sniizd
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane 1 gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
(sSUfcs)
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 32.
V Ljubljani, 10. decembra 1898.
Letnik IV.
%

$>fovenslu delavci vladarju.
povodom petdesetletnice vladanja našega cesarja jpranajosipa L
r
Sl
dne 2. decem6ra 1898. lefa.
m


p
tfprčsti, dobri car, oprOsti,
Da delavec pred Tvoj prestol V obleki bliža se preprosti,
Da Ti potćži svojo bol!
Saj vemo, da si dober Oče,
Ki ljubiš nas trpine vroče,
In naše zvesto znaš srce,
Ki nam v ljubezni zdaj gori, Življenje Ti dari in kri:
Prišli smo zdaj pred Tvoje lice Zahvalit se Ti za pravice,
Ki nam naj Mjšajo gorjč ... Poglej na bledi naš obraz In žuljave glej naše roke,
Čuj našega sred izraz In Svoje zveste čuj otroke:
Duh se v prošlost nam zamika, Tožna se odkriva slika:
Delavec je brez pravic. — Močni slabšega zatira,
V	prošnjah glas njegov prezira, Češ, saj je brez vseh pravic. — Jeden dela v vročem znoju,
V	sladkem vživa drug pokoju, Ker trpin je brez pravic. —
T6či jezero solzd se,
V	sreči bogatin smehljd se,
Saj je revež brez pravic. —
Da, gorje ti, delavec, gorjč!
Kdo bo tvoje čul prošnjč?
Saj povsod si brez pravic.-------
Trpin, ne obupuj nikar, Usmilil se je tebe car.
Ne čujete rešenja klic?
Kot blisek širi se povsod Čez mesta, trge in vasi,
Do slednje kočice doni: Veseli se, trpinov rod,
Saj nova doba ti žari!
Dljč car zatiranja ni pustil, Besede blage je izustil:
„Vsi Šime Avstrije rodovi So moji ljubljeni sinovi,
Z at6 pravice vsi jednake, Podložni moji naj dobć.“
Kot dež razpokano poljč Krepilno spet poživil je,
Takč besede carja take Trpinov rod so utešile,
Da bodo ga krivic rešile,
Ki čas jih prej zakrivil je ...
A kar je car naš namerdval,
Zvršiti htel ni bogatin,
In spet v temi je bede taval,
V	okovih ječal je trpin.
Kdo strl jih bo, kdo ga otčl? — Tedaj pa v Tvojem sam okrilju Za prava se boriti jel Nasprot mogotcev je nasilju,
Da sužnje sam okovje kleto,
Ki ga težilo je, bi strl;
Boreč za-Te, za vero sveto Kddj čase srečnejše bi vzrl:
Kak6 se hrabro, glej, bori Kot lev ta četa ponosita,
Da spet pravic mu žar zasvita.
In že jasni se, že dani...
Zazoril je slavnostni dan,
Ko delavski slavi Te stan,
Kako naj Te trpin proslavlja,
Kako dostojno naj pozdravlja,
Kaj naj daruje Tebi v dar,
Naš skrbni oče, dobri car?
Srebni pač nima, ni zlatd,
A svoja damo Ti sred.
S Teboj vsak v b61i gorko čuti, Kar Si trpčl v tej dobi kruti,
S Teboj trpi, naš car-trpin. Trpljenje naj nas s Tabo druži,
In ta zavest, da Slave sin ^
V	zvestobi vedno Tebi služi.
Le krepke naše, glej, rokč,
Čuj našega sred utrip,
In znaj, da damo vsaki hip Življenje svoje vsi za-Tč!
Sinovi Tvoji smo hvaležni,
Ker vemo, da v ljubezni nežni Odprte imaš zmer rokč,
Ko tare bridko nas gorje:
Zato naj Večni Te ohrani,
Nezgod naj trpkih Te obrani! ^
Angel ar Zdćnčan.
Ali je jednaka volilna pravica upravičena?
Dolgo vrsto let že zahteva delavstvo naše države, da se mu priznajo jednake politične pravice kakor drugim stanovom. Mnogo ljudij pa se nahaja, ki imajo zahtevo delavcev gledč jednakih političnih pravic naravnost za pretiranost in v ničemer utemeljeno pohlepje. Da, nahajajo se celo ljudje, ki trdijo, da bi to ne bilo krščansko. Takim nazorom se seveda ni posebno čuditi, ker vemo, da prihajajo od ljudij, ki iz samoljubja in mnenja, da so le nekateri stanovi opravičeni in zmožni, zagovarjati ljudske koristi, odrekajo jednaka prava svojemu bližnjemu. Naš »Glasnik« je vže mnogokrat pisal o potrebi politične jednakopravnoBti vseh stanov. In to se nam zdi jedino pravo. V koliko je opravičeno, naj sodijo častiti bralci iz sledečega.
Pred ono postavo, ki zahteva krvnega davka, smo vsi v državi jednaki. Občna vojaška dolžnost podaje puško v roke delavcu kakor plemenitašu. Razloček je le ta, da nosi puško mnogo več kmetov in delavcev, kakor meščanov in plemičev, ker sta ta dva Btanova najmnogoštevilneja. Isto, kar velja o vojaški dolžnosti, velja tudi za posrednji davek od živil. Tu so zopet v ogromni večini zastopani delavski stanovi. Brez jedi in pijače ne more nihče na svetu živeti. Kateri stan torej največ potrebuje, tisti plača tudi največ posrednega davka. Ako se poleg tega pomisli še to, da morajo posamnim podjetnikom tudi za plačevanje neposrednega davka zaslužiti delavci s svojim delom, vidimo lahko, da prav za prav v veliki večini plačujemo davke samo tisti, ki delamo v tujih podjetjih. Ysi oni trgovci, obrtniki, tovarnarji in veleposestniki, ki sami ne delajo, tudi prav za prav ne plačujejo nobenega direktnega davka. Vsa državna bremena so toraj v ogromni večini na ramah dela, toraj onih, ki dela izvršujejo. In ker je temu take, je toraj tudi opravičeno in pravično, da imajo delavci pri postavodaji vsaj jednake pravice. Dalje utemeljuje jednake politične pravice vsem državljanom tudi človeško dostojanstvo. Krščanstvo nas uči, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi ter mu vdihnil neumrjočo dušo. Ta človek, ki ga je Bog na ta način in v tem dostojanstvu postavil na zemljo, je bil oče vsemu človeštvu. Po njem smo dobili vsi jednako podobo in ve-
ljavo na svetu. Naravno je toraj, da pripadajo vsem ljudem jednake politične pravice. Neumevno je, kako bi imel jeden volilno pravico samo zato, ker poseda nekaj »mutaste« zemlje, drugi pa ne samo zato, ker ne poseda ničesar. Človek, ne pa posest ima pravico, človek ima pamet, posest je pa le pripomoček — orodje, pridobiti si živeža itd. Kakor bi bilo nezmiselno reči: ta in ta travnik ima tukaj volilno pravico, ne pa njega gospodar, ravno tako nezmiselno je reči: ta in ta nima volilne pravice — ker nima posesti. Človeško dostojanstvo, katero temelji v razmerju med Bogom in človekom, je oni vzrok, v*led katerega morajo imeti vsi pošteni ljudje jednake politične pravice v družbi. Predsodke proti temu podaje posam-mkom le prirojeno boljarstvo. Toda taki predsodki morajo pasti, kakor hitro ljudstvo spozna in Be zavš svojih dolžnostij in pravic. Tudi ni nikakor pravično, da bi imeli le nekateri stanovi pravice ljudskih zastopnikov. Vsak stan naj se kolikor največ mogoče zastopa sam. Na ta način bo mogoče v pravi luči pokazati javnosti resnične razmere in delovati na to, da se premenč zelo neugodne razmere. Videli smo toraj, da je jednaka volilna pravica opravičena. Krščanskih socijalcev vseh dežel dolžnost pa bodi, da se borimo za njo in da moremo tako tudi delavski stanovi pošiljati svoje neodvisne zastopnike v postavo dajni zbor.
Nemški nacionalizem.
Nemškonacijonalni kolovodja bivši »vitez« Schonerer povedal je v poslanski zbornici na Dunaju, kaj prav za prav je nemški nacionalizem. »Naša domovina ni Avstrija« je vzkliknil. Sramotil je našo vladarsko hišo in armado, ob enem pa klical proti naši državi na boj sosedno nemško državo. S tem je Schonerer jasno in javno pokazal, da nemško nacijonalno gibanje v Avstriji podkopuje temelj državi in jo izdBja na zunaj. Za časa, kar rogovilijo v našem državnem zboru politični pru8jaški harlekini, se je nemški izdajski nacijonalizem zelo zelo razširil v Avstriji. Povsodi ima iste nauke — proč z Avstrijo! Živila Veliko-Nemčija I Pogin naše države in Slovanstva je njihovo geslo. Pod krinko absolutne narodnosti nočejo ti ljudje poznati pravice in ne resnice. Slovani v Avstriji, ki
LISTEK.
Silvestrov večer.
Češki spisal V. Kosirnik.
I.
V tovarni Arona Rosenfelda je zapel zvonec. Delavci so nehali delati in se drenjali po plačo. Drug za drugim so odhajali, prejemši plačo. Med poslednjimi je bil Svanda.
Spravil je denarje v žep telovnika malomarno kakor bi spravljal šop cunj, in se ustavil takoj na dvorišču pri branjevcu. Izpil je naglo dve merici žganjice, zapalil si smodko in odhitel z dvorišča. Bil je dokaj krepek možak, in ravna njegova hoja je svedočila, da je nekdaj nosil vojaško čepico. Pred vrati ga je čakala žena. Ko jo je Švanda zapazil, si je zavihnil brke in nekaj zagodrnjal.
»Kje pa se mudiš tako dolgo?«
»Kje? Pri izplačevalcu! Zakaj pa si čakala, če ti je trajalo predolgo ? Otroci te itak že pogrešajo!«
»Tebe tudi!«
»Kaj mene! danes pojdem jaz v mesto. Ves teden ae človek muči, kakor bi bil osel; zakaj bi ae časih tudi ne razvedril?«
»Kaj ne, jaz pa postopam brez delal?«
»Ti imaš doma otroke!«
»In ti jih nimaš? Mož, prosim te, kaj pa misliš?! Denar zapravljaš, a Franček nima črevljev; še v šolo ne more; Rezika je skoro naga ... in jutri je novo leto, plačevati bo treba na vse strani — ti pa vedno le zapravljaš.«
»Zapravljaš, zapravljaš 1« jezil se je mož. »Ali naj vedno poslušam doma tvoje godrnjanje ?«
»Ne bilo bi ti treba poslušati, če bi bil dober oče. Kaj pa bo z otroki, ki so lačni, zebe jih, ti pa prihajaš pijan domov! Jože prosim te, pojdi domovi«
Svanda je molčal. Zena je plakala.
Tovarna je bila četrt ure od mesta. Z njo je bila združena gostilna. Na pol pota je stal križ, pri križu pa se je zavila cesta do vasi, kjer je stanoval Svanda.
Švanda in njegova žena sta prišla k temu križu. Bilo je že zelo temno. Svandovka je
tvorimo veliko večino prebivalstva in ki nosimo tudi veliko večino državnih bremen, naj bomo hlapci nemških sanjačev? Slovani, ki smo v najnevarnejših časih oteli našo državo in z njo tudi lep del nemške kulture pogina, naj postanemo žrtva nenasitnega nemškega šovinizma. Nikdar! Tudi mi nimamo polževe krvi in znali bomo branili v času sile vse, karkoli nam je drago. Kje bi bila morda danes Nemčija, da ni hrabri poljski kralj Ivan Sobijeski prihitel v najnevarnejem trenotju na pomoč Dunaju in ga s svojim junaškim »Schmarotzervolkom« otel Turkov? Kje bi bila danes nemška kultura, da niso Slovani na vseh straneh branili nasproti divjim narodom srednje Evrope? V zahvalo za to naj bomo Slovani sužnji onih, katere so naši predniki z lastno krvjo rešili suženjstva. Zato, ker d& naša država tudi nam Slovanom drobtinico pravice, zato naj pogine. Res smešno je, kar počno in hočejo častilci bogov Votana in Bismarka. Avstrija vkljub temu, da je v večini slovanska država, komaj pri-pozna Slovane. Nasproti temu protežira nemštvo na vseh koncih in krajih. In vendar nacijonalci še niso zadovoljni. Ako sme do sedaj kdo biti v narodnem oziru v naši državi nezadovoljen, bi morali biti po vsi pravici Slovani. Nemci s sedanjim ponemče-valnim vladnim sistemom pač nimajo povoda nezadovoljni biti. Iz tega pa tudi vsak lahko vidi, da se Nemcem gre edino za »Vehko-nemčijo«, v katere žrelo naj pade tudi Avstrija s Slovani vred. To misel goji državnozborska Schonerer Woifova klika in žnjo vsi nemški nacijonalci in liberalci, naj si bodo v Hebu, Celju, Celovcu, Ljubljani, Pragi ali pa kje drugje. Vsi, ki odobravajo načela Schonererja in Wolfa, so izdajice Avstrije. Radovedni smo, kaj bode sedaj storila vlada, ko ji je Schonerer tako naravnost v obraz povedal načrt nacijo-nalcev. Kaj bi se zgodilo v takem slučaju s Slovani, vemo. Toda brez ozira na to budimo med seboj zavest slovansko, gojimo medsebojno bratstvo in tako pripravimo mogočni odpor požrešnemu nemškemu volku. Wolf je zopet surovo razžalil Poljake in vse ostale Slovane, ko jim je zabiusil njemu prikladno psovko »Schmarotzervolk«. Odgovorili so mu sicer dobro, najbolje Poljak Gnievoš, ki je dejal, da tak »capin« kot je Wolf ne more žaliti poljskega naroda. Radi tega sta imela Wolf in Gnievoš dvoboj, pri katerem bi jo
prijela moža za roko in ga milo prosila: »Jože, zaradi najinih otrok te prosim, pojdi z menoj domov I«
»Zena ne jezi mel« vzkliknil je Švanda in se ji hotel iztrgati. Ona pa je pala na kolena in prosila: »Pri Kristovem trpljenju, pri njegovi sv. krvi te prosim, mož, obrni se in usmili se nas! Na rokah te bomo nosili!«
Za njima so se začuli koraki. Ne da bi bil odgovoril, sunil je Švanda ženo, da se je revica zvrnila v blato in obležala pri križu. Objela je sv. les in plakala gorko. Kako bi ne? Saj je nosila težji križ nego je bil ta, koteri je objemala.
Svanda je bežal v mesto. Plin je že gorel po ulicah in ljudij je kar mrgolelo. Takoj v predmestji je krenil v gostilno, čudno in polno dima je bilo tam, da vBtopivši človek ni razločil skoro ničesa. Toda Švanda je bil tam dobro znan. Šel je v kot k mizi, kjer je že sedelo več možakarjev njegove vrste, čepico je obesil na žrebelj in namesto pozdrava je utaknil dva prsta v usta in zažvižgal, da je letelo skozi ušesa. Njegovi tovariši so se
bil Wolf kmalo staknil zadosti. In tako se z najglavnejšega mesta Siri v ljudstvo barbarizem mesto blagostanja.
Naša organizacija.
Slov. katol. delavsko društvo ljubljansko priredilo je v nedeljo dne 20. m. m. ljudski shod na tiojzdu nad Kamnikom. Ljudstva se je za zelo omejeni kraj zbralo dovolj. Jakopič je poročal o načinu Raif-feisnovih posojilnic in jih toplo priporočal. Gostinčar je govoril o potrebi ljudske organizacije v socijalno korist naroda. Predsednik shodu č. g. Župnik Kocijančič pozval je h koncu zbrano ljudstvo spomniti se petdesetletnice psesvitlega cesarja s tem, da mu zakličejo prisrčni živijo. Shod bode brez dvojbe pomemben, toda potreba bode Se trdega dela, predno bode ljudstvo prav umevalo korist in pomen organizacije.
Popravek. Oziraje se na dopis »iz Sv. Križa pri Litiji« v 24 St. t. 1. Glasnika zahtevam (že tretjič, danes priporoč. pismo), da sprejmete v smislu § 19. tisk. zak sledeč popravek:	1.) Ni res, da so priSli k meni
iskat občinskih tablic za tombolo; res pa je, da je prifiel »Japelj« po zasebne, oziroma svoje tablice, katerih pa jaz nisem imel. 2 ) Ni res, da jaz nisem hotel dati občinskih tablie; res pa je, da jih nisem mogel, ker občina nima tombolmih tablic. 3) Ni res, da je g. Miklavčič mene pozval; res pa je da me je prosil, kajti on dobro vš, da nima meni nič zapovedovati. 4.) Ni res, da sem rekel istemu, da jih bom dal, kakor tudi ni res, da sem zaprl doma jaz; res pa je, da je zaprla dekla kakor druge nedelie, ko imam jaz posla obilo s posojilnico. 5.) Ni res, da sem jaz s kom-koli zabavljal; res pa je, da nisem 6e nikdar nikogar izzival, ker se mi studi prepir in obrekovanje. 6) Ni res, da sem se jaz kdaj bahal s svojim vernim katoliškim srcem; res pa je, da mi moje srce ne pusti lagati. 7.) Ni res, da bi ne privoščil »katol. društvu« gmotnega prebitka; res pa je, da odbor društva, katero imam čast zastopati, ne more podpirati človeka, kateri teh odbornikov ne Bprejme v svoje društvo. Sv. Križ pri Litiji, dne 26. novembra 1898.
Janko Nep. Jeglič, nadučitelj.
Op. uredništva. Dopis smo prejeli iz popolno zanesljive roke in si torej nismo mogli misliti, da bi bilo kaj neresnično. Ako pa je bila v tem kaka pomota, seveda ne moremo soditi in prepuščamo zadevo v pojasnilo našemu gosp. dopisniku.
Rudarska zadruga v Idriji je sklicala 4. t. m. javen rudarski shod, h kateremu so priSli skoro vsi delavci. Na shodu se je stavilo nekaj resolucij za zboljšanje delavskih plač, oziroma razmer. V prvi resoluciji se je
smijali temu dovtipu, natakarica je pritekla in prinesla v železnem vrču piva. On ni pil iz steklenic; mnogo jih je že potrl. Nastavil je vrč k ustom in z dolgim požirkom poplahnil jezo, udaril z vrčem ob mizo in dejal: »Servus, mladenči! Š vanda je tu, danes bo zares Svanda (zabava, Sala)!«
»Bravo! Na zdar! Saj je Silvestrov večer!«
»Kje pa je daneB Korotek?«
»Eh, baba!« zabrenčal je v kotu zarasel možak in izpljunil. »V tovarniško delavsko društvo je Sel k izkušnji. Tam bodo baje igrali tri kralje.«
»Zaradi mene naj gre tudi h kapucinom za fratra,« dejal je drugi. »Vedno sem pravil, da je jezuit! Raje bi govoril z Graslom nego z njimi«
»Vi govorite kot delavec,« rekel je gostilničar, ki je med tem prišel k mizi in mu potrkal na ramo.
»Seveda; zakaj pa bi ne? Ko bi imel denarja, govoril bi kot gospod.«
»Eh, kaj denar I« dejal je Svanda. »Jaz sem sedaj tudi gospod. Če me kdo razžali, vržem ga ven!«	(Dalje prih.)
zahtevalo poleg žita in drv za kopače 1 gld. 20 kr., za pomožne kopače 1 gld. 10 kr, za voznike 1 gld. in za nižji razred od 60 do 70 kr. Sprejeto je bilo seveda vse jedno-glasno, ker si vsi želijo zboljšanja, samo ako se bo tudi doseglo kaj po tej poti, — (?) Shod se je vrSil popolnoma mimo. Le ko se je hotelo med govorom tudi za soc. demokracijo agitirati in krSčanske socijalce napadati, ie Lovro Brumen ustavil besedo govorniku Jakobu Turku in opomnil navzoče, da ni strankarski shod, kjer bi si stranke zabavljale, ampak naj se govorniki držijo dnevnega reda, ker gre za občni blagor vseh rudarjev. Drugič je taisti zavrnil socijalista Antona Kogeja, ko je hotel z grdimi lažmi očrniti krščansko gospodarsko zadrugo, katera se snuje v Idriji. Očrniti jo je hotel s tem, da je javno povedal, da se bo nje udom znesek, katerega bodo zakupili, pri direkcijski blagajni uračunaval. To pa je seveda prav mastna laž, s katero hočejo socijalni demokratje in drugi delavski prijatelji zadrugo preprečiti. Ko se je sklepalo koncem shoda, kateremu poslancu naj se resolucija odda, se je z zaničljivim zasmehom vprašalo: Mogoče Evangelistu Kreku, ali Ferjančiču? Nato so socijalni demokrati zavpili: Resselnu! Ressel je naš. Ker pa niso hoteli nekateri krSč. soci-jaiisti zanj vzdigniti rok, s katerimi se je odločevala večina, so se slišale posamezne psovke, in žuganje; »Cebui ga! Daj mu po šobah i. t. d.!« kakor že vsem dobro znana demokraška jednakopravnost in omika. Nato se je shod končal s trikratnim živioklicem. Komu na čast, ne vem. Najbržje Resselu, mogoče tudi, da so sami sebi vpili.
Socijalne zadeve.
Obresti. »Kdor hoče storiti bližnjemu kako dobro delo, si istega ne sme vračuniti, sicer dobro delo neha.« To vzorno krščansko načelo vrgla je človeška družba v koš med staro šaro. Mesto tega pa je postavila postulat, da se mora plačati tudi dobro delo. Kdor ima denarja dovolj, da ga lahko posodi potrebnim poštenim ljudem, steče si labko mnogo dobrih del in zaslug, ne da bi pri tem trpel kako škoeo. Toda kdor za posojeni denar skuša dobiti kolikor največ mogoče velikih obresti, ne more imeti nobenega dobrega dela in ne zaslug, ker se mu »dobro delo« plača. Krščanstvo je vže od nekdaj prepovedovalo jemati obresti. Za časa apostolov in tudi še kasneje so morali bo-gateji kristijani deliti imetje z ubogimi, ne da bi za to pričakovali ali celo zahtevali od njih kako odškodnino. To je bilo v resnici dobro delo. Toda polagoma se je stvar obrnila, pričeli bo jemati obresti tudir{kristjanje. — Ako premislimo, da se morajo vse obresti zaslužiti s trdim - delom, potem moramo s krščanskosocialnega stališča biti proti obrestim. Ne rečemo, da naj se odpravijo kar vse obresti. Tega niti potreba ni. Pač pa je nujno, da se znižajo kolikor največ mogoče z ozirom na možnost denarnega prometa. Gotovo je, da posojilnice ne morejo delati brez dobička, ker imajo upravne stroške. Toda lahko mogoče je, da posojilnice znižajo obresti od vlog in posojil. Poštna hranilnica obrestuje vloge po 3%, vse druge hranilnice imajo višjo obrestno mero. Naša »Ljudska posojilnica« daje od vlog celo 4*/»% obresti. To je napačno, to ni socijalno, marveč kapitalistično. Kedor potrebuje posojila, plačati mora 5—6% obresti. Ali je to mogoče zadolženemu kmetu? Ali je mogoče to obrtniku, ki komaj zasluži, da se živi? Oni, ki vlaga denar, bo zadovoljen tudi z 2%, ako bode dobil več in tudi nima od manjših obresti v resnici nobene škode — ker v obresti ne dš nobenega dela. Nasprotno mora oni, ki plačuje obresti, delati za onega, ki obresti jemlje. Ako pomislimo dalje, da tisti,
ki nosijo denar v hranilnico, niso taki reveži kot oni, ki iščejo posojila, bomo takoj izpre-videli, kdo lažje utrpi. Koliko dobrega bi v socijalnem smislu lahko storile hranilnice in posojilnice, ko bi Be v obče znižala obrestna mora. Naše zadruge potrebujejo sem in tja posojila, toda dobiček gre za obresti. Koliko bi posebno ljudska posojilnica lahko pomagala delavcem s posojili delavskemu stavbin-skemu društvu. Toda obrestna mera je previsoka in »ljudstvo« je ne more zmagovati. Razvidno je, da bodo naše posojilnice v resnici še-le takrat koristne ljudstvu, kadar znižajo obrestno mero. Škrbeti je potreba v prvi vrsti za reveže, bogatini si znajo pre-uobro pomagati sami. Zato naj se zniža obrestna mera.
Želez- W ni čar.
Železničarska cesarska slavnost. V proslavo 50 letnega vladanja Njegovega Veličanstva presviilega cesarja udeležilo se je na željo našega nadzornika in postajnega načelnika gospoda Evgena Guttmanna mnogo ta dan prostih uslužbencev svete maše. — Ob 10. uri dopoludne prenehalo je delo v skladišču ter smo odkorakali v spremstvu gosp. uradnika Antona Kozlevčarja kakor tudi mnogo nadsprevodnikov in sprevodnikov v stolno cerkev k sveti maši. Stregla sta uniformirana železničarja Alojzij Zebrer in Janez Jaklič, kar je na občinstvo naredilo lep vtis. Naše vrlo slovensko katol. delavsko pevsko društvo »Zvon« je iz posebne prijaznosti pri svetem opravilu sodelovalo ter zapelo k sklepu cesarsko pesem, za kar se srčno zahvaljujemo. Prosili bi ob jednem, da bi se uresničile nam vedne želje ter nam slavna uprava južne železnice storila to ljubav in nekoliko Bkrajšala nedeljski delavski čas v olajšavo počitka in obiskovanje božje službe. Naj bi torej ta lepa redka slavnost slavnej upravi poklicala v spomin zopet našo gorečo, tu navedeno prošnjo.
Naši nasprotniki.
Socijalno - demokratska resnicoljubnost. Predzadnji »Delavec« z dne 22. pr. m. priobčil je iz peresa general lažnika sodruga Skerbica zopet gorostasno laž. Dotična laž slove: Ni še dolgo tega, kar so v Schreyovi pekarski delavnici, kjer se nahajajo tako imenovani krščanski socijalisti, mej njimi poslujočega Janeza Kotnika, pekovskega pomočnika, napadli s poleni, ker se je prišteval soc. demokraciji, ter se ni hotel slepo pokoriti besedi Urbarjevi. Ker imenovani vsled bolečin ni mogel svoje delo nadalje opravljati mej temi krščanskimi razbojniki, moral je delo pustiti. Da se izve, kako osrečevalci ljudstva, socijalni demokrati, spoštujejo resnico, naj Vam, častiti bralci, sledi tukaj nekaj vrstic popravka, ki smo ga poslali v Trst »Delavcu«. Vedeli smo že naprej, da sodrugi pri »Delavcu« niso tako pošteni, da bi svoje laži preklicavali. In to se je res tudi zgodilo. Namesto popravka pisali so v listnico, da popravek ne odgovarja na § 19. tiskovnega zakona, zato ga tudi priobčiti ne morejo. In sicer resnica je ta: Na sv. Rešnjega Telesa dan 1. L, ravno na tisti dan, ko so pekovski rudečkarji po noči pretepli enega naših tovarišev zatč, ker je pri procesiji sv. Rešnjega Telesa svetil, prilomastil je tudi opoldan Janez Kotnik v Schreyevo delalnico pijan domov ter pričel enega mlajših pomočnikov z desko
nabijati tako, da so morali drugi priti na pomoč ter Janeza Kotnika ven vreči. Da Janez Kotnik ni bil res tepen in sicer tako, da ne bi on mogel svoje delo nadalje opravljati, kaže to, da se je prišel tisti dan dvakrat ponujat k gosp. Schreyu, naj bi še nadalje delal, na kar so vsi pomočniki izjavili da, ako pride J. Kotnik nazaj, bodo vsi delo pustili, ker je Kotnik de'al vedni prepir prav po soc. demokratskih nazorih. Druga laž v dotičnem »Delavcu« je: da ni res, da bi bil kdaj Anton Kotnik rekel, da krščanskim prašičem ne dš niti za denar nobene postrežbe. Tukaj hoče zamorec zamorca oprati. Aii preveč sta črna, da bi se kedaj oprala. Pravi, da dotični Jankovič, proti kateremu je Anton Kotnik, gostilničar, izrekel tiste grde besede, nič ne ve o tem, in da sploh ni nič resnice. Tako grda laž poroditi se more le v so-cijalno-demokratski glavi. Jaz mu na ves glas povem, da je vse do pičice resnično, kar sem pisal v »Glasnik« o Antonu Kotniku, ter da mu je Jankovič na njegovo vprašanje odločno v obraz povedal, da je vse resnično, kar še Jankovič danes potrdi, ter se je na dotični popravek, ki smo ga poslali »Delavou« tudi podpisal. Slovenski delavci 1 Sedaj vidite, kje je laž in zavijanje resnice doma. Ne dajte se več voditi takim osebam kakor so so c. demokratski kolovodje. Storite tako, kakor je že mnogo slovenskih delavcev storilo, da so se namreč s studom obrnili od njih, ki za delavske krvave groše mastijo sami sebe, nezmeneč se za koristi trpinov, za kateri namen so radovoljno darovali zadnji svoj krvavo zasluženi krajcar. Slovenski delavci 1 Pokažite takim pijavkam hrbet, ki vas izsesavajo ter z vašimi krvavo zasluženimi krajcarji svojo lenobo pasejo. Kdor zna kaj misliti, pusti naj na cedilu voditelje socijalnih demokratov ter naj pristopi h krščansko socijalni organizaciji, katera edina hoče resnično pre-ustrojiti socijalne razmere v Avstriji.
Fr. K a r 1 i 6.
Drobtine.
Cesarjeva petdesetletnica se je v Ljubljani praznovala zelo lepo in veličastno. V četrtek zvečer bilo je vse mesto razsvitljeno. Topovi z grada so naznanjali pričetek slovesnosti. Po cerkvah je bilo zbranega veliko vernega občinstva, ki je prosilo Boga, da ohrani državi še mnogo let milega in dobrega cesarja Frančiška Jožefa. Tudi iz okolice ljubljanske je bilo čuti krepko streljanje iz topičev. V petek — slavnostni dan — to je bil pravi praznik. Vseprodajalnice, delavnice in tovarne so bile ta dan zaprte. Ljudstvo je vrelo k pobožnostim v cerkve. Pri svetem Petru je bila ob 9 uri vojaška maša, katere se je vdeležila vsa garnizija z vsemi vojaškimi dostojanstveniki. S stolni cerkvi zbrali so se k sv. maši vsi dostojanstveniki civilne uprave. Slov. katol. delavsko društvo je imelo dopoludne ob 11. uri slavnostno sejo, pri kcji je izrazilo svoja srčna čutila milemu vladarju. Zvečer ob 6. uri pa je bil shod, na katerem sta Jakopič in dr. Krek izražala čutila do prestola in vladarja. Pevsko društvo »Zvon« je krepko za pelo cesarsko himno. Tako smo tudi krščanski socijalci, da si bolj skromno, pokazali, da smo vseskozi kot dobri katoliki in Slovenci tudi dobri državljani, vdani svojemu vladarju. Buči naj vihra, tuli piš, zastava k zmagi nam je križ. Pod to zastavo se hočemo boriti v državi za svoja prava in socijalno zboljšanje, braniti preBtol habsburški hiši, proti kateremu koli sovražniku.
„Naša straža4'. Veselo je videti, kako v obilnem številu pristopajo vneti rojaki iz vseh krajev naše domovine k društvu „Naša straža" čegar pravila je „Glasnik14 svoje-dobno objavil. Daši se stalni odbor še ni sestavil, da bi si izbral stalno vodstvo, je vender «društvu že pristopilo nad 400 elanov. Tudi z druge strani se za to društvo kaže
zanimanje, ker namreč tudi že sedaj dohajajo razna poročila o podjetjih in posestvih ob naših jezikovnih mejah, za katere bi bilo dobro, da se prično ali ohranijo. — Vse to kaže, kako živi potrebi da vstreza „Naša straža*'. Kakor čujemo, se kmalu zbere izvoljeni odbor, da voli stalno predsedstvo. —- Prosimo rojake, da pristopijo k „Naši straži". Udnina 1 krona aii ustanovnina 50 kron naj se blagovoljno pošilja na naslov. Dr. Janko Brejc, koncipijent v Ljubljani. V delu plemenitem se družimo, da v sedanjih kritičnih časih storimo vsestranski svojo dolžnost do svojega naroda. Vredništvo „Glasnika" rado vsprejema udnino. Vsak zaveden Slovenec naj postane član tega društva.
Iz Kozjega na Štajarskem. (Boga se boji ali kapelana?!) Cenjenim čitateljem je pač dobro znan naš grajščinski oskrbnik radi svoje zagrizenosti do Slovencev, pa tudi radi svojega ravnanja z delavci. Štirideset krajcarjev ima na dan vsak delavec, naj bo mož ali ženska, druzega nič. Bog nas varuj, če se mu zameri kak delavec, tudi na smrtni postelji bi mu Kragora ne odpustil. Ni pa še dobro znana njegova bogaboječnost. Nekoč gre naš č. g. kapetan s sveto popotnico k bolniku. Od daleč ga zagleda oskrbnik, ki sovraži gospoda tako, da bi ga najrajši na solnčni prah zdrobil, — ker je odločen Slovenec. Kaj storiti ? Srečati gosp. kapelana in poklekniti pred njim? Tega že ne! Bil je oskrbnik pri svojih delavcih. Vsi pokleknejo, oskrbnik pa zbeži v bližnjo leseno uto. Toda duhovnika vodi pot prav blizo ute. V vidni zadregi bogaboječi oskrbnik ne vč kaj početi. Zvonček v jednomer zvoni, oskrbnik v leseni uti goste oblake dima spušča v zrak in preiskuje po utici, ako še drži vsak žebelj. Zvonček pa še vedno zvoni. Zdaj se zravna prevzetnež misleč, da je duhovnik že za njim, a ravno nasproti sta si stala drug drugemu. Ošabnež vendar sname klobuk raz svojo oholo glavo in d& neko znamenje. Duhovnik mu podeli bv. blagoslov. Blizu pričujoči ljudje pa so se zelo pohujšavali nad neotesanim vedenjem. Koga ae je bal, Boga ali kapelana? Najbrž obeh, pa v slabem pomenu; zato je bil v resnici bogaboječ. Kako bi tudi ne bil, ker se Boga tako boji, da že več let ni bil v cerkvi, da smeši cerkvene obrede in navade, da ob nedeljah pusti opravljati hlapčevska dela itd. Cegav grajščinski oskrbnik je ta brezverec? Vzglednega katoliškega grajščaka viteza Goss-leta, ki pa ne vč, kaj počenja njegov sluga, ker stanuje v Hrastniku na grajščini svojega brata.	»Kozjanski* vedež.«
Nesreča na železnici In n^eni nasledki. Dne 26. m. m. zjutraj okoli pol osme ure se je ponesrečil pred prestransko postajo tovorni vlak, ki se je pripeljal iz Št. Petra. Strojevodja je baje zamudil o pravem času pridrževati vlak, kateri je prehitro letel proti postaji. Da bi ga ustavil, je obrnil par nazaj vsled tega so pritisnili zadnji vozovi z veliko silo naprej, dva pokrita težka vagona sta zajahala prazno loro in se postavila naravnost po koncu. Ljudij se ni pri tem ponesrečil nobeden. Poškodovani sta bili le dve prazni lori, jeden prazen vagon in ona dva. ki sta se postavila po koncu. A hujša nesreča je prišla še le potem. V jednem kvišku stoječih vagonov je bilo naloženo več sodov tropinovega žganja, ki je teklo s curkom z voza. Ljudje, kateri so prihiteli gledat k po-nesrečemu vlaku, so pili brez pameti in mere, in ko se je o tem izvedelo po bližnjih vaseh, so vreli vkupaj s škafi in drugimi posodami, da bi kaj prestregli in vjeli drage pijače. Toda lakomno požrešnost so morali nekateri drago plačati. Gozdnega čuvaja P. 0. iz Orehka je zadela kap vsled preobilne pijače, da so ga peljali mrtvega domov; druge so morali polivati, pretresati in drgniti, da so jih oteli, ter so jih nosili domov, kjer delajo pokoro za nezmernost. Bodi njim in drugim v nauk in spomin, kaj dela grda požrešnost!
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju V X. občnem zboru tega društva bil je zsrad izvanrednih zaslug za društvo imenovan častnim udom gosp. France Dolenec, trgovec v Mariboru. Odkar obstoji to društvo, nabiral je vsako leto ter nabral čez 800 gld. za vboge slovenske visokošolce na Dunaju. Slava mu! V spomin vladar-
jeve petdesetletnice so društvu pristopili kot U8tanovniki z darilom po 50 gid. gospodie: Dr. Mirko Ploi, c. kr. tajnik v finančnem ministerstvu plačavši 1. obrok 10 gld.; I»»n Luzar nadrevident južne želazn>ce, plačavši
l.	obrok z 10 gld.; Dr. Janko H ičevar, odvetniški kandidat, plačavši 1. m 2 obrok po 10 gld. skupaj 20 gld. Dalje so d>u«tvu darovali: Visokorodni Anton plern Susič, c. in kr. polkovnik, v Calji, 15 gld G. A Knafelc, uradnik c. kr. drž. železnic v Beljaku, je mej tamošniimi Slovenci nabral 5 gld. Na Dunaju so društvu darovali gg. Dr Kleui. St-shun, dvorni in sodni odvetnik, 5 gld. Dr Al. H <man, dvomi in sodni odvetnik, 5 gio ; Aioizij Kremžar, mag. svetnik, 5 gid.; Dr Anton Primožič, c. kr. profesor, 5 gld,; gospa Marija Primožičeva, 5 gld.; g Peter H>ačar nad-oficijal sev. zah. železn e**, 3 g d ; gosp. Josip Šolar, mag. uradmk, 2 gid. — Za toliko blag>h darov bodi vsem iskrena z«hvala! V seji meseca oktobra oglasilo se je 58 v seji
m.	novembra pa 60 revnih dimkov za podpore. V teh dveh seiah je odbor razdelil mej najrevniše dijake 470 goldinarjev v gotovini in obednicah. Več prošenj moral je odbor odbiti. Ker toliko revnih duakov slovenske krvi še ni bilo na Dunaiu, treba bode lzvan-redne pomoči. Daruje naj torej vsak, kdor le količkaj premore, za vboge slovenske trpine v tujem mestu! Darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik: Vc. g.Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik
n.	vit. reda, Dunaj. I. S ngsritram* 7
Trgovskega učenca,
ki je dovršil ljudsko šolo in vsaj dva razreda realke ali gimnazije, vsprejme se takoj. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo lista.	*2—2
Da svoje čit atelje ln prijatelje obvarujemo škode, moramo jih opozoriti, da se zopet poskuša ponarediti priljubljena Kathreiner - Kneippova sladna kava. Ponujajo jo zlasti manj skušenim ljudem na deželi. Resno opominjamo, da nihče ne vsprejme sladne kave, kot pravo, v modro-belih izvirnih zavojčkih s podobo župiiika Kneippa in imenom »Kathreiner«. Le to je priporočil č. g. župnik Kneipp in le ta sladna kava ima duh in okus prave kave. 3—2
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
i ter zagotavljam najsolidnišo l postrežbo in znižane cene. * Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem go napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano PavSner,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
til
:
flip
M
ffi
sc
% :
>#
im
*
m.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«