160. številka.
Ljubljana, petek 16. julija.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaj u dom
tuhft 7.tt. K°eVe P° Prazn,klh; tor velja po polti prejeman za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. četrt leta 4 g d  - Za Ljubljano brez poft.janja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na
t* SnJK.Tii  Vi^,ne,eC,  8? & ffWrfer Za tU> d,eie,e toHk0 ve*» k»lik«^ Punina iznaša.' - Za gospode učitelje na ljudskih 'Solih in " diJ»ke velja zn.iana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. BO kr., po posti prejeman za četrt leto 3 *old.  -   Za oznanila se plačuje od četir.Btopne petit-vrHte 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvote trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovcj hiAi it. 3 gledališka stolha". 0 prs v niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Naroduej tiskarni« v Kolmsnovej hiii.
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
(13. seja dne 12. julija.)
Občina Kamniška vloži prošnjo, da bi se jej dovolila 25% doklada na užitnino mesa; dalje prošnjo, naj bi dežela prevzela dva mostova v svoje oskrbovanje. Prošnji se izročita gospodarskemu odseku v poročanje.
Poslanec dr. Poklukar položi svoj mandat kot deželnega odbornika namestnik. Volitev novega namestnika se ima vršiti v prihod njej seji.
Deželni glavar naznani sklepe tajne seje O reorganizaciji deželnih uradov.
Poslanec Potočnik poroča o deželno-kulturnih zadevah in posebno o ekspertizi za ljubljansko močvirje, h katerej so se povabili razni strokovnjaki iz tujih dežel.
Zbor jemlje to poročilo na znanje.
Poslanec dr. Deu poroča o načrtu postave za poYzdigo ribištva po suhozemskih vodah. Načrt te postave 8e sprejme z nekaterimi pre-naredbami, katere nasvetuje baron Apfaltrern.
Poslanec vitez Gariboldi poroča v imenu gospodarskega odseka o deželnih priredbah zarad vojaških stanovanj in nasvetuje, naj se ljubljanskemu mestu ponudi, da zida vojašnico za deželne brambovce, ter se mu za stavbeni kapital, ki se določi s 40.000 gld. garantu je skozi 25 let po 5% dohodnine.
Friinzl v. Vesteneck nasvetuje, naj bi se, ker deželi nikakor ne kaže, da bi sama kasarno zidala, dovolilo mestu 53/4% dohodnine od kapitala.
Župan Laschan nasvetuje, naj bi se ga-rantovalo G %, kajti ako mestu ne bode kazalo, ne bode hotelo zidati vojašnice. Stroški so pri vojašnici za popravljanje dosti večji, kot pri vsakej drugej hiši.
Dr. Schrev podpira Laschanov predlog.
Poslanec KI un pravi, da tu morajo poslanci v prvej vrsti prod očmi imeti korist dežele, potlej še le ljubljanskega mesta. Mesto Ljubljana ima od loterijskega posojila zdaj dovolj denarja, tako, da ne ve kam z njim in bode lehko jako veselo, ako ga spravi po 5% varno v shrambo. Denarja je za varne procente dandenes povsod obilo. Češke posojilnice, ljubljanska hranilnica, sploh vsi denarni zavodi pomanjšujejo obresti.
Poslanec Detelja pravi, da je še dvomljivo, ali res mora zidati dežela vojašnico ali ne. Največji interes ima gotovo ljubljansko mesto, da se zida vojašnica. Ako ne bode hotelo mesto zidati, potem se bode našel uže drug podvzetnik.
Vestenek pravi, da se on zavaruje, da bi bil on govoril v interesu mesta, on da je le govoril na korist dežele.
Baron Apfaltrern pravi, da se sme dati garancija za obresti samo za kapital, ki se bo porabil za zidanje, a nikakor ne tudi za popravo. Da bi se pa več garantiralo kot 5% zato tudi on nij, kajti denarja je denes obilo na razpolaganje.
Poslanec Gariboldi nasvetuje, naj seja preneha, da se odsek pomeni.
Ko se seja zopet začne, izjavi vitez Gariboldi, da je odsek sklenil dovoliti namesto 5 procentov 58/« °/o-
Poslanec Kljun pravi, da je ravnanje deželnega zbora res „unicum". V odseku se je jednoglasno sprejelo 5%, a zdaj se, ne da bi se bilo v debati kaj odločujočega zvedelo, ne da bi se bil kak nov nazor slišal, preneha se seja in odsek je sklenil čisto kaj druzega! Pač se bode svet sinija', kako se dela v kranjskem zboru.
Deželni glavar brani večino in pravi, da se enako godi tudi v državnem zboru.
Dr. Poklukar nasvetuje, naj se dovoli samo 5 %.
Poslanec Pfeifer izjavi, da je v odseku glasoval zoper to, da bi mesto zidalo, nego hoče, da zida dežela sama, ali pa doplačuje eraru.
Tudi Franzl-Vesteneck protestuje zoper to, da bi zbor sam sebe smešil.
Poslanec Detelja izjavlja, da so vsi udje narodne stranke glasovali zato, da se dovoli samo 5 °/0.
Za Laschanov predlog glasujejo samo Laschan, Dreo in dr. Schrey.
Odsekov predlog za 58/t °/0 se zavrže in sprejme se predlog dr. Poklukarjev, naj se dovoli 5°/0.
Dr. Deu poroča v imenu gospodarskega odseka, o načrtu deželnega odbora o požarnem čuvarstvu in o gasilnih družbah na Kranjskem. Deu govori ali momlja kakor po navadi tako tiho in zaspano, da je za poslance in občinstvo popolnem nerazumljivo. V specijalnoj debati se nasvetujejo mnogi popravki in končno postava sprejme.
Baron Taufterer nasvetuje v imenu go spodarskega  odseka  o postavi  veljavnej za vojvodino Kranjsko zadevajočej vplačanje doneskov v penzijski zavod od strani ljudskih učiteljev prihajajočih iz druge kronovine.
Postava se glasi:
§ 1. Učitelji, ki prestopijo iz javne ljudske šole ene v državnem zboru zastopane kronovine in dežele na ljudsko šolo vojvodine Kranjske, oproščeni so od novega vplačanja doneska za tisti del svoje plače, za katerega so uže v drugej kronovini vplačali postavni donesek v penzijski (pokojninski) zaklad, pod tem pogojem, da v deželi, v katerej so prej vplačevali, velja enaka pravica za učitelje, ki
iz jedne ljudske šole vojvodinje Kranjske tja prestopijo. — § 2. Ta postava stopi v moč z dnem razglašenja, ter  se nje izvršitev mojemu naučnemu ministru naroča. Odobri se.
Dr. Schafler poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: B5lnica na Poljanah se popravi in dovoli zato znesek 885 gl. in ostane še bolnica. Staro poslopje blaznice se popravi in se v ta namen dovoli za 1880 leto 2000 gl. z* 1. 1881 pa 5000 gl. Delo se ima oddati po javnej dražbi. — Deželni zbor naj vzame na znanje, da se je v Studencu skoro uže vse uredilo in se je dobilo dovoljenje, da ostanejo mirni blazni še do konca oktobra 1881 v prisilnoj delavnici. — Za napravo vodovoda v Studencu se dovoli 5000 gl. in odda se izdelovanje le ali tiimi Samasa v Ljubljani, ali Holldorf in BiUckner na Dunaji. — Pralnica se ne bode zidala zdaj, ampak za čiščenje perila se bode plačalo usmiljenim sestram vsako leto 180 gl, in sicer se bode plačalo takoj za 3 leta naprej 540 gl. — Za popravo poslopja imenovanega „gosposka hiša" dovoli se 2000 gl. in se ima delo oddati po javnej dražbi. — Mrtvašnica, nasvetuje odsek, da naj bi se za zdaj ne zidala, ter naj bi se v bližnjo faro mrtveci v mrtvašnico nosili.
A dr. Bleiweis in dr. Vošnjak do-kažeta potrebo mrtvašnice pri tako velikem zavodu, ker ne le mora biti, ampak je po instrukciji tudi ukazano zdravniku, da vsacega umrlega blaznega secira. Tudi vladni zastopnik dr. vitez Stoeckl poudarja potrebo mrtvašnice.
Odsek na to sklone, da se zida mrtvašnica za svoto 1500 gld. in deželni zbor to odobri, kakor tudi vse druge nasvete odsekove.
Friinzl-Vesteneck, nemškutarske stranke večni poročevalec, poroča v imenu gospodarskega odseka o dr. Bleivveisovem načrtu postave, katera bi dajala županom pravico zabraniti postopačem in beračem ženitovanje. Friinzl predlaga naj se preko te postave preide na dnevni red.
Za sprejem postave govori poslanec Kij un. Govornik pravi, da si bode narod to zasedanje deželnega zbora prav dobro zapomnil. Vse kar se je sklepalo o tem zasedanji, bi nalagalo, če se potrdi od vlade, občinam le bremena, a to jedino postavo, ko bi kmetskim oblinam stanje nekoliko olajšala, to naj se ovrže pod klop! Odsekovo poročilo pravi, da ta postavo nasprotuje duhu ustave, a to nij istina. Ustava nema s tem nič opraviti, če se beračem omeji ženitovanje. Marsikateri, ki po ženitvi zabrede v dolgove in bedo, bil bi hvaležen, ko mu bi se bilo v prvem času zabranilo ženiti se. Osobna svoboda se tu nič ne omejeva, in ko bi se prav, saj se tudi pri vojakih, kjer se sme samo gotovo število ženiti.   Ako se reče, da
bodo župani samovoljno ravnali, odgovori se lehko, da to nij mogoče, saj je vsakemu priziv do deželnega odbora prost. Poročilo trdi. da nij upati, da bi dobila ta postava najvišje potijenje; a to nij uzrok, da bi se postava ne sklenila. Kar se tiče širjenja nemorale trdi govornik, da ve iz matrik, da so se od tistega časa, kar je vsakemu svobodno oženiti še, nezakonski otroci pomnožili. Vse občiue na Kranjskem bodo z veseljem pozdravile vest, da je ta postava sprejeta.
Poslanec Lukman pa pravi, da je pomanjkanja ilela uzrok revščine in bede, kajti mašina je uničila delo tisočerim in tisočerim rokam. Ako bi bilo mogoče s to postavo tudi odstraniti grehe ali prestopke, bi nekaj veljale. A tako je vendar dobro, da se onečastena dekle, s tem, da se omoži, s svojim otrokom vred legitimira; bolje je tudi za otroke, ako pridejo v oskrbovanje občin, kajti nezakonski otroci so obče zaničevani od kmetov.
Poslanec Pak i ž pravi, da je z veseljem slišal o tej postavi, da se bode uže vendar enkrat zabranilo postopačem in beračem ženiti se. A Žalibog njegovo veselje nij dolgo trajalo, ker Čuje, da so oni gospodje (nemškutarji) zoper to. Žal mi je bilo slišati, da se nehče dati županom ih občinjkim zastopom te pravice, kajti mogli bi ravnati „samovoljno". Tedaj deželni zbor in odbor v svojej veČini varuje postopače in berače in take golazni Človeške družbe; postopačem verjame več kot poštenim županom in njih možem odbornikom. Nehče se ustreči upravičenim željam cele dežele, baje zato, da se ne omeji v ustavi zagotovljena osobna svoboda postopačev in beračev, namreč da se množi tat in berač. (Živahna pohvala mej narodnimi poslanci in poslušalci.)
•   Dr. BI e i we i s pravi, da se od one strani kliče duh ustave; ali šireča se revščina po kmetih nema nikakeršne zveze z ustavo. Ako se gospodje tako zavzimnjo za duh ustave, naj se tudi ne protivijo izpeljave člena 19. ustave.  —  Po tej postavi se ne bi, to se ve da ubo.stvo na en mah odstranilo, gotovo pa zdatno zmanjšalo. Ne samo pomanjkanje dela je krivo občne bede in reve. Samo jeden človek dosti zasluži za se, a ko pride r o d o v i n a, ne more izhajati in prične se zanj revščina. Ko se je 1. 1864 na vprašanje vlade obravnavalo to vprašanje v deželnem zboru, takrat je jeden glasovitih liberalcev g. Mu 11 ej z vso odločnostjo za omejenje svobode ženitovanja govoril.   Govornik pravi, da je ta postava na korist ženinom samim, kateri hočejo nepremišljeno zakon skleniti; dalje da je na korist občinam, ki bodo popolnem propale, če ne bode uže enkrat konec tega liberalizma,  ki jim je davke množil. Vesteneck je rekel ko se je raz-govarjalo o oskrbovanji onemoglih, da imajo občine samo mnogo dolžnostij pa nič pravic, zakaj se njim tedaj zdaj pravice zabranjujejo Pa tudi z ozirom na moraliteto je ta postava jako potrebna. Saj se bere skoro vsak dan v časnikih, da oče, ki nema od česa živeti, po mori najprej svojo rodbino in potem samega Bebe. Ako bi bilo res proti temeljnim državnim zakonom, kar njegov postavni načrt zahteva, zakaj se pri vojakih sme ženiti samo nekoliko oficirjev, zakaj se brani ženiti učiteljicam, nižjim uradnikom in duhovnom. Gotovo je, da cela Kranjska dežela želi in hrepeni po tej postavi. (Dobro!)
Dr. Schrev kakor po navadi jako dolgočasno govori zoper. Pravi, da je ta postava le cvetlica, ki v temi raste in da mislijo narod njaki, da denašnje ministerstvo je vrtnar, ka
teri bode temnej cvetki pomagal, da razcvete. Ako bi se postiva odobrila, potem pravi bi ne odločevali o ženitvi župani, nego taj-moštri, in kaj se pravi tem zameriti, to ve vsak in tudi kako lahko se to zgodi. Potem' bi se godile največje nepravičnosti. Ta postava ne le da bi deželi nič ne koristila, bila bi Kranjskej v sramoto.
Na predlog barona Apfaltrerna sklene se geueralna debata. Za postavo sta še vpisana poslanca dr. Zamik in Navratil.
Glavni govornik je dr. Zamik: Jaz bom imel priliko razjasniti z raznovrstnih stališč, zakaj sem jaz za to postavo.   Slavni učenjak Anglež Malthus je dokazal, da se človečanstvo pomnožava v geometričnej, sredstva za njega vzdržavanje pa v aritmetičnej progresiji, in da je njegov nagon ta, da je človeškega rodu zmirom več.   Zato so lakota, draginja, kuga in vojska sredstva, da pogine ljudstva toliko, kolikor nema pripomočkov ali sredstev, da se vzdržava in Živi.   Ta učenjak je zagovarjal omejenje ženitne svobode in njegovi največji nasprotniki, ki so zagovarjali svobodo Ženitve, bili so socijalni demokrati Lassalle in Marks.   Tedaj zagovarjajo gospodje denašnje večine tega zbora isto stališče, kot socijalni' demokratje.   Pozneje je slavni nemški nacijo-nalekonom Roscher postavil načelo, da ima vsak človek gotovo nepobitno pravico, ženiti' se, ali da to ne gre, da bi bitja na svet spravljal na stroške drugih ljudij.   In glejte gospoda, to mnenje zastopamo tudi mi. Jaz vam hočem navesti samo en slučaj, iz katerega boste lahko uvideli, da je stvar v praksi vsa drUgaČna k6t v teoriji. Nedavno je prišel k meni župan iz prav male revne občine, prosit me pravne pomoči. V Trstu je umrl neki mož, katerega občina niti po imenu nij poznala in kateri je bil uže davno zapustil svoj domači kraj.   V Trstu se je bil oženil, pred kratkim umrl in zapustil šestero prav maj-henih otrok v velikej revščini. In uboga mala občina na Kranjskem je dobila iz Trsta naznanilo, da se jej ti tuji otroci v njeno oskrbovanje pošljejo, in  naj se občina na njih sprejem pripravi.   Župan me je vprašal: kaj je storiti proti temu, a jaz sem mu moral odgovoriti, da Žalibog nij nič druzega mogoče, kot otroke vzeti, ker postava tako določuje. Gospoda moja, ako pridejo taki slučaji v tako revnej občini, potem se neha vaša human i tet a in neha „gemiithlichkeit".  — Z denašnjim vprašanjem je ravno tisto kot s svobodno trgovino.   Prej je vse bilo navdušeno za svobodno trgovino in vsak je bil takoj „reakei-jonar" proglašen, če se je potegoval za „ varstvo domaČega dela."   A dandenes ne bode skoro uže nikdo v državnem zboru več govoril za svobodno trgovino, ker bi se mu večina smijala, zato, ker se Vidi in ve, da je bil ta princip poguben za našo obrtnijo ter industrijo, in denes isti gospodje ravno tako navdušeno za „scliutzzoll" govore,  kateri so preje v eno mer pridigovali svobodno trgovino. Kar na pr. govori zastopnik I sto z y v oger-skem državnem zboru o j udi h, da so rak, ki razjeda ogersko ljudstvo na njegovem telesu, o tem so vsi ogerski poslanci popolnem pre pričani;  a za to, ker je to vprašanje, da li imajo judi iste pravice, kot drugi državljani, po teoriji  vprašanje  liberalizma, zaradi tega ne glasujejo z njim. Tudi pri nas imajo judje iste državljanske pravice, pa prepričan sem, da nas vse veseli,  da je doz daj vsaj   [ako  malo j udov  v  naše j deželi. (Dobro!) In ravno tisto je, mej drugim,
s telesno kaznijo. Vsak je prepričan, da bi se nagajivi nepoboljšljivi potepuhi bolje kaznovali s telesno kaznijo, nego z zaporom, kateri lenuhe malo briga in malo boli, a!i to jo vprašanje   „liberalizma"  in   „humanitete" in moralo  se je  odpraviti.   In  glejte severno-amerikanske države, gotovo najliberalnejše vla-dane na celem svetu, so uvedle telesno kazen za nagajive in poredne zločince.  Će se na-glašuje, da bi znali županje ravnati z „dovo-ljenjem" samovlastno. jaz mislim, da v-aj ne toliko, kot nekateri c. kr. okrajni glavarji v drugih slučajih.  Županje tudi zdaj pri ženito-vanjskih oglasnicah v sporazumljenji z odborom takim ljudem, ki nijso za ženitev, tako dolgo branijo se, oglasnico izročiti, da se tisti, ki se hoče ženiti, Bleđnjič naveliča prositi in se nazadnje vendar ne oženi, če se pa obrne na deželni  odbor,  ta  kar meritorno odloči: namreč, da naj se mu izroči ženitovanjska glasovnica. Če dr. Schrev pravi, da je treba postavo zavreči, ker da je nejasna, je to prazna trditev.   Naj jo gospodje v specijalnoj debati tam  amendirajo,   kjer  je   pomanjkliva, da pride    potem   kot   pravo   mojstersko delo kranjskega   zbora   v   sankcijo.   Dr. Schrev je tudi  vlado  interpeliral,  ali   hoče izreči* svoje  mnenje  o tej  postavi.   Ali  kaj hoče vlada izreči, Če Be nasvetuje od one strani, da se preide na dnevni red.   Kako more vladni zastopnik poprijeti besedo pri posttvi, katera naj se po vašem svetu zavrže. Ako se preide v specijalno debato, potem bomo gotovo mnenje vladnega zastopnika slišali. Da bi se nezakonski otroci množili, ako dobi ta postava veljavo, to nij res.   Isto se je od vas trdilo o detomorih, ko se je odpravila najdenišnica, in vendar je ostalo vse tako, kakor poprej. Na Koroškem je ženitev popolnem svobodna, tudi ženitovanjskih oglasnic nij, a vendar je tam število nezakonskih otrok konsekventno večje, tako da zdaj uže presegajo število zakonskih.   Javna morala se gotovo bolj kvari, če take uboge rodbine, starši in otroci, ko se noč naredi,  gredo na polje in kmetu kradejo njegove pridelke, da imajo od česa živeti.   Če se je trdilo, da nezakonski otroci množe" število hudodelmkov, moram iz lastnega prepričanja  kot večletni zagovornik reči, da jih je jako malo.   Kakor znano, je največji procent hudodelstev na Kranjskem: teško telesno poškodovanje in kar je z njim v zvezi. Tega se pa večinoma  deležni store* sinovi kmetskih rodbin,  ki imajo kaj denarja za pijačo, in ko so vinske volje, se radi stepo. Iz teh navedenih uzrokov tedaj mislim, da bi bilo jako koristno, da preidemo v specijalno debato.
Poročevalec Vesteneck zabavlja v prvej vrsti na župane, češ, kakšne stvari za osobno svobodo nevarne bi se godile, ko bi dobili Županje to pravico. V obče pravi on, da se je izdala od neke („črneB to se ve da! Ur.) stranke parola, nasvetovati to postavo, da bi se omejila človeška svoboda. Če bi bili „razumni" župani, potem bi se dalo uže o tem govoriti, a denašnjim županom se po Vesteneckovem mnenji ne sme ta pravica na noben način dovoliti. Tudi trdi, da sedanje ministerstvo ne bode potrdilo te postave. Končno pravi, da je prisiljen vendar odgovoriti dr. Uleivveisu, ki je r veliko besedo mirno izgovoril-*, koje rekel: da, če ne bo koncil denašnjemu liberalizmu, bode vse propadlo. Na to odgovorim: ,,Kar se je pred 100 leti sejalo, to cvete in kali, hvala Bogu uže 20 let v Avstriji, in Če je morda par Črnih oblakov prikazalo se, popiše jih jeden ve-
sel vetrič proč. Liberalizem je, duh liberalizma
bo obstal in v kranjskej deželn^j izbi ne bode pokopan". Predlog, preiti na dnevni red, se sprejme in potem se seja, ko so se odobrili Se nekateri računski sklepi, sklene.
Polili« ni vnngUnl.
Not rt t n Je clezole.
V Ljubljani 15. julija. O nvMrlf *l*em ministerstvu piše berlinska „Nordd. Allg. Ztg.u tako le: „Ako „usta-voverna" opozicija ironično išče, kako da bi označila zdanjo vlado, pomagamo jej mi: to je prva avstrijska vlada, v katerej so zastopano vse avstrijske narodnosti, večinom pa Nemci. Ona je prva mtavovern? vlada, ki se vestno trudi ustavi pridobiti pri poznanje, ustvariti tudi pri nas podloge parlament ue vlade in Avstrijo vzdigniti na ono stopinjo, na katerej hode m dolgo za Rumu-nijo. Nij najmanjša napaka „ustavoverne" stranke ta, da ne podpira Taafleja."
l'n:.»■».!«» ilrx;ne.
Francozi so včeraj pričeli svoje narodne sla vnos t i v spomin dne 14. julija 178H, ko je pariško prebivalstvo vzelo in razrušilo uječo cele Francije, iz katerega čina se je v teku stoletja razcvetela zdanja francoska republikanska svoboda, neodvisnost in sijajno gmotno stanje. Francozje slave zdnj dela svojih očetov, ki so jim prinesla žlahnega sadu: osobno svobodo, katera je bila pod Napoleoni tako silno zatirana Tam, kjer je stala še 13 julija pred sto let velikanska uječn „bastille", postavili so zdaj Francozje slično poslopje od desk, prepeto z belim platnom; na zlatih sto-leh bodo sedeli Grevy, predsednik republiki, O a m bet t a in Leon Say, predsednika obeh zakonodajnih zborov, in razdeljevali bodo armadi nove zastave, o katerih vsa Francija Upa, da bodo vihrale še na pruskej zemlji. A ue samo paulec „bastille", nego Francozi zdaj slave vse pridobitve zadnjega desetletja, pridobitve zdanje republike, počenši od padca Napoleonovega cesarstva pri Sedunu. Ume se, da za tako slavnost, je ves francoski narod žrtvoval veliko, da se izvrši velikansko.
O francoskej narod ne j svečanost piše l»er-lin«k oficijozen list: Nemčija želi v miru ži-> veti z vsemi narodi; Francoskej ne zavida (? Ur.) denašnjega blagostanja, kolikor boljši se imajo Francozje doma, toliko bolj se utrjuje splošni mir, ki računa b Francijo kot prepotrebnim faktorjem. (Ker je viselo lisjaku grozdje previsoko, da nn* mogel do njega, rekel je, da je kislo.)
Iz Aten se javlja, da je sklenil tamošnji mestni zbor v slavo francoske narodne svečanosti 14. t. m. z zastavami olepšati vsa javna poslopja in spomenike, župan pa je dobil nalog, da v imenu mesta čestita Grevvju na sreči francoske republike. — Grki se hote Francozom prikupiti.
V ongrleškej spodnjej zbornici je vprašal Bourke, je-li res Ituska ponujala vojakov, da bi z njimi Grki zasedli novo ozemlje. Dilke je odgovoril, da vlada v tej zadevi ne more ničesa razložiti. On samo lehko odgovori v imenu vlade, da ona ne bode prigovarjala do nobenega koraka, ki se ne strinja popolnem z njeno politiko, složno hoditi z evropskimi vla-stimi. Gladstone pa je dejal, da skupna nota vlastij Turčiji nij še izročena.
Dop
INI.
Iz Tlotiiika 12. julija. [Izv. dop.] Od kar sem „Slovenskemu Narodu" zadnjič poro čal, imamo tudi Motničanje tri odlične nove Častne občane: g. ministerskega predsednika Taaffeja, g. deželnega predsednika Win-klerjo in g. državnega po-lanca grofa II o -h en \varta. Imenovali smo jih Častnimi občani, da svet izve, da pri nas je vse za to vlado, ki hoče vsem narodom enake pravice dati. To ue sme za u al stari trg in majheuo kinetsko občino važen korak smatrati. Svet naj sliši, da naš dozdaj z mirom tlačeni narod ceni pravične
može na vladi. Sleva našemu županu, ki je inicijativo k temu dni! Pred letom bo govorili, da bodo od Celja po savinskej dolini na 'Motnik-Kamnik Loko železno cesto delali. Zdaj je pa ta koristna misel menda le pravljica postala. Ljudje je pa močno žele in bi bila res našej nbožnej dolini velika, velika dobrota. Kadar pride vrsta na to železnico, prigovarjajte, zastopniki, to železnico nam, saj bi bila tudi za državo v stragetičnih ozirih neprecenljiva dobrota.
Iz Lukovice v kamniškem okraji 0. julija. I Izv. dop. I Olovek bi sodil, da čem manjši je kraj, tem mirnejši so ljudje, tem glsdkejši se razvijajo javne razmere. Pri vas v Ljubljani si stojita dve stranki nasproti, in boj mej njima nigdar ne ugasne; pa kdo se bode temu čudil? Kadar so pri vas volitve, bodi si mestne, bodi si deželne—vselej veste, zakaj se borite, zakaj se potegujete! In glejte, tudi pri nas imamo boj, a čuden je zato, ker malo da nihče ne ve, zakaj se bojujemo! Občinske volitve trajajo pri nas uže pol leta, pa do denes še nij smo prišli do nobenega rezultata. Nekov davkarski kontrolor polastil se je pri nas pravice imperatorja, in on vlida sedaj v občini. On dela volilne zapisnike, bacne jednega ali druzega ven, ali pa vtakne jednega ali druzega vanje, — kakor se mu zdi koristno ; on reklamira, on se pritožuje, on vpliva na stari odbor, — kar koli hočete, vse stori — a vedno pod tujo krinko. Okrajno glavarstvo naše, kater.) po občinah vzdržuje tak red, da ga ima mnlokateri politični okraj n« Kranjskem, mota teh homatij tudi uže do konca sito biti, in čudimo se le, da podložnemu dnv-karju ne odmeri in ne pokaže, kaj je njegov delokrog. Ta mož ima sicer jako nedolžno ime — „Inocenc vsak dan", pa socijalne in javne občinslte razmere bodo Se dolgo čutile škodljivi njegov vpliv, in zato upamo, da višja oblast vendar enkrat preišče te zadeve, in kaznuje (iotičnega, kakor mu gre. Pridržujem si nekoliko podrobnostij njegovega delovanja za drugi pot., ker je isto več, nego samo lokalno zanimivo.
% Ctorenjskeg-A 11. julija. [Izv. dop.] (Nem škovanje po naših uradih.) Veliko je bilo brati v Vašem listu, kako da po različnih krajih naše dežele c. kr. uradi zakone od Nj. vel. cesarja vlade izdane slabo ali nič ne izpolnjujejo; da vedno in vedno le „zveli-čavno" švabščino rabijo, akoravno je kmet ne razume, ali vsaj brati ne zna. Ites je, na dostih krajih se je zboljšalo in previdni in pametni uradniki so začeli nekoliko tudi naš slovenski jezik spoštovati; vendar je še veliko starokopitnežev, ki ne vedo, kaj je napredek, in zavoljo tega le vedno svojo nemščino nam vrivajo, akoravne se dostikrat zgodi, da še te pravilno govoriti in pisati ne umejo. — Tudi pri nas na Gorenjskem smo v tej zadevi še daleč zaostali. Kdo je temu kriv, ne vem, vendar mislim v prvej vrsti mi sami, ki slovenskih pisem ne terjamo, v drugič še le uradniki, ki Slovencem nemški urndujejo. Kriva je pa v drugej vrsti tudi odgoja naše mladine Saj vendar se našej mladini vedno le nemščina po vseh zavodih uriva; nij čuda, da mladenič, ki je v šolah IG let le nemško go voril, lo nemške spise pisal, tudi zdaj kot samostojen uradnik ne mara z i slovenščino, ker je ne Ena. Krivo je kakor rečeno, prvič tudi ljudstvo samo^ ki odločno ne terja tega, kar mu po postavi gre. Podučite kmeta in kmalu se bo zboljšalo. Dasiravno imamo v našem okraji  vse  uradnike sloven
HHM zmožne, vendar dobivamo vsa uradna pisanja le nemška, posebno se v tej stvari odlikuje okrajni sodnijski pristav; še nikdar nij nobenemu kmetu poslal slovenskega poziva, ampak vse nemške, in tudi nobena sodba nij slovensko ampak le nemško sklenena, in ubogi kmet, ki vas živi, naj si išče koder hoče pre-lagatelja; kako se ta teško dobi, mislim, mi nij treba praviti, ker veliko in veliko se je o t^j zadevi pisalo, pa je le vse „bob v steno" ; ker pri nas so postave in ukazi res le na papirji. Pa ne samo c. kr. sodnija, ampak tudi druge uradnije dobro v nemščini napredujejo, tako n. pr.: županije, župnije, krajni šolski sveti, da, tudi vodstva ljudskih slovenskih šol. — Ako človek v pisarno na katerega župana (vem jih dosti) pride, misli, da je kje tam na Pruskem, ker vse, vse je nemško, dasiravno ubožec sam prav nič ne ume nemščine, dostikrat se g. župan podpiše, ki ne Ve> na kaj in znkaj se je podpisal, in to le zato, ker ne ume nemški. Tudi nekateri gg. župniki se vedno še zmirom drže stare navade in se nehčejo poprijeti slovenščine, katera ima postavno jednake pravice, kakor drugi jeziki V Avstriji.
Kar pa slednjič uradovanja ljudskih šol zadene, se mi več kot neumno zdi, tukaj nemščino siliti. Saj so vendar slovenske šole, saj se vendar slovenski materini jezik goji v šoli, torej nnj se tudi uraduje slovensko. Prišel sem v šolo in slnčajno pogledal uradna pisanja, pa kako sem se začudil, ko je bilo vse nemško, vprašam torej g. učitelja, zakaj to; odgovor: Na višje povelje!
Pišem te vrstice onim, hi jim mar gredo, da bi se spamtili uže enkrat in popustili neumno nemškutarijo ter se poprijeli lepega našega jezika, jezika, kateri je bil uže pred tisoč leti spoštovan v slovanskej liturgiji.
F.
Iz Postojne 8. julija. [Izviren dopis.] (Pogin zvverglerjev.) Kakor vsako leto, tako je tudi letos poklicala okrajna šolska oblast učiteljsko osobje tega okraja k zborovanji v Postojno dne 7. t. m. Udeležilo se je istega 44 učiteljskih močij; res lepo število izobraževalcev mladine. Zborovalo se je v šolskem poslopji. Po 9. uri je nagovoril c. kr. okrajni nadzornik v nemščini zbrane učitelje ter poživljal, naj se zaradi zaroke ce-sarjevičeve izjavi Čestitanje in udanost s trikratnim „živio", čemur so navzočni krepko od-zivljali.
Čestitim čitateljem „Slovenskega Naroda" ne bodem podrobno opisaval točke obravnavanja, kajti ono spada bolj v pedagogični, nego politični list. A to naj se zabeleži: Poročevalci so se (razen neke „frajle") vsi posluževali našega materinega, slovenskega jezika; to je gotovo občudovanja vreden preobrat, si bodo mislili drugod, ker vedd, da nij dolgo temu, ko so tu neusmiljeno grasirali in paševali nemški „ zverglerj i ". Taaffe-jevo ministerstvo baje tudi vpljiva na kolovodje postojinskega „zvergvereina", mi je rekel nek šaljivec. — V lepem redu se je izvršil učiteljski zbor, pri nekaterih točkah je bila še precejšna debata, katere se je v mi-nolih letih povsem pogrešalo, kar svedoči, da se učitelji zanimajo za svojo stroko, ter da nij njih jedino gasio, potegniti tiste pičle — pravim res pičle duevnine, katere nijso v nobenej primeri s stroAki, ki prizadeva posameznim učiteljem potovanje h konferenci.
V stalni odbor so bili izvoljeni gg.: Kavčič, Mart. Zarnik, Arko in Požar;  v knjižni
odbor pa namesto izstopivšega g. Vencajza g. Gustav (irosman.
Zborovanje je zaključil po 1. uri popolu-dne c. kr. okrajni nadzornik s pozivom, da se Nj. Vel. presvitlemu cesarju zukliČe „Slava", kar je našlo pri navzočnih navdušen odmev. Tedaj na „lloch" je pozabil gospod konec zborovanja ; prepričal se je mogoče takoj iz začetka, da se navzočni ne razumevajo za „Hochovanje".
Popoludne smo pričakovali, da bodo „zwerglerji" izvrševali svojo k o m ed i j o. Neki komad istih me je vprašal: „Ali nas ne bodo poklicali v žolo, da plačamo doneske za „ver-ein"? Začuden ga pogledam, ter izjavim: „Da-li si ti jedini v Jeruzalemu, ka ne veš, da se ne prištevam k izrodkom?" — „Popravili bomo naše sramotno postopanje," dejal je kumpan, ter pristavil, da jih nijso pri „z\vergvereinuu za drugo rabili, kakor da so plačevali na leto po tri gold. za brezvspešno bobnanje. Tedaj sloviti „zvvergverein" je zaspal „ohne Sang und Klang." Iterjuiescat in pace per eternum!
Narodnjaki! sedaj je naš nalog, da si osnujemo v okraji v svoj prospeh narodno društvo, saj nas je mnogo ter imamo sposobne kapacitete. Dajmo oprati madež, s katerim je bila oskrunjena v okraji svetinja narodnosti! Požurimo se! — Kolegom, ki so isti dan v Logatcu zborovali, se je poslalo brzojaven pozdrav, kateri so tudi odzdravili  istim potom.
Iz Ptuja 8. julija. [Izv. dop.J Večer, ko pride neki tukajšnji politični uradnik v kavarno, pograbi znani praški list „Politik", ter se šaljivo in porogljivo usti, kako se more tak list y Ptuj i Čitati in jezo svojo očitno razglašuje, ker je zadnje dni iz mnogo obiskovane kavarne nemški list „Deutsche Zeitung" zginol, na njegovo mesto pak se postavila „Politika"; — rnzžaljivo je bilo, da ta gospod, celo doktor pravoslovja, napada drugo mišljenje njemu go tovo v izobraženju tudi enakih obiskovalcev kavarne, in da se drzne na slovenskej zemlji zasmehovati pošteno domače mišljenje! — Ko neki gospod tega kričača zavrne, da je „Po-litik" zdaj celo od visoke vlade spoštovan list (ali prav za prav evfemistično je omenjeni gospod — tudi cesarski služabnik — izgovoril, da je „Politika" vladni list), — se ta Veliko-nemec javno oglasi: „tukaj sem jaz zastopnik vlade, ne Vi" (namreč gospod, kateri je „Politiko" zasramovanja branil). —
Čudno, da se drzne ta mož, nemisleč, da je nasprotnega mišljenja gospod celo višje od njega postavljen državni uradnik, v javnej kavarni reprezentirati vlado, katero Bploh kot koncipist do sedaj še zastopati čabti nij dosegel'; na drugej strani pa je žalostno, da tak politični uradnik v slovenskem okraji svoje zasluge v zatiranji narodnega čutja, gi zbira javne lokale za svojo neslano nemško agitacijo, gotovo bi bil boljše na mestu na visokih zgornje štajerskih planinah, kjer slovenskega glasa ne sliši. — Visokej vladi pa se res tak gospod prav vrlo repre-zentuje, in bi le želeli, da ga višji poduče, ali je res tukajšnjemu po dozdevanji varuhu vladnega principa spodobno, če v kavarnah in gostilnah Slovence, Čehe i njih narodne naprave zasmehuje!" —
Domače stvari.
— (Eksc. minister Pražak) se je \ sredo zvečer v Ljubljano pripeljal, kjer ga je na kolodvoru g. deželni predsednik Win-kler pričakoval. G. minister je v Tavčarjevem
„hotelu Evropa" prenočeval. V četrtek zjutraj si je, spremljan od g. dež. predsednika in dr. Vošnjaka, ogledal ljubljansko mesto, šel „na grad" in po z;ijutreku „v Švicariji" pod Tivo-lijem se odpeljal na Bled od koder pojde dalje. Ministru Pražak u je Ljubljana in nje okolica jako dopadla, ker k sreči je bilo to jutro tudi nujkrasnejše vreme.
— (Poboj pod Tivolijem.) Včeraj je po vsej Ljubljani veliko pozornost budila različno pripovedovana grozna novica, da je v gozdu „pod Tivolijem" pobit bil in nesvesten v deželno bolnico prinesen mlad študent tukajšnje gimnazije, četrtošolec Švigelj. Najbolj razširjena varijanta raznega pripovedovanja, govori, da je Švigelj, 18 let star sicer priden mladenič, do kasne ure izjemoma „bandal" s svojimi tovariši (katerim je šolsko leto končano, torej so bili enkrat po navadi razposajene mladine iz vojnic izkočili), a potem gaje zapeljala neka zanikerna ženska Venus vulgi-vaga v gozd Tivolski. Tam sta ga v njenej tovarišiji proti jutru našla dva „lumpa" (v Ljubljani se zovejo taki postopači „kat1 eksohen") in jeden ga je s kolcem tako črez senci udaril, da je dijak precej zgrudil se in se dozdaj v bolnici še ne zaveda. Preiskavanje se je začelo in bode valjda celo stvar razjasnilo. — Ljubljansko okrajno glavarstvo pa bi za iztrebljenje ljubljanske okolice lehko bolj skrbelo. Spet je polno falotov in vlačug okolo Ljubljane.
— (Posnemanja vredno.) Kakor se piše v „S1.*, je občina sv. Križ pri Kostanjevici v občinskej seji sklenila, da hoče samo slovensko u radovati, in da za naprej ne bo sprejemala nobenih nemških dopisov ne od sod nije, ne od davkarije, ne od okrajnega glavarstva, ali bolje, da se na take dopise ozirala ne bo. Ob enem je bilo županu naročeno, naj ta sklep naznani dotičnim uradom, da se bodo vedeli po njem ravnati. — Tako naj store vse občine.
— (Bralno društvo v Gornjem gradu) priredi dne 18. t. m. zabavo v spomin tisočletnice uvedenja slovenskega jezika v javno cerkveno službo.
— (Cirkus Fumagalli) pričel je te dni svoje predstave na Fran-Josipovem trgu s konji, jahači, telovadci in takozvanim „kanonskim kraljem."
Tujci-
14. julija:
Pri Klonu: Kaliater, Sauzin iz Trata. — Hcrž iz Dunaja. — pl. Troyer iz lteke. — Neuroiln« iz Dunaja. — Hichter it Kočevja. — pl. Fersioh, To-massi iz Trara.
Pri Mullelt VVoidinger iz Dunaja. — Poper iz Kočevja. — Eber iz Dunaja. — Fink iz Gradca. — Froiatddt, Bllohler, Veit iz Dunaja.
Dunajska borza 15. julija.
(Izvirno telografično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v arebru   ...   73    „   65 „
Zlata renta.........88   „ 10
1860 dr/, posojilo......132   „   75 \
Akcijo narodne banke   .... 831    „ —
Kreditne akcije.......281    „30 "
London..........117   „ 80
Srebro.........._        _ "
Napol...........9   l  80 I
C. kr. cekini........5   „ 55
Državne marko....... 57        75 "
Prearčno zahvalo izrekamo podpisani vsem p. t. sorodbincem, prijateljem in znancem, kateri ho denes našega prelj ubij enega
očet;«, gospoda
Bernarda Dolenca,
k večnemu počitku spremiti blagovolili.
V St. Vidu pri Vipavi, 12. julija 1880.
(826) Žalujoči otroci.
Javna zahvala
g. baronu Lazariniju v Krškem.
Dnč 10. t. m., ko se v Havi pri tako zvanem „Jungfersprungu- kopljem, priolavaui do meni nepoznanega vrtinca, od katerega sem bil v dno potegnen; posrečilo se mi je priti dvakrat na vrli, a moral aem zopet v dno.
To zapazi g. baron I.azarini — ki je malo prej iz vode Sel — skoči za uianoj in me re8i iz neljn-bega položaja. Dolžnost mi jo, se tu g. baronu Lazariniju za daljno živenje najiskrenejse zahvaliti.
Krško, dnč 12. julija 1880.
(3->5)
D. Kurent,
občinski tajnik.
tit. 9117.
(315-8)
Hazglas.
Podpisani mestni magistrat potrebuje 100 sežnjev drv in bo njih zalaganje v soboto rim' 17. Julija 189»
dopoludne ob 10. uri po očitnej dražbi oddal.
Drva morajo biti 24 paleev dolga, Čista, po zimi 1879/80 posekana bukova.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 2. julija 1880.
Župan: Laschan.
St. 6579.
Pri rudniku za premog v Hrastniku in Dolu odda se v nujeui
kupčija.
Natančneje pove g. Franc Lusor, magacinar v Hrastniku. (338—1)
Oznanilo.
(327—1)
Dne 31. julija t. 1. dopoludne ob 10. uri se bodo v uradni j i županije Vrhniške lovske pravice dačnih občin Podlipa in Za-plana po dražbi na 5 let v najem p rep u šče vale. Prijatelji najema se z opombo k tej dražbi vabijo, da znajo najemne pogoje ali pri podpisanem uradu ali pa tudi pri županiji ua Vrhniki pregledati.
C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani,
dne 13. julija 1880.
Ed. Fumagalli
Denes tretja velika predstava
se spremenjenim programom.
Omenjati je posebno mej drugim
kanonski kralj RAFAEL SKALI,
kateri so bode denes s 500 funtov tcSko peto na nogah produeiral in kateremu bodo najkrepkejfii možje jako velik plitnjak na prsih raztolkli.
V cirkusu uči tudi nadkonjar E m 11 i O jahat.
Spoštovanjem
U Al. Fiimagalli,
(329) vodja.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina m tisk .Narodne tiskarne".