je pridružilo 32 mož. Slednjič si niso mogli drugače pomagati, nego da so se polastili dveh japonskih ribiških ladjic V naglici so iz obleke in bičja sešili jadra, in odpluli na morje brez hrane, brez kompasa in zemljevida.
Na morju srečajo japonsko vojno brodovje, ki je plulo proti seteru; obrnili so se na jug in srečno ušli neopaženi; nato se obrnejo zopet severno, da dosežejo rusko obrežje. A ponoči je nastal vihar, ki je odnesel eno ladjo s 23 osebami, da se ne ve, kje je. Druga ladja je dosegla rusko obtežje.
Se dva ruska oddelka sta ušla na podoben način. Pripovedujejo, da so ostali Rusi na Sahalinu tako zajeti, da jim ni mogoče uiti. Nimajo ne hrane, ne streliva, ne obleke in umirajo v gorah.
Nemci v Afriki. — Nemške čete skozi Avstrijo.
V Hamburgu sodijo prizadeti trgovski krogi, da je položaj v Nemški Vzhodni Afriki za Nemce skrajno nevaren. Bojč se, da izbruhne vstaja proti Nemcem med bojevitimi Vahehe-rodovi. V Trst je odpotoval mornariški kapitanski poročnik Behnke, da pripravi vse za vkrcanje nemškega moštva, ki odpotuje na ladji „K6rber" skozi Trst v Afriko. Čudno, da smejo Nemci svoje vojaške čete voziti skozi Avstrijo!
Ogrska kriza.
Kronski svet. Fejervary je brzoja-vil v Budimpešto, da je kronski svet odobril sklepe sklenjene v zadnjem ministrskem svetu. Ogrska vlada bo na lastno odgovornost še nadalje izplačevala vsote za skupne državne izdatke in kaznovala uradnike, ki podpirajo odpor proti vladi. Pod orožje se pokličejo nadomestni rezervisti in pričela bo pogajanja o trgovinskih pogodbah brez dovoljenja zbornice. Fejervary je predložil cesarju popoln načrt, ki pa ni bil objavljen.
Izstop iz liberalne stranke. Včeraj je sklenilo 11 poslancev, da izstopijo iz liberalne stranke. Med njimi sta tudi bivši državni tajnik Franc Nagy in grof Wenkheim. Izvrševalni odbor liber. stranke za VII. budimpeštanki okraj je sklenil, d a izstopi iz liberalne stranke. Pri seji je bilo navzočih več sto volivcev. Sklenili so zahtevati: gospodarsko samostojnost, splošno velivno pravico, narodnostni razvoj v armadi, mažarski poveljni jezik in dokler se ta ne uvede, uvedenje mažarščine kot polkovni in službeni jezik. Poslanec Mor-zsanyi je izjavil, da izstopi iz liberalne stranke.
Posvetovanje liberalne stranke. Včeraj se je vršilo tudi posvetovanje liberalne stranke. Odobrili so predlog Danielov. Stranka izjavlja, da sicer vztraja na dosedanih načelih, a je pripravljena požrtvovalno sodelovati, če se združijo vse stranke, ki so zveste načelom iz leta 1867. Tudi grof Tisza in Khuen Hedervary sta priporočala predlog.
Nove vojaške koncesije. „Magyar Hirlap" poroča, da namerava vlada ponuditi koaliciji novo vojaško koncesijo. Zapoizkušnjo bi vpeljali pri huzarskih polkih mažarski poveljni jezik. List pa pristavlja sam, da se ta vest ne ujema s poročili iz Išla.
Papež o ločitvi cerkve od države na Francoskem.
Pariz 23. avgusta. „Figaro" poroča iz Rima: Papež pripravlja velevažen spis, ki bo obsagal predpise za francoske škofe in duhovnike, kako postopati, ko se uveljavi zakon o ločitvi cerkve od države na Francoskem.
Rusija.
Rusko-Poljsko. Vsled splošne stavke v Varšavi je od glavnega mesta popolnoma ločen južnovzhodni del Rusko-
Poljske. V pisarnah Eskomptne banke je iz vršila policija hišno preiskavo, nakar so prijeli dva uradnika. Predvčerajšnjim je bilo v mestu mirno, dasi je delavstvo razburjeno. Preprečili so vse poizkuse, prirediti nemire. Varšavski dnevniki ne izhajajo. Včeraj so se spopadli v Varšavi stavkujoči delavci z železniškim bataljonom, ki je nastopil službo. Tudi v Lodzu je izbruhnila splošna stavka. Približno 40.000 delavcev ne dela.
Car zastražen. Kljub temu, da je izšel ukaz o gosudarstvenni dumi. je položaj neizpremenjen in nezanesljiv. Car ne obišče Moskve. Policija vedno zapira sumljive osebe. Pomnožili so straže v Krasnem selu in Petrovem dvorcu. Ob 10. uri zvečer zapro v Petrovem dvorcu izjemoma enega vse vhode. Vsak, ki gre v palačo, se mora izkazati. Izvzeti niso niti veliki knezi.
Gosudarstvenna duma. »Mag-deburger Ztg " poroča iz Peterburga: Dne 22. t. m. so zborovali v Peterburgu pristaši ruske reformne stranke. Seji je predsedoval knez Trubeckoj. Izjavili so, daso določila gosudarstvenne dume nezadostna. Na prebivalstvo nameravajo izdati primeren oklic.
Polkovnik umorjen. Predvčerajšnjim so našli v stanovanju zabodenega poveljnika kutajskega kazaškega polka, polkovnika Hideckega. Sodijo, da so izvršili umor Armenci, ki so mu prisegli maščevanje. Hidecki je namreč pri zadnjih nemirih najkrutejše nastopil proti izgrednikom.
Socialisti oropali državno blagajno. V noči od 5. na 6 t. m. so našemljene osebe napadle in oropale državno blagajno v Oputovem. Straže so pomorili, deloma ranili in odnesli denar, ki se je nahajal v blagajni. Vlada je poročala, da je oropala blagajno tatinska sodrga. Izvrševalni odbor poljske socialistične stranke je pa izdal oklic, ki naznanja, da se oropali blagajno člani bojevne socialistične organizacije. Oropano vsoto 12.194 rubljev porabi prekucijska stranka za boj proti carju.
Rusija in ustava.
Kako različno je Rusija sprejela carjev manifest, ki proglaša dumo, kaže najbolje razloček med Peterburgom in Moskvo. V Moskvi je bilo zvečer nekaj mesta razsvetljenega, Peterburg pa, mesto birokracije in velikih knezov, ni kazal nobenega veselja, ampak je ostal hladen. Tuji časnikarji so pričakovali, da bo vsaj v senatu kaj življenja. A prišlo je k seji samo 6 senatorjev, niti vsi ministri se niso prikazali. Birokracija je sprejela carjev manifest kot brezpomembno formalnost z vso puščobo, ki jo odlikuje.
Norveško-Svedska.
Švedsko časopisje naglaša. da bodo Švedi vršili pogajanja o ločitvi Norveške od Švedske, ako Norvežani sami ne odpravijo preje državnega akta. Švedsko časopisje sodi, da bo morebiti spor preje ugodno rešen, kakor sploh sodi javnost.
Štajerske noulce.
š Povozil je v sredo 23. t. mes. na Bregu tik Celja Strenčanov voznik iz Lave lOletno Marijo Feldin iz Polul. — Cesta na Bregu je ob zavinku zelo ozka a voznik je vrhutega neprevidno vozil čisto ob zidu, zato se je hotelo dekle umakniti čiste k zidu. Prijela se je za zidno kamenje, ko pa je prišel voz do nje so ji roke opešale in se kamen ob zidu odkrhnil, vsled česar je padla Feldin vznak ravno pod voz, ki ji je šel preko prsi. Težko poškodovano so prenesli v občinsko hišo celjske okolice, kjer je po groznih bolečinah čez eno uro umrla. Ta nesreča je poleg drugih resen opomin, da se na Bregu svet ob cesti v cestne namene že enkrat razlasti in cesta prometu primerno razširi. Kriv nesreče je v tem slučaju seveda voznik, ki je preblizu zida vozil.
š Ornigova blamaža. Dne 18. t
m. so v Ptuju otvorili novozgrajeno Franc Jožefovo pijoivirsko vojašnico. — Ornig je s posebno deputacijo vabil po Gradcu dostojanstvenike k tej slavnosti, prišla sta pa le — Wastian in Kokoschinegg. Ptujčani so se za hrbtom svojega župana hudomušno muzali.
š Nemška izzivanja. V St. Lenartu v Sloven. goricah so Nemci osnovali podružnico »Siidmarke". — Naj bi raje prej popravili sadove Mra vlago ve »poštenosti".
š Stavka premogarjev je v
Trbovljah.
š „Rokovnjači" v Brežicah.
Dne 3. septembra priredi Čitalnica v Brežicah veliko narodno igro »Rokovnjači*. Ker je igra velika in zanimiva upati je, da bodo tudi Rajhenburžani, Krčani in Videmčani poleteli v prijazne Brežice. — Čitalnica se ne straši stroškov za uprizoritev iste, ter poskrbi vse, da bo igra kakor pevske točke izpeljane brezhibno. Po igri je prosta zabava in ples. Kdor še ni videl igre, naj ne zamudi prilike in naj jo pride gledat.
Dnevne novice.
— Katoliškonarodna zmaga.
Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili naslednje brzojavke: Pri občinski volitvi v Črnem vrhu nad Idrijo je zmagala katoliškonarodna stranka z večino 14 proti 4 glasovom. Čast zavednim volivcem!
»Slovenska krščansko socialna zveza11 v Mariboru. Natančni spored priredbe »Slovenske kršč. soc. zveze" v Mariboru dne 3. in 4. sept. je sedaj naslednji: V nedeljo, dne 3. septembra: Popoldne dohod udeležnikov v Maribor od vseh strani. Po dohodu posebnega vlaka v frančiškanski cerkvi pozdrav romarjev in litanije. Sprejem v »Narodnem domu". Ogled mesta Maribor. O b pol 6 uri popoldne: Velik koncert na vrtu .Narodnega doma", ki ga priredita s sodelovanjem slavne veteranske godbe »Katoliško slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru" in »Bralno in pevsko društvo Maribor". — V p o n e d e -deljek, 4. septembra: Ob 6. uri zjutraj: Slovesna sveta maša in pridiga v romarski cerkvi Matere Milosti čč. oo. frančiškanov v Mariboru. Ob 8. uri dopoldne: V dvorani .Narodnega doma" prvo zborovanje. Dnevni red: 1. Stanovska in m 1 a d i n s k a o r g a n i-z a c i j a Fr. Sal. Gomilšek. 2 Izdajanje časopisov, knjig in poljudnih knjižic Evald Vračko. 3. Kako organizovati branje časopisov in knjig Vinko Marinko. 4. Socialni kurzi Dr. Jan. Ev. Krek. 5. Pouk o knjigovodstvu, higi-jeni inzakonodajstvuFr. Mast-nak. 6. Domače in društvene knjižnice Fr. Kotnik. 7. Društvene zabave Dr. Anton Korošec. 8. Gojitev narodnega petja Janko Ci-rič. 9. Vzgoja voditeljev Vinko Marinko. Ob 12. uri: Obed v „ Narodnem domu". Ob 2 uri popoldne: Drugo zborovanje. Dnevni red: 10. Vzajemnost socialnega dela in duh vzajemnosti Fr. Žebot. 11. Zavarovanje Jakob Zemljič. 12. Boj proti alkoholizmu Leop. Lčnard.
13.	Društva in družbe Janez Kalan.
14.	Varstvo žensk Janez Kalan. 15. Izseljenci Dr. E. L a m p e. 16. S k r b za zanemarjene otroke in kaznjence Jož. Gostinčar. 17. Z v e z a L. Smolnikar. Bralna in izobraževalna ter delavska društva: Udeležite se gotovo po več zastopnikih, možeh in mladeničih, tega velepomenljivega zborovanja! Udeležite se ga vsi, ki se zanimate za društveno delo! Društva naj javijo naj-zadnje do 28. avgusta, ali se udeležijo in koliko zastopnikov utegnejo poslati in sicer na Kranjskem in Primorskem č. gosp. stolnemu vikarju Luki Smolnikarju v Ljubljani, na Štajerskem in Koroškem pa č. gosp. uredniku dr. An t. Korošcu v Mariboru. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane in drugih postaj v Maribor se naznani pravočasno v .Slovencu".
Gorenjci na poti v Maribor. Za Gorenjce, ki dne 3. sept. ne bodo mogli biti doma pri božji službi, bode v nedeljo dne 3. sept zjutraj sv. maša (in pridiga) v cerkvi Jezusovega Srca v Ljubljani. Uro še naznanimo.
Kdo obstruira? Neka reva v .Narodu" zopet godrnja, da je dr. Šusteršič kriv, da Cerknica nima vodovoda, katerega izvršitev zadržuje obstrukcija. Mi pa vprašamo: Kdo je tisti, ki obstruira? To je Sch\vegl- Tavčar - Heinova zveza, ki ne pusti sklicati deželnega zbora, ker ve, da bi bila tam v nevarnosti, da se ne razruši. Katoliško narodna stranka je stavila zahtevo, da se morajo takoj, ko se snide deželni zbor, rešiti vse ljudske zadeve, med katere spadajo tudi vodovodne stvari. A Schwegel- Tavčar- Heinova zveza tega neče, in zato ni deželnega zbora. Govori se sploh, da deželnega zbora kranjskega ne bo več, dokler je baron Hein v Ljubljani. Tja se naj obrnejo liberalci in tam naj vprašajo, kdo je tisti, ki »ne pusti trpinu niti vode!"
Pokvarjeno veselje nSlov: Naroda". »Slov. Narod" je poročal z ve-
likim veseljem da Je bil zaradi klofut eb-sojen na 100 K kazni in na povračilo vseh stroškov župnik Janez Oblak z Bleda. Pri vsklicni obravnavi pri dež. sodniji v Ljubljani je bil danes imenovani župnik popolnoma oproščen. Ali bo »Narod" sedaj krivico popravil?
Pomije iz Novega mesta. Dr.
Slane zopet piše! V »Narodovem" uredništvu so se zarotili, da Slančevih dopisov več ne sprejmo, ker se ves svet smeje, kadar dr. Slane filozofira. Zdaj so mu pa dali celo uvodno mesto, ker se bližajo novomeške volitve. Kar je mož tu sklobasal, je naravnost gorostasno. Seveda je začel z 12. stoletjem, ceneje se pri dr. Slancu nič ne dobi. Kaj pa dr. slane ve o 12. stoletju? »Olje in ogenj se ne dasta spojiti; klerikalec in meščan ne družiti", tako kliče. Dr. Slane je tu očividno zamenjal olje z vodo, pa poslu-šajmo dalje. »Meščan " pravi, »mora biti sovražnik duhovniku. Zakaj? Ker je moral biti od 12. stoletja rokodelec puntar proti tlačanski.gospodi", pravi dr. Slane. Prene-umno! Ce boste obrtniki volili s klerikalci, pravi dr. Slane, vas bodo kot coprnike ali brezverce osumili, da boste svoje življenje izdahnili na grmadi! (Nam se že zdi, da du-hamo nekaj prismojenega, ko to čitamo!) Dr. Slane že vidi, kako si novomeški meščan „na komando duhovnika zadere nož v svoje meso". »Občevanje z duhovnikom," toži dr. Slane, »izneverja meščana svojemu gospodarskemu stališču". Tako? Kaj pa občevanje z dr. Slancem v njegovi pisarni? Dr. Slane je nabasal v svoj članek »pif-teke, latinska vina, duhovske blagoslove", pripoveduje, kako se je rodila uboga miš itd. Posebno junaštvo pa je pokazal v tem, da Sukljetu grozi, da ga bodo ,s pomijami polili". Veste kaj, gospod dr. Slane, kar svoj članek vrzite v Sukljeta; hujših pomij ne dobite pri nobeni novomeški kuharici.— Kaj si neki mislijo liberalci, ke morajo take pomije — požirati?
Predrznost želez, uprave. Na novi alpski železniški progi bodo napisi iz Opčin do Trsta res same nemško-italijanski, na Opčinah nemško italijansko-slovenski, po Krasu in vipavski dolini pa nemško slovenski. Večje impertinentnosti si je pač težko misliti. Od Občin do Trsta torej ni več Slovencev, na Opčinah so kar tri narodnosti, po Krasu in na Vipavskem se pa bodo odslej jeli učiti Notranjci nemščine, ki blesti prva na napisih. Proti temu je treba zagrometi.
Nadomestna državnozbor-ska volitev na Koroškem. Dr-
žavnozborske volitve v kmečkih okrajih Celovec Borovlje So razpisane na 10. oktobra. Volivni okraj obsega sodnijske okraje: Borovlje, Doberla vas, Pliberk, Železna kaplja. Ce koroški Slovenci nastopijo z vso odločnostjo in vztrajnostjo ni izključeno, da pro-dere slovenski kandidat.
Železniška proga Celoveo-Rožna dolina bo otvorjena letos v pozni jeseni. Črta Celovec Bistrica je slcpro popolnoma izvršena.
— Izpod Gorjancev. Pred kratkim se je vršila pravda o kateri je prav, da se tudi drugod zve. Župni urad Podgra-dom je uradno poslal c. kr. orožniškemu poveljništvu št 12 sledeče obvestilo: G. Simon Drobnič, c. k. orož. četovodja na Ce-rovcu, polit, okraj Novo mesto je prevzel — zdi se — službo strankarskega političnega agitatorja, česar do sedaj v tem kraju še ni nihče storil. V sosednjo gostilno oddaja političen list, in ga posodi tudi privatni osebi, da ga bere doma. Ker pa v gostilni vsi gostje ne znajo ali pa nočejo brati, se jim ponudi za lektorja in kar na glas bere, Prosi se slavno c. kr. žendarmerijsko po-veljništvo, da imenovanega gospoda poduči, če se njegovo ravnanje ne strinja z ukazi, | ki določajo delokrog njegove službe. Na to obvestilo je bila velika preiskava, in dognalo se je, da je v dopisu pisana gola resnica. Se celo g. Drobnič sam je prišel pre-iskavat k župniku kdaj in kje je rojen. — Drugo, je rekel, pa že vemo. Vsega pa gospod vendar le niso vedeli, da bodo namreč imenitno pogoreli. Kmalu na to namreč je prišlo na župnika povabilo od c. k okrajnega sodišča v Novem mestu k obravnavi radi prestopka § 487 kaz zak. vsled raz-žaljenja časti. Obtoženi je bil vsake krivde oproščen. Nasprotna stranka je hotela še drugič pogoreti in pritožil se je g Drobnič na c. kr. okrožno sodišče. To pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvo razsodbo. Povdar-jalo se je med razlogi oproščenja, da je vsa
zadeva disciplinarnega značaja. G. državni pravdnik, ki je dokazoval krivdo obtožen-čevo pa je trdil, da je c. k. orož. povelj, ništvo v disciplinarnih zadevah jako strogo. C. k. orožniško poveljništvo je torej dobilo dovolj navodila za postopanje, pa do sedaj še ni nič vidnega ukrenilo. Ljudstvo je ne-voljno nad pečenjanjem orožnikevim. Seveda se ne upa nihče nič črkniti, ker se orožnikov vsak boji, ker imajo zelo veliko oblast
—	tako, da smejo celo lastnega župnika po nedolžnem tožiti.
—	Slovesno obljubo bo naredil v zatiški samostanski cerkvi prihodnjo nedeljo 27. t. m. preč. o Bernard M a r e n -č i č. Slovesno sveto mašo bo daroval ter slavnosti govor govoril mil. gosp. prelat in kanonik Janez Rozman iz Ljubljane.
—	Podaljšanje roka za vla« ganje prošenj za ustanove na Grmski šoli. V razpisu deželnega odbora kranjskega z dne 10. avgusta 1905, št. 9836, je bilo določeno, da je prošnje za podelitev ustanov in za vsprejem v Kranjsko kmetijsko šolo na Grmu poslati vodstvu te šole do 10. septembra 1.1. Ta rok je deželni odbor podaljša! do 2 0. septembra tega leta.
—	Za občinske volitve v Dragi na Kočevskem pišejo nemški listi, da imajo- Nemci mnogo upanja, da te pot v tej občini prodre. Slovenci na no^e!
—	Okrajna cesta iz Strug na kolodvoru v Dobrepoljah je potrebna nujne poprave. Zs leta in leta se prelaga cesta za V i d m o m, da bi se odpravil ostri ovinek za Furoškim hlevom in se izognili strmim klancem v B iškovem dolu — Cestni odbor ve kako nevaren je ta ovinek, ker se voznika ne vidita prej, dokler konji skupaj ne trčijo. Klanci v dolu pa ovirajo tovorni promet. Po zimi skopni sneg po njih da ne morejo voziti s sanmi, a poleti je križ s polnimi vozovi. Te dni je zopet peginil ondi konj voznika Pugeljna, ker je preveč potegnil. Kdo mu povrne škodo, ki jo trpi zaradi slabe ceste?
—	Neznani tatovi v Trstu kradejo, kar se da. V soboto so vlomili v pisarno ameriškega konzula; ker pa niso ničesar našli, so odšli in celo pozabili na mizi svoje orodje. Dr. M i c o -1 i C h u v ulici Nuova so pokradli iz miz-nice 500 kron, kuharici Ani Wieserv restavraciji »Goldberger" v ulici S Nicol6 št. 2 pa 34 K.
—	Saški kralj pride 16. oktobra zopet na Koroško.
—	Sinu pomagal pobegniti od vojakov. Pred sodnike v Gorici je bil klican Anton H u d o r o v i č , 54 let star, obtožen, da je pomagal svojemu sinu Frančišku pobegniti od vojakov. Cigan je tajil, ali pomagalo mu ni nič, ker so ga obsodili na tri mesece težke ječe s postom vsak mesec.
—	Vojaške priprege so na podlagi § 69 postave o pripregi oproščeni poštni mojstri, lastniki poštnih hlevov in sploh vsi, ki imajo poštno vožnjo, sevč le z ozirom na konje in vozove, ki jih rabijo za poštni promet. To je odgovor osrednje poštne oblasti na tozadevna vprašanja.
—	Pazljiva mornarica. V Pulj je priplula ladja s sedmimi mladeniči, člani zaderskega veslarskega kluba .Piadora". Mornariška vojna straža jih je vjela in zaprla, ker je sumila, da so ogleduhi. Po dolgem zaslišanju so jih izpustili. Laški mob seveda zaradi tega strahovito vpije in toži.
—	Učiteljska mesta. V pore-škem političnem okraju so izpraznjena učiteljska mesta III. kategorije v Fontani, Žbandaju in sv. Lovrencu Pazenatičkem.
—	Čepice za poštne uslužbence. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo poštnim uslužbencem nositi v poletnem času lahke čepice iz slamnate pletenine, žime ali kaj podobnega pod pogojem, da imajo tudi te čepice usnjati ščit in obliko dosedaj veljavnih službenih čepic.
—	Umrl je v Celovcu krojaški mojster Viktor K o m a r e k.
—	Saje so se vnele. V neki vasi v »Hribih" so se vnele 18. t. m. popoldne saje v dimniku s slamo krite hiše. —Gost, smrdeč dim, privabi preplašene sosede na lice mesta, ki pomagajo pogasiti goreče saje. Zvedeli pa smo, da je bil prišel pred kakim tednom dimnikar v hišo, da bi bil omel dimnik, ali domači mu tega niso pustili, rekoč, da so ga sami osnažili pred tremi dnevi. In kako so ga omeli, se je pokazalo, ke so se saje vnele Hvala Bogu, da se je o pravem času opazilo, sicer bi se bila pripetila lahko velika nesreča. Veliko je še, žali Bog takih neumnežev, ki se krčevito branijo plačati borih 50 vin. za dimnik in ne vedo, da so poleg nesreče, ki se jim lahko vsled neumne skoposti pripeti, še občutljivo kaznovani.
—	Ne .škrtarite" tam, kjer ni treba, da se omeje požari v deželi!
—	Zvesti Italijani. Iz Inomosta poročajo, da ondi policija vsak dan aretira več Italijanov. Te aretacije spravlja občinstvo v zvezo s cesarskimi vojaškimi vajami na Južnem Tirolskem. V stanovanju areti-rancev, ki so člani socialnodemokraške
»
stranke, so izvršili preiskave, a našli niso J nič obteževalnega.
—	Kratka, toda huda vihra
je bila včeraj okrog 8 ure zvečer po rib niškem svetu. Podrla je več dreves, je raz-mršila več slamnatih streh, podrobila več opeke, po Kočevskem baje tudi nekaj poslopij. Pri Sv. Gregoriju je upognila križ na z/oniku, skoro za 45 stopinj. Sreča, da je trajala z vso silo le kakih 10 minut.
—	Smrtnonevarno je ranil v Godoviču 16 letni Ignacij Lesuovic 26 let starega Jožefa Hajana. Zabodel ga je sedem krat z nožem.
—	Šolska vest. Provizorična učiteljica gdč. Angela F e r 1 i č v Metliki je imenovana za prov. učiteljico v Loškem Potoku.
—	Mladenič v viharju ubit.
V Trsti se je v včerajšnjim viharju skril dijak I. razreda obč. realke 15 letni Albert P o 1 i n j a 1 v malo stražarnico v finančnega stražarja. Vihar je prevrnil stražnico ki je dečka ubila.
—	Davčne vesti. Prestavljeni so: evid. višji geometer g. V. Preschern iz Ljubljane v Gradec, finančni komisar dr. Alfred Kermauner iz Maribora v Gradec, davčni frficijal g. Robert Stepitsch iz Radgone v Celje, davkar g. Rafael Dolin-š e k iz Brežic v Maribor.
—	Desetletnico praznuje pri-hodnio nedeljo pri g. Mejaču v Komendi pri Kamniku ondotno prostovoljno gasilno društvo.
—	Za mesto biskupa v Dja-kovem se zelo poteguje zagrebški kanonik I v e k o v i č.
—	Trgovina v Avstriji. Stati-stiški urad objavlja o trgovini in prometu v avstroogrski monarhiji sledeče številke: Uvoz (do julija meseca) znaša 165,300 000 kron, torej 21,200 000 K več kot lansko leto, izvoz pa 178,800.000 K, 20,900.000 K več kot lani.
—	Samoumor v ječi. Zastrupil se je neki brezposelni P a v a n i v zaporih v Trstu. Proti policijskemu stražniku K i -z i k u so uvedli disciplinarno preiskavo, ker sumijo, da je skril steklenico z žve-pleno kislino, ki jo je Pavani izpil, da ne bi ga prijeli zaradi zanemarjenja svoje službene dolžnosti.
—	V parni kopeli je umrl v Trstu Anton Pehar, gostilničar iz Rocola.
—	Zanimiva vaja topničar-jev. Z Notranjskega se nam poroča: Dne 25 in 26. t. mes. odidejo iz okolice Rakek polki št. 27, 47, 87, 97 in en lovski bataljon skupno z dvema baterijama topničarjev, ki so sedaj na Rakeku k strelskim vajam v Bezuljak. Streljalo se bo s krogljami, kar je posebno interesantno. Kdor hoče videti prizor kako strelja topništvo na
4	— 5000 korakov čez pehoto v nalašč za to napravljene hiše, naj pride okoli 8.-9. ure proti Begunjam. Vsako leto pride veliko ljudstva to gledat.
Vsled strahu umrla. V Malem sv. Pavlu na Koroškem je soproga županova Albina Kasper opazila, da so ponoči vdrli tatovi v občinsko pisarno. Poklicala je moža, ki je takoj hitel preganjat tatove. Ko se je mož vrnil, je dobil — mrtvo ženo. — Umrla je vsled strahu.
—	Nevarna zabava stelefon-skimi žicami. Iz Trsta poročajo: Dvanajstletni Ferfolja, stanujoč s stariši v Ro-janu, je splezal po telefonskem drogu do vrha. Imel je pa seboj kos jeklene žice. — Priplezavši na vrh droga, je stegnil svojo žico in se z njo dotaknil uprav iste žice, na kateri je napeta glavna tramvajska žica, po kateri se zliva električni tok. Komaj se je pa s svojo žico dotaknil one druge, že ga je po vsem telesu grozovito streslo, a posledica temu pretresu je bila, da je razširil roke in noge in — pal na tla, kjer je obležal brez zavesti. — Pristopili so k njemu mimoidoči, a eden od teh je šel na redar-stveno stražnico, kjer je povedal o dogodku.
5	stražnice so takoj telefonirali na zdravniško postajo, odkoder je prišel zdravnik, ki je konstatoval, da si je mali Ferfolja zlomil levo roko za pestjo in se precej hudo ranil tudi na čelu. Podelil mu je najnujnejo pomoč in ga dal potem odvesti v bolnišnico.
—	Kdo podpira delovanje 9,Lege" v Istri. Pri ustanovnem shodu podružnice .Lege" v S Vincentu v Istri sta izvoljena v odbor za predsednika župan Dominik Doblanovič in za blagajničarja Leonard F 1 o r e n č i č. Pristna laška kri'
—	Japonska vojna komisija se mudi sedaj v Reki. Na Reko je došla japonska vojna komisija, sestavljena iz generalov Šjans, Veihasten in Hav. Naročili so v tukajšnji tovarni torpedov več torped.
—	Sestanek dalmatinskih prava&ev. Pristaši čiste stranke prava se bodo 1 septembra sešli v Splitu, da se dogovore, kako hočejo delovati z ozirom na sedanje razmere v Banovini in Dalmacije.
—	Nogo si je zlomil visokošolec g. Anton Pogačnik iz Radeč pri Zida- i nem mostu. Bolniku se stanje boljša.
—	Shod slovanskih šahistov
se vrši 7.—12. seot. v Pragi.
—	Pripuščanje prosilcev v prakso za službo poštnih pomožnih uradnikov. Dne 1. vinotoka začne se pratsa za poštne pomožne urad nike, a le za moške prosilce, ki se nameravajo posvetiti tej službi. Prosilci, ki žele biti pripuščeni k tej praksi, imajo najkasneje do 20. kimovca 1905 predložit ravnateljstvu v Trstu svoje s kolekom za 1 K kolekovane prošnie s potrebnimi prilogami.
—	Občinske volitve na Krku. „Piccolo" javlja, da je pri občinskih volitvah v Krku zmagala v tretjem razredu lista, kjer je med drugimi kandidati tudi župan Edvard K r e b s , s 106 proti 65 nasprotnimi glasovi.
—	Cerkveni rop. Iz Boh. Bistrice 23. avg. 1905: Danes zjutraj krog devete ure opazila je Meta Zvab v tukajšnji župni cerkvi priletnega moža, kako je z nekim belim orodjem kradel iz pušice ob velikem oltarju darovane novce. Na njen opomin, kaj dela, odneha za nekaj časa od rokovnjaškega dela ter se hinavsko potuhne, češ da moli Meneč, da je omenjena žena odšla iz cerkve, zopet prične z onim drogom namazanim s smolo, nadaljevati cerkveni rop. Sedaj se zopet zglasi žena ter s krikom prileti iz cerkve. Za njo pridrvi stari tat ter ženo zmerja. Zavil je naglo krog zidu ob pokopališču Videli so sosedje kako se je vlegel na zemljo ter v naglici nekaj kooal. Stari tič zove se Janez Štrukelj. Star je 64 let, doma pa od sv. Lucije na Goriškem. Zandarm Zavrl je skrbne preiskal ves prostor, kjer je tekel tat. Našel je ravno na onem kraju, kjer se je vlegel na zemljo rutico zakopano z vsoto približno treh kron. Cerkveni ropar je moral še danes v spremstvu v radovljiški zapor, kjer ga čaka zasluženo plačilo.
—	Skrivnostna smrt. V Zadru so našli pod nekim starim utrdbenim stolpom strašno razbito truplo 18 letnega mizarja Kaja E m e r j a. Po noči se je prepiral z nekimi vojaki, ki so ga najbrž vrgli raz utrdbo, ali pa se je vrgel sam doli, da jim uide. Dva vojaka so zaprli
—	Beda izseljenikov. Parnik .Pannoma" je v Reki izkrcal več ogrskih podanikov, ki so se bili izselili v Ameriko, pa so se morali vrniti v domovino, ker niso dobili dela. Med njimi je neki Gabor Gal, ki je med potjo v Ameriko zblaznel.
—	Roparski umor zaradi 20 kron. V loškem okraju pri Reki so našli v gozdu Mrkavodici truplo, pokrito z listjem. Mrlič je neki Tomaž S t i m i c, ki ga je nekdo v gozdu ubil, da ga je oropal borih 20 kron, katere je imel seboj.
—	Umrl je v Reki občinski svetovalec Emil D u i m i č, bivši pomorski ka pitan.
—	Elektrika v rabi pri novi železnici. Ravnateljstvo za gradenje železnic se bavi s študijami, kako uvesti v obrat elektriko ne samo na črti Solnograd Inomost, marveč tudi na črti čez Ture in poleg črte Sv. Mihael Beljak-Pontabelj tudi na progi od Jesenic do Trsta. Poleg tega se obrne železniško ministrstvo do južne železnice, da si poskrbi pravico do vodnih močij ob črti Beljak-Ala, Iaomost - Franzensfdste, Bruck - Zidan most Ljubljana - Trst v svrho nabave elektrike.
—	Dr. Ogoreutz se pere. Sodni adjunkt dr. Ogoreutz v Idriji, je določil narok za razpravo v zadevi črnovrške mlekarne na 22. t. m., ko so razpisane občinske volitve. »Slovenec" je to povedal Dr. Ogoreutz se sedaj v „Narodu" (!) zagovarja, da tega ni vedel. To pa ni res, ker je bil opozorjen. T« je pa že preveč, če zdaj sodni organi smatrajo barabski list ljubljanskih »losvon-romovcev" za svoje glasilo. Dr. Ogoreutz naj premišljuje znani Korberjev ukaz!
Ljubljanske novice.
lj Wird denn in Laibaoh nur deutsch gesproehen? Tako so se predsinočnim povpraševali po ljubljanskih ulicah šetajoči se husarski častniki, ko so čuli le nemško govorico. Ni čuda. da dobivajo tujci v Ljubljani vtis, da je mesto po večini nemško, ko imamo toliko — n a -rodnih nemškutarjev v njem !
lj Srbi v Ljubljani. Iz Belgrada nam poroča naš dopisnik: Povodom poziva odbora ?a Prešernov spomenik je občinski svet belgrajske občine imel danes, 22. avgusta, sejo, v kateri je bilo soglasno sklenjeno, da prestolniško občino zastopa pri odkritju Prešernovega spomenika dvanajst oseb Izvoljeni so in pridejo v Ljubljano kot zastopniki belgrajskega občinskega zastopa: predstojnik občine K o s t a D. Glavi-n i č , odborniki belgrajski prota Marko Petrovič, načelnik trgovinskega mini-stva Marko Tritkovic, upravnik belgrajske bolnišnice dr. Milan Rado-v a n o v i č , profesor dr. M a n o j 1 o S m i 1 j a n i č , inženir V e 1 i s a v V u -1 o v i č , upravnik belgrajskega carinskega urada Toma Lincar Jankovic, Ilija 11 i cS, Evgenij Colovič,
Djoka Dimitriievič, trgovci, iJrošBlagojevič, učitelj. Marko Petron ijevid, krojač — K odkritju 3rešernovega spomenika pridejo književniki in časnikarji ter zelo veliko število srbskih časnikov. Udeležba Srbov iz Srbije bo ph. tej slovenski narodni slovesnosti res zeli, velika.
lj V proslavo cesarjevega i jodu udeleži se ljubljanski veteranski kor nedeljo, 27. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj corporativno z zastavo svete maše v šentjakobski cerkvi kamor odkoraka z društveno godbo na čelu iz društvenih prostorov v Koleziji ob polu osmih. Po maši odkoraka društvo z godbo po Starem in Mestnem trgu ter Prešernovih ulicah in Dunajski cesti na restavracijski vrt „Pri novem svetu", kjer se vrši zajutrkovalni koncert.
lj S tlakovanjem Dunajske ceste so pričeli nadaljevati pri hiši župana Hribarja.
lj Deklico je ubilo. Včeraj popoldne je peljal mizarski vajenec pri Antonu Malavašiču, Matija Dolenc po Tržaški cesti deske. Pred tobačno tovarno so začele deske jadati z voza in obdrgnile konja po zadnjih nogah, vsled česar se je splašil. Na vozu je sedel vajenec s 3 in pol letno Malavašičevo ičerko Antonijo, ki je padla z voza in obležala na cesti nezavestna — Na lice mesta došli zdravnik je konštatiral le še smrt. — Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Konj poginil pri predstavi v cirkusu. Ko je pri sinočni predstavi v cirkusu „Lipot« s konjem nastopila gdč. Olga Lonševa, ji je konj začel nekoliko nagajati, ko je pa pričel plesati je nagloma padel in takoj poginil. Dami se pri padcu ni nič hudega pripetilo. Konja cenijo na 3000 K. — Ko so konja spravili iz cirkusa se je predstava nadaljevala.
lj Tatvini. Dne 22. t. m. je ukradel prisiljenec Avgust Lutschonnig iz Pliberka pri zgradbi domobranske vojašnice delavcu Tomažu Trtniku 3 krone vreden suknjič in nato pobegnil.
lj Zmešalo se je rez. pešcu Antonu Hafnar iz Bitnja pri Kranju od 2. stotnije. Oddali so ga opazovalnici vojaške bolnišnice.
lj Umrla je Julija Likar, šolska učenka, stara 15 let.
lj Biciklistinjo je oklofutal.
Matija Cerar, vrtnar v Ljusljani, je dne 14. t. m. opoldne šel po Gradišču. Za njim je počasi pripeljala biciklistinja Ljudmila Ma-golič in zvonila, Cerar se zato ni zmenil, nakar ga je ona, ko se ni hotel izogniti, nekoliko v nogo dregnila. To pa ni bilo všeč Cerarju. Ves ogorčen je biciklistinji pripeljal tri krepke zaušnice. Matija Cerer je bil obsojen radi tega na 20 K globe ali dva dni zapfira.
lj Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes v četrtek 24 t. m. v „Svicariji". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
lj Pozor na predavanje, ki se vrši danes dne 24. t. m. v prostorih .Slov. kršč. soc. zveze", Frančiškanske ulice. Predava član „Slov. dij. zveze" g. Robida o Prešernu. Pričetek ob pol 7 uri zvečer. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji. Vstop prost. O Prešernu se bo petkrat predavalo in danes se vrši prvo predavanje iz cikla: , K ara k t eri z aci j a Prešerna" po njegovih poezijah.
lj Svilo je kradla. Marija Viler, služkinja iz Trzina, je služila od maja do junija t. 1. pri šivilji gospej Pavli Rozmanovi na Bleiweisovi cesti. Ko je odšla iz službe, je vzela svoji gospodinji kos svile, vredne 9 K in si pustila napraviti svileno bluzo. Sodišče obsodi Marijo Viler na 4 dni zapora s 2 postoma.
lj Golobe je kradel. Alojzi; Štrukelj, ključavničarski vajenec pri g«sp. Weibelnu je bil v Leonišču pri delu. Na dvorišču je videl več golobov turške pasmi, ki so jako krotki in se dajo vjeti. To rri-liko je porabil Štrukelj, da je dva goloba, vredna 4 K vjel in vzel ter jih nesel domu. Sodnik je obsodil Štruklja na 12 dni zapora.__
Razne stvari.
Najnovejše.
B u d i m p e š t a n s k i egnje-gasci hočejo stavkati, ako magistrat ne izpolni njihovih zahtev.
Samoumor defravdanta. Odvetnik dr. We i t 1 o f, ki je radi raznih poneverjenj pobegnil s Češkega, se je v Š vici ustrelil.
Umrl je v Trieru slavni jezuit P. Ludovik Hammerstein, znan po celem katoliškem svetu radi svojih izbornih apologetičnih in ascetiških del.
Pol milijarde razdelil. Ameriški milijarder J. D. Rockefeller, ki je podaril od njega ustanovljeni čikaški univerzi 15 milijonov dolarjev, hoče sedaj tej univerzi podariti še 50 milijonov dolarjev, da bo ta univerza imela od vseh univerz na svetu najmodernejša sredstva. Tako b« za to univerzo skupno dal okoli 500 milijonov kron.
Najnovejši klub. Klub soprog sijancev! V Chicagu je ona zemlja, na ka-terej imenovani klub uspeva. Vstanovila ga je Lucy Gaston, ali Carrie Nation mesta Chicago.
Dobro sredstvo proti pre-strastnim igralcem je izumil kitajski guverner provincije Kvansi, Lidžunhi. V tej provinciji staro in mlado strastno gra. Otroci igrajo, vojaki igrajo, uradniki igrajo in vsi za jako visoke vsote Guverner pa je sedaj odredil, da bodo vsi uradniki hazardni igralci odpuščeni iz službe; igralci, ki žive od igre, bodo za celo živ-jenje zaprti; prodajalci kart in drugih iger bodo morali sedeti deset let. Guverner je zapovedal nadsodniku, da takoj najame ve-ika poslopja, ki bodo izpremenjena za ječe. Po ječi pa bodo igralci izročeni poboljševalnim zavodom, kjer se bodo morali priučiti koristnim rokodelstvom
Časnik za slepce. V Edinburgu izhaja časnik za slepce za naslovom: „The Braille I eekly". Crke so skrbno sestavljene po znani Braillevi metodi.
Siromašni aristokratje. Vsak dan vidijo ob gotovi uri prebivalci nekega londonskega predmestja stopati proti parku nekega starega gospoda, ki se s koščkom kruha in sira usede na klop in použije svoje borno kosilce. Ta mož je lord in njegova rodbina je prastara plemenitaška. Se danes obiskujejo tujci znameniti grad, ki je nekdaj bil last te rodbine. Se pred 20 leti so starši lordovi dajali bogate pojedine, njihov potomec pa se preživi s 10 šilingi na teden. Njegova žena, ki je umrla pred dvemi leti, si je služila kruh s tem, da je šivala za neko manifakturno tvrdko v Londonu
Darovi.
Za pogorelce v Horjulu: Gosp. Ivan Bile, Toplice 5 K.
Zadeva generala Steslja.
Berolin, 23. avgusta. General Steselj toži ruske liste, ki so ga napadali zaradi njegovega poslovanja v Port Arturju.
Peterburg, 23. avgusta. „Peter-burgskaja gaceta" objavlja: Žena Stesljeva je kupila v Peterburgu palačo za 250 tisoč rubljev. Denar si je prislužila v Port Arturju, kjer je za drag denar prodajala živila, ki jih drugod ni bilo dobiti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 24. avg. Cesar je dovolil da smejo absolventje više kmetijske šole nositi ime doktorja agronomije.
Budimpešta, 24. avgusta. Fejer-vary se je danes vrnil sem. Pred svojim odhodom z Dunaja je imel pogovor s hon-vednim ministrom, ki se mudi na Dunaju. Honvedni minister je imel pogovor z vojnim ministrom.
Trst, 24. avg. „Piccolo" poroča, da se vrši v nedeljo shod vseh tridentinskih mest v R i v i v zadevi ital. vseučilišnega vprašanja.
Pulj, 24. avg. Tu se je razpočila na morju blizu rta Barbarigo mina, ki je ubila dva vojaka, enega ranila lahko, dva pa težko.
Trst. 24. avg. V štacijo električne že-ležnice na Opčinah je bilo vlomljeno v blagajno in odnesenih 530 kron. z,a storilci ni sledu.
Kašava, 24. avgusta. Radi napada dveh častnikov na urednika tukajšnjega lista (.Slovenec" je o tem včeraj poročal. Ur.) je tu vedno silnejše ogorčenje. Včeraj je bil tu shod, na katerem je bilo 10 000 oseb. Sklenilo se je, da občinstvo toliko časa bojkotira častnike, dokler ne dobi zadoščenja. Vojaška bolnišnica, v kateri leži ranjeni poročnik Borcic, je obkoljena od policajev. Stanje poročnikovo je jako nevarno. Stavec Klein bo skoro gotovo umrl. Zaprli so nekaj stavcev, ki so se zakleli, da ubijejo poročnika Szatorya, ako Klein umre.
Zagreb, 24 avg. Včeraj zvečer je bil tu velik vihar, ki je porušil telefonske žice.
Sarajevo, 24 avgusta. Nadbiskup S t a d 1 e r se je vrnil domov.
Eisberg, 24. avgusta. Angležka es-kadra je odplula včeraj popoldne proti baltiškemu morju. Tri torpedovke so se ob vhodu v luko poškodovale.
Rim, 24. avgusta. .Tribuna" poroča, da namerava Kitajska prositi Vatikan, naj ji pošlje v Pekin nuncija.
Rim, 24. avgusta. Poizkusi z oklepi, določenimi za nove laške bojne ladje, ki jih je izdelala tovarna T e r n i , so se popolnoma ponesrečili. Vse kroglje so jih prevrtale. Nad tvrdko Temi, kateri je vlada že
večkrat šla na lim, so se vsi listi od nekdaj pritoževali.
Peterburg, 24. avg. O nemirih v baltiških pokrajinah se poroča izLibave: V nekem gozda so uperni kmetje ubili gozdarja Siberja, njegovo ženo in nekega paznika.	,
Peterburg, 24. avgusta. Trepov bo dobil obširna pooblastila podkralja da bo za vse situacije pripravljen.
lfarSava, 24. avgusta. Predvčerajšnjim so se stavkujoči izgredniki hoteli polastiti blagajnice litavskega pelka v Bilaniju, pa so jih straže odpodile s streli. Sest je ubitih mnogo ranjenih.
Kronstadt, 24. avgusta. Ministeri-jalni uradnik D m i n z • v je bil usmrčen na svojem posestvu z bombo. V Radomu je ustreljen policijski mojster.
Varšava, 24. avgusta. Delo se jutri tu zopet prične, dijaki so pa sklenili, da ne bodo »biskavali šole.
Portsmouth, 24. avgusta (Reuter) Uradne poročilo pravi: Pri včerajšnji jutranji seji mirovnih pogajanj so nastala nesporazumljenja zaradi sestave zapisnika. Sklenili so prebrati zapisnike in točko za točko razpravljati e prepornih in nasprotujočih si mestib. Ker niso dopoldne mogli vsega izvršiti, se je seja nadaljevala ob pol 3 popoldne.
Portsmouth, 24. avgusta. (K. ur.) Pri včerajšnji mirovni konferenci protokoli niso bili podpisani. Podpisane so bile samo štiritočke. — Japonska je predložila nov predlog, naj Rusija od nje kupi nazaj polovico Sahalina za 1200 milijonov. Konferenca je odgodena do 26 t. m.
Peterburg, 24. Car je sprejel včeraj v Petrovem dvoru ameriškega poslanika, ki je bil tja poslan od Roosevelta. Takoj ponoči je poslanik brzojavil Rooseveltu uspeh svoje misije. Od Roosevelta izproženi predlog, da Rusija kupi nazaj Sahalin, bo predložen mirovni konferenci. Člani ruske misije so za poravnave. Cuje se, da heče Japonska odstopiti tudi od zahtev točke 10. in 11.
Pariz, 24. avgusta. Witte se je proti dopisniku nekega pariškega lista izjavil, da hoče Japonski odstopiti severni del Sahalina Rusiji proti plačilu vojnih stroškov, ki so pa večji, nego se je deslej mislilo in presegajo 3 in pol milijarde. Natančne svote ni hotel povedati in se tudi ni hotel izraziti, ali je upati na sporazumljenje. Rekel je, da je odločitev edvisna od Peterburga. Nekateri listi poročajo, da je Rusija najela od raznih parobrodnih družb mnogo ladij za transport vojakov iz Azije domov in sklepajo, da je to znamenje za mir.
Pariz, 24. avgusta. Dopisniku „Petit Parisien" se je izjavil Witte, da odpotuje v Evropo 29. t. mes., ako se tekoči teden ne doseže sporazumljenje.
Tokio, 24 avg. Cene na borzi so se včeraj silno dvigale.
Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov I
k*
Zahvala.
Iskreno zahvalo izrekam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obilne tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti iskreno ljubljene soproge, gospe
Marije Štamcar
roj. Verovšek.
Posebej se še zahvaljujem za krasne darovane vence in ganljivo nagrobno petje ter vsem, ki so predrago rajnico spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem!	1698
Ljubljana, 23. avgusta 1905.

Avguštin Štamcar.
V nedeljo, dne 27. avgusta s
dan!
Cirkus K. Lipot
Ljubljana, Lattermanov drevored.
V petek, 25. avgusta zvežer ob 8. url:
Soiree High Life
(gala paradni večer.) Rendezvous haute v o I e e.
--1691 2
Vsak dan ob 3. zvečer: Predstave.
V nedeljo, 27. avgusta
2 poslovilni predstavi
popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. ari.
— Vstopnice se dobe v Šešarkovi trafiki. _
V pondeljek 28., in torek 29. avgusta le 2 dni predstave v Kranju.
Kuharica **
izkušena in dobra gospodinja, želi dobiti službo pri kakem gospodu duhovniku.
Več se izve pri upravništvu tega lista. __ 1699 2—1
V trajno delo
sprejmem mladega, dobrega, pridnega
(Morskesn pomočnika
Plača na teden. 1659 3—3
Franjo Picelj
črevljar, Rudolfovo.
Ueč gospodov
se sprejme od 1. septembra na dobro domačo hrano.
Mestni trg 3, III. nadstropje desno.
1697 3-1
Išče se spreten gostilničar
ali gostilničarka
za dobro vpeljano restavracijo RAZBERGER u?? 3-3 sv. Petra nasip 37
za v najem ali na račun. Nastop takoj. — Pogoji zelo ugodni. Isto se izve istotam.
Prodajalko
v špecerijsko trgovino
sprejme
A. SARABOli V LJUBLJANI.
1682 3-2
iz boljših rodbin se sprejmo na
stanovanje in hrano.
Naslov povč upravništvo.	1681 3—2
| XX. letni tečaj \ | XX. letni tečaj [ Oblastveno priznano
deiko od$ojeuališče Ku$lmtiyr
v Gorici 1526 u
sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
priporo'a rmnoT^iDi-
vizitnice
[jo nuki r.nni


■v
Advokat
D= Fr. Ks. Poček
naznanja uljudno, da je otvoril svojo
|i i ;t Mm 11 c»
v Ljubljani na Starem trgu št 30, II. nadstropje
1696 3-1	(hiša gospe M. Plautz)
tik postajališča električne železnice na Sv. Jakoba trgu.
3
J5
Učenec
primerne šolske izobrazbe
sprejme se takoj v uk v trgovino z železnino
Valentin Golob 1653 3-2 Ljubljana, Mestni trg ftt. 10.
1687 5—2
Kupim
iz druge roke dobro ohranjeno
stiskalnico
za seno. Punudbe na naslov: R. J. Na-brežina, poste restante.
Sprejme se
službeno osobje
za hotel ,,Union" v Ljubljani.
Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Prošnje, opremljene s fotografijo in dosedanjimi spričevali vložijo naj se do 3J. t. m. v stavbeni pisarni.
Osebne predstave od 1. do 5. sept. 1.1. od 11. —12. ure dopoldne v pisarni predsedstva — v traktu frančiškanske ulice iz veže na desno.	1685 3—2
Nastop služb s 15. septembrom t. 1.
Upravni svet del. družbe J NI ON".

HISA
na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60 — 80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer.
Kje pove upravništvo ,.Slovenca".
= BellRo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov <
1649 3—1
Za gld. t'95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec »ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Angleško skladišče oblek, Ljubljana.
Nobene filijalke! Glavna trgovina Mestni trg 5. 20, 30, 50°|0 ceneje, kot povsod.
Najfinejše in najnovejše konfekcije za gospode in
dame, specielno: dunajski izdelki. Največja izbera oblek za gospode in dečke, površnikov, kakor tudi ženskih jopic, mantil, ovratnikov ter krasnih novih bluz, kril in damskih kostumov.
Izvirno angleško in francosko blago. Obleke za gospode, površniki in damski kostumi se naročč po meri in izvrše najhitrejše in najfinejše.
1665 3-2	Velespoštovanjem O. Bernatovič.
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj
označene.
1045 26—14
W/P/VA
7ZŽV/AS
LJUBLJANSKE TESTENINE
ripoznano najboljše!
■V Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulsntna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
MEH C IT R"
I., VVo!!zei(e 10 in 13, Dunaj, i., Strebelgasse 2,
99
par Pojasnila	v "h gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obr en to vanj a pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—91