Ameriška Domovina /m-Jl/ttEilie/ttlll—HOIW1E AM€RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 9, 1963 SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXI — VOL. LXI V Ljubljani so končali velik političen proces Tri glavne obtožent'a v bro-tirežimskem p c lit i č n;em procesu so obsodili na več let j:če. CLEVELAND, O. — Po poročilu “Katoliškega glasa,” slovenskega tednikaj ki izhaja v Gorici, so imeli v decemibru v Ljubljani velik politični proces proti nasprotnikom komunističnega režima, ki naj bi hoteli osnovati protikomunistično organizacij o v Sloveniji v zvezi z protikomunističnimi begunskimi organizacijami v svobodnem svetu, posebno z onimi v Zah. Nemčiji. Glavni obtoženci so bili Anton Kregaj ki je dobil 14 let zapora, Leon Berlot, ki so ga obsodili na 13 let, in Franc Jevšek, ki je dolbi 1 10 let zapora. Poleg teh so zaprli še odvetnika dr. Karla Vojsko in več drugih, ki so bili obtoženi, da so glavne krivce podpirali ali pa vsaj vedeli za njihovo delovanje. Evropsko časopisje, posebno italijansko je o tem procesu več razpravljalo, obsodbe so dosti težke, če jih sodimo po merilu svobodnega sveta, po titovskem merilu so pa naravnost mile. Iz tega bi se dalo sklepati, da obsojence niso smatrali za posebno nevarne in da niso imeli proti njim dosti obtežilnega materiala. Nija je prgpgvgdaia mi afkMnčfo pijaš NEW DELHI, Ind. — Da bi prištedila denar za narodno obrambo, je Indija prepovedala uvoz vseh alkoholnih pijač. Ko bodo obstoječe zalege pošle, bodo indijski prijatelji mečne, kapljice morali seči po domači robi, ki pa ni na posebno dobrem glasu. Dober del Indije je “suh”, kjer je točenje alkoholnih pijač prepovedano, drugod je to prepovedano nekaj dni v tednu, v New Delhiju na primer dva dni, v Kalkuti vsako sredo. To je pripomoglo že sedaj do postanka obsežnega tihotapstva e alkoholnimi pijačami. Nova odredba bo to le še povečala. Novi grobovi John Opeka John Opeka, ki se je smrtno ponesrečil v nedeljo, je živel v Domu ostarelih na Neff Rd. Bil je 78 let star, doma iz Cerknice in član SNPJ št. 53. Zapušča sina Johna in enega vnuka. Pogreb se bo vršil iz Monreal Funeral Home, 320 Vine St., Wil-lowick, v četrtek ob 9:30, v cerkev Marije Magdalene, in nato na All Souls pokopališče. Nemški zunanji minister v London. Macmillan v Rim BONN, Nem. — Dr. Adenauer je poslal svojega zunanjega ministra Schroederja v London, da zve, kaj vse je bilo sklenjeno za kulisami na sestanku med Kennedy em in Macmillanom v Nas-satm, Adenauer bo namreč šel kmalu v Pariz in bi rad vedel, kaj misli London o trenutno važnih mednarodnih vprašanjih. Tako ne bo odvisen samo od informacij De Ganila. Iz Londona prihaja vest, da bo Macmillan šel v Rim na posvet z laškim ministrskim predsednikom Fanfanijem glede vstopa Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost. Kot se vidi, bi Macmillan rad pridobil Fanfanija, naj pomirjevalno vliva na Francijo. Italija se. do sedaj ni hotela vmešavati v prepira med Londonom in Parizom. Transportna industrija ne zna premagati skupnih težav WASHINGTON, D. C. — Zastopniki železnic, cestnega tovornega prometa in rečnega Ibrodovja so se sestali na skupni konferenci, da uredijo prevozne tarife talko, da bodo vsa podjetja mogla ostati pri življenju. Posledica pomanjkanja sporazuma se bo izrazila v tem, da se bodo 'transportna podjetja z železnicami vred vsako na svojo reko, potegovala v Kongresu za svoje interese. Na Kapitolu mislijo, da ne bo Kongresu p r e. o stalo drugega, kot de na inicijativo federalne administracije sam sklene potrebne zakone. Besedilo zakonov je bilo Kongresu predloženo že lansko leto. CLfAfttMfr Večinoma oblačno, naletavanje snega, toplejše. — Najvišja temperatura 39. V rdeči iKitajski letos le še dva in pol čevlja blaga HONG KONG, — Leta 1957 so dobili v rdeči, Kitajski ljudje po 20 in pol kvadratnega čevlja tkanin na leto po osebi, letos so to skrčili na dva in pol čevlja, kar je komaj še za krpanje obstoječih oblek. Oblasti trdijo, da je bila letina bomlbaža skrajno slaba zaradi vremena in obilice .mrčesa, da torej ni mogoče izdelati tkanin. Poznavalci razmer tu od-govarjajo_ da je komunistična Mlada republika Togo zopei v sporu i Gano Med Togo in Gano razdeljeno pleme teži po združitvi, kar povzroča stalno napetost med 'sosednjima državama. CLEVELAND, O. — Afriška republika Togo naravno ne predstavlja nobenega naroda, je zmes raznih plemen, ki jih evropske kolonijalne uprave niso zvarila v naroef. S tem poslom se ni hotela pečati niti Nemčija, ki je imela pred prvo svetovno vojno protektorat nad Togom, niti Zveza narodov, niti poznejša francoska uprava. Tako je de-! žela postala 1. 1960 samostojna republika brez vsake narodne konsolidacije. Med važna plemena spada tudi pleme Ewe, ki ima to smolo, da je v Togu samo 300.000 njegovih pripadnikov, nad 300,000 pa v sosednji republiki Gana. Pleme bi se seveda rado združilo v eno plemensko skupnost. To željo izraža posebno ganski del plemena, kar ni prav ganskemu diktatorju Nkrumahu. Ganski diktator bi že davno udaril s silo po Togu. toda si ne upa, kajti Togo je bila nekdaj francoska kolonija in vživa zato DeGaul-lovo varstvo. Nkrumah ve torej, da sa s republiko Togo ne more šaliti. To izrablja predsednik republike Togo Olympio, ki z veliko spretnostjo kritizira ganskega diktatorja, ki preganja pleme Ewe. Nkrumah nima poguma, da bi zadevo spravil pred Združene narode, njegova diktatura ima preveč masla za ušesi. Taftu nagiovedujefo v Kongresu nagel dvig WASHINGTON, D. C. — Sin pekojnega republikanskega voditelja R. Taft je bil izvoljen v Ohiu kot kongresnik brez lastnega volivnega okraja. Volila ga je vsa država. Taft je pri tem dobil nad milijon glasov. K Zadnje vesti OXFORD, Miss. — Kancler tu kajšnje univerze John D. Wil liams je izjavil, da je univer zitetna uprava izvr' ia vse od redbe federalne vlade in dru gih federalnih obla ii pretek lo jesen in storila vse, da bi omogočila čim bolj normalno študiran je vsem slušateljem Izjava je bila odgovor na trditve zveznega prč 'osodnega tajnika Roberta Ke i.edva, da univerza v tem pogledu ni storila svoje dolžnosti in na poziv, naj to stori sedaj, da bo črnec Meredith lahko nadaljeval na njej svoje študije. AKRA. Gana. — Včeraj je nekdo vrgel bombo na prostor, kjer je imel predsednik' republiko Nkrumah politično zborovanje. Oblasti niso objavile, koliko je bilo ranjenih in če je brl med njimi tudi sam predsednik. WASHINGTON, D. C. — Pred sednik Kennedy je včeraj pokazal v Narodni galc- iji kakim 500 izbranim gostom sliko Mone Lise, dela Leonarda da Vincija. Danes bo na ogled javnosti, kasneje bo razstavljena še v New Yorku, nato pa se bo vrnila v Louvre v Pariz. ELISABETHVILLE, Kongo. — Predsednik Katange Čombe se je včeraj preko Južne Rodezije vrnil sem in izjavil, da se je pripravljen pogoditi z osrednjo vlado v Leopoldville. Združe • Kubanska kriza končana; na otoku je še vedno 17 tisoč sovjetskih vojakov Danes popoldne bo (predsednik Kennedy sprejel namestnika sovjetskega zunanjega ministra Kuznecova, predno ta odpotuje domov, s čimer bo kubanska kriza končana, čeprav je na Kubi še vedno okoli 17,000 sovjetskih vojakov, od tega okoli 4,000 v težko oboroženih borbenih enotah. WASHINGTON, D. C. — Adlai Stevenson in Vasilij Kuznecov sta v imenu Amerike in Sovjetije poslala glavnemu tajniku ZN Tantu v ponedeljek zvečer pismo, v katerem sta sporočila, da je kubanski spor rešen v taki meri, da ni o njem več potrebna razprava v Varnostnem svetu. Kubanski zastopnik Carlos Lechuga proti temu predlogu ni dvignil protesta, s čimer je to vprašanje pokopano. Amerika ni sprožila vprašanja nadzorstva na Kubi o odstranitvi ofenzivnega orožja, pa tudi ni dala jamstva, da ne bo kdaj proti Kubi u'porabila orožja, če se ji bo to zdelo nujno. Na seji Organizacije ameriških držav je zastopnik Združenih drlžav razkril, da je po najnovejših podatkih na Castrovi Kubi še vedno okoli 17,000 sovjetskih vojakov, od tega nekako dve tretjini vojaških svetovalcev in inštruktorjev, okoli 4,wQ pa pravih borcev, razdeljenih v štiri težko oborožene bataljone. Iz Clevelanda in okolice Po vsem sodeč je bilo v času viška kubanske krize na otoku dkoli 20,000 sovjetskih vojakov. Po zbranih poročilih ameriške obveščevalne službe so oni sov- jetski vojaki, ki so imeli posla ni narodi - so izjav:’/, - Ja • se z 'z raketami in jet-bombrr.kij Ku-njim nimajo kaj razgovarjati. ho že zapustili, tam pa jih je še vedno okoli 17,000. Prvotno so Čombe je znova zagrozil, da bo pegnal v zrak vse naprave, ki so pod njegovim nadzorom, posebno velike elektrarne pri Kolveziju. v Waishinigtonu trdili, da na Kubi ni več kot kakih 5,000 sovjetskih vo j alkov, seda j so razkrili, da jih je blizu toliko samo v pravih bojnih enotah, pripravljenih vsak čas za nastop, če bi se pokazala potreba po tem. Vojaki bojnih enot, štirih težko oboroženih bataijonov, bodo ostali na Kubi, med tem ko računajo v Pentagonu, da bedo ostali z otoka odšli, “ko bodo svojo nalogo opravili.” Kuznecov h Kennedyu Namestnik sovjetskega zuna- oridelek žita, poleg tega pa jelbo tudi v Kongresu hitro na-1 prijateljih ponuja mladi Robert jnjega ministra Vasilij Kuizne-'e veliko bombaža prodala v tu- predoval. (Taft. V republikanskih vrstah ec v bo danes popoldne sprejet j no, da je debila devize za na-' Akcravno je še začetnik, ga se do sedaj še ni pojavil noben!pri predsedniku Kennedy^ ki kup drugih nujnih surovin in mislijo republikanski kongres- tekmec. Na Taftovi strani ie!bo z njim razpravljal brez dvo-i troj e v. niki poslati v odbor za zunanjo vse reipulbli kansko časopisje. jma o sovjetskih vojakih na Ku- temu uspehu mu je dosti pripo-dada omejila posev bombaža za j moglo ime njegovega pokojnega najmanj 20%, da bi poveca'a jočeta. Ime mu bo pomagalo da politiko, kar se le redkokdaj zgodi. Ako pride v ta odbor, bo lahko poskrbel, da bo o njem velikokrat govorila vsa dežela. Taft se ne misli dolgo muditi v predstavniškem domu. L. 1964 bo namreč ohajska država zopet volila enega od obeh senatorjev. Na demokratski strani bo naj-brže zopet kandidiral Young, na republikanski se pa že sedaj po; Kongres začne danes svoje redno zasedanje CLEVELAND, O. — Kongres parlamentarno obstrukcijo. nedyjevo stališče. ma uradno danes prvo sejo, / resnici so pa skoraj vsi senatorji in kongresniki bili na Kapitelu že začetkom tega tedna n se pridno udeleževali raznih oosvetavanj, saj je bilo treba ioločlti, kdo bo kaj v novem Kongresu. Obe stranki sta imeli včeraj svoja posebna posvetovanja, da postavita kandidate za razna mesta v odborih in komisijah. Vrnil se je domov tudi predsednik Kennedy in imel v gostih kongresne voditelje. Poročal jim je o sedajnem stanju domače in zunanje politike. Kot smo poročali, je Kongres precej bojevit, toda ne preveč. Ne bojujeta se pa obe stranki, demokratska in republikanska, med seboj, ampak liberalni in konservativni politiki obeh strank. Boj med obema skupina se je zgostil na dveh vprašanjih: koliko članov bo imel Smithov odbor predstavniškega doma, ki odreja dnevni red za plenum, na drugi strani pa vprašanje, ali kaže spreminjati v senatu poslovni red, ki bi otežil Boj za število članov v odbo-i Zadnje dni je Kennedyeva ru predstavniškega doma — 12 skupina dobila nepričakovano ali 15 — se vrši že dolgo. O pomoč: precej južnih demokrat-njem smo večkrat poročali. Bi- Okih kongresnikov, ki so do se-stvo spora je v tem, ali naj ima-'daj glasovali s Smithom, se je jo v njem večino Kennedyevi menda premislilo in bodo gla- namreč dve struji, liberalna in konservativna, ki sta različnih misli, kar se tiče pravice do obstrukcije. Konservativni senatorji so za to, da to pravico lahko omeji samo dvetretjinska večina vseh navzočih kongresni. pristaši ali ne. Ako ima odbor sovali za Kennedya, med njimi kov; liberalni senatorji se pa 15 članov, imajo Kennedyevi! je najvažnejša skupina demo-. vnemajio za to, da bi to pravi- bi, pa imel tudi možnost, da sporoči Hruščevu svoje misli o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo obe prvi sili sveta. Kuznecov bo pred odhodom v Sovjetijo obiskal tudi državnega tajnika Ruska. Kuznecov je prišel v New Yorik v času, ko se je Hruščev odločil popustiti na Kubi, da vodi razgovore z Združenimi državami namesto Zorina, ki je z očitnimi lažmi v Varnostnem svetu postal za tako nalogo neuporafoljiv, sedaj, ko je kubanska kriza uradno končana, se vrača v Sovjetijo. Castra bodo “žagali” dalje Združene države ne bodo nastopile proti Castru z vojaško silo, vsaj tako dolgo ne, dokler ne bo sam skušal uporabiti sile eri širjenju komunizma v drugih državah Latinske Amerike, 3 tem seveda ni rečeno, da ga bedo pustile v miru. Proti njemu Dodo uporabile vsa možna gcspodarSka in politična sredstva ter ga počasi “žagale,” dokler ne bo tako oslabljen, da bo možno misliti na njegovo odstranitev. Ta pot bo dolga, čeprav ku-eaneki begunci govore o možno-jti upora na otoku, kot ga je do-uvela Madžarska jeseni 1956. Castro je pretrdno zasidran po-leg tega pa ga čuva še okoli 17,-900 ruskih vojakov. Afr.ške ceste imajo svoje vrste prometne ovire prijatelji večino in tako odlo-' kratskih kongresnikov iz drža- co dobila že: navadna večina. ’ WASHINGTON. D.C. — AJri- čajo, kaj pride pred predstavniškega doma. plenum ve Georgia. Na drugi strani ni Med senatorji, ki se osebno ne ka ni brez vseh cestnih zvez. Ako je med republikanci toliko sloge, mešajo v ta spor, so mnenja de- Tako lahko potujemo od Čad- članov samo 12, imajo večino da bi vsi sledili svojemu vodite-Kennedyevi nasprotniku, ki lab-1 lju Halleoku, ako bi ta pozval k ko zavro vsako debato in glaso-! strankarski slogi in diciplini. vanje v plenumu. Načelnik od-' Halleck sam je seveda proti bera je kongresnik Smith, Ken- Kennedyu, toda ne more vsiliti nedyev nasprotnik, že tedne'svojega mnenja vsem 176 repu-se je trudil, da bi pridobil med Jblikamslkim kongresnikom. Ve-kongresniki večino, ki bi glaso- 1'k del med njimi se namreč jezi 'ijena. Zato se ne da prorako-%kega jezera sredi Afrike prav vati, kdo bo zmagal pri odločd- ho južnega konca po lepi avto-nam glasovanju. Jmobdski cesti, pri tem lahko V ostalem se senatu ne bo naletimo na prometne ovire, ki mudilo z delom. Administracija n°ben drug kontinent bo namreč predložila v začetku pozna. vala za njegov predlog, ki predvideva samo 12 članov. V začetku je kazalo, da bo zmagal. V boj j1© pa posegel sam predsednik Kennedy z izjavo, da bi odbor dvanajistorice verjetno pokopal ne samo njegovo, ampak tudi demokratsko zakonodajno politiko. Seveda je začela administracija s polno paro pritiskati na demokratske kongresnike, naj glasujejo za Ken- nanj, ker jim ne. daje dosti veljave v strankinih organih. Zato je verjetno, da bo tudi letos glasovalo nekaj, republikanskih kongresnikov za Kennedyevo stališče. Na Kapitolu so zato že včeraj trdili, da bo odbor imel 15 članov in ne 12, kar pomeni zmago za Kennedya. Tudi senat je bojevit, toda v njegove prepire se Kennedy noče vmešavati. V senatu sta največ takih zakonov, ki predvidevajo federalne izdatke. Po tradiciji se mora s takimi zakonskimi načrti pečati najprej predstavniški dam in šele potem senat. Kaj in kako bo delal, se bo videlo šele po vseh predsednikovih spomenicah in poslanicah, ki jih bo poslal na Kapitol, prvo menda že v ponedeljek, ko bo sam šel pred Kongres in podal svoje poročilo o stanju naše dežele. Ceste uporabljajo za svoja pota tudi črede divjih slonov, ki nočejo poznati nobenih prometnih predpisov, so pa na drugi strani zavarovane z zakoni o varstvu divjačine. Potnikom ne preostaja drugega, kot da pogosto cele ure sledijo slonom, predno ti najdejo boljše pašnike. Največ pritožb prihaja v tem Zadušnica— V nedeljo ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Henrya Kodeljo ob 22. obletnici smrti. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7:30 v Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Antona Hočevarja. I Marijina legija pri Sv. Vidu jvabi svoje člane nocoj ob osmih v Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Antona Hočevarja. Davek na nepremičnine— Sobota, 12. januarja, je zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine. Kdor bo rok zamudil, bo moral plačati za kazen 10 • več. Okrajni blagajnik sporoča, da je njegov urad odprt vsak dan od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, v soboto pa od 8:30 zjutraj do opoldne. Vsi čeki morajo biti naslovljeni na Frank M. Brennan, county treasurer. Seja— Društvo Napredek št. 132 ABZ ni ime'o pretekli mesec letne seje, zato bodo vse društvene zadeve prišle na dnevni red na seji v petek, 11. januarja. Razgovore bodo nadaljevali— Župan R. S. Locher se je včeraj i azgovarjai skupno sedem ur s predstavniki Zveze časnikarjev, Zveze voznikov in lastnikov listov Plain Dealer in C. Press o končanju štrajka, ki je pustil Cleveland že 41 dni brez glavnih dveh časopisov. Razgovore bodo danes nadaljevali. Sodijo, da bo odločitev padla jutri. Obtožen umora— Okrajno tožilstvo je obtožilo 23 let starega zamorca Bradleya, ki je preteklo nedeljo ustrelil Johna Chambersa, s katerim se je pri igranja kart sprl za en. dolar, umora. Bradley je med prepirom odšel domov, se vrnil s puško in Chambersa ustrelil. Billie Sol Estes v mestu— Znani Billie Sol Estes, ki jc vršil razne nedovoljene “kupčije” v Teksasu in bil zaradi tega obsojen, bo jutri zvečer pridigal v protestantovski cerkvi na Ad dison Rd. Nov odbor— Društvo sv. Ane št. 150 KSK J ima za 1. 1963 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Frances Baraga, predsednica Josephine Mudi, podpredsednica Frances Lindič, mjnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lin-dich, Helen Krofi in Anna Zbi-kowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Hts., Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo ne Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri pop. v SND na 80. cesti. Mesto konjske krme človeška hrana WASHINGTON, D. C. — Konjsko krmo so nekdaj pridelovali v naši deželi na ncikaiko 65 milijonih akrov. Sedaj je pogledu iz Ugande, ki nima j večji del te zemlje na razpoia-drugaiče ravno najslabših avto-'go za pridelovanje hrane in mdbilskih cest. j drugih pridelkov. /IftiERlSKA Dosiovim/i 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: 514.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto;. $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 6 Wednesday, Jan. 9, 1963 Amerika varuje svobodni svet Zadnje praznike in novo leto je praznovalo v tujini nad milijon pripadnikov naše narodne obrambe in še okoli 600,C€0 njihovih družinskih članov. Ti so stalno dalj časa v tujini. Ako dodamo še tiste, ki so tam za krajši čas, pridemo do številke, ki pomeni en odstotek našega prebivalstva. To je ogromna ameriška žrtev v ljudski sili, ki zanjo žanje naša dežela le malo hvaležnosti od svobodnega {•veta, ki ga na ta način varuje učinkovitejše kot vse ostale države vzete kot celota. V tujini se torej nahaja skoraj polovica naše armade, od 16 divizij jih je vsega skupaj osem v tujini. Samo v Nemčiji jih je pet, v polnem vojnem stanju. Te divizije tvorijo hrbtenico evropske obrambe proti komunistični napadalnosti, ker je na prvi pogled naravnost smešno. Žalostno pa je, da Evropa misli, da^jo morajo varovati ameriške čete, sama namreč noče prispevati toliko, kolikor bi bilo treba. ne v moštvu ne v orožju. Par divizij imamo v Južni Koreji, ostali dve sta razkropljeni po vsem svetu na raznih oporiščih in podobnih vojaških postojankah. Med drugim je samo na japonskem okoli 40,000 naših vojakov, ki so rezerva za obe diviziji v Koreji. Vseh vojaških postojank v svobodnem svetu imamo okoli 2,200; tam se nahajajo vse 4 vrste naše narodne obrambe, armada, vojno letalstvo, vojna mornarica in marini. Samo y bližini železne in bambusove zavese se nahaja okoli 150 postojank vseh vrst. Razvrščene so v velikem loku od Norveške preko Pakistana tja do Japonske. Med najmočnejše postojanke spada na primer Okinawa, kjer se nahaja okoli 50,000 ameriških vojakov. V aktivnem vojskovanju so trenutno samo čete v Juž. Vietnamu. Cenijo jih na približno 10,000. Ravno toliko jih je na Filipinih kot rezerva za čete v Vietnamu. Okoli 10.000 mož se nahaja na Havajih in nad 30,000 na Alaski. Močne postojanke imamo tudi na področju Karibskega morja, so v bližini Kube in Panamskega kanala, na Portoriku, na Bermudih in v Dominikanski republiki. Nekaj malega jih je tudi v Panamski kanalski coni. Primeroma malo je naših čet v Afriki, trenutno jih imamo samo v Abesiniji, Libiji in Maroku. Tako je okoli 400,000 pripadnikov naše armade razkropljenih po vsem svetu. Spremlja jih okoli 300.000 družinskih članov. Težje je ugotoviti, kje se nahaja okoli 400,000 mornarjev, ki služijo v vojni mornarici. Večina se nahaja v raznih brodovjih, ki so razmeščena po vseh morjih. Najmočnejša brodovja imamo na Sredozemskem morju, dalje na Atlantskem in Tihem oceanu. Manjši oddelki so v Indijskem oceanu in ob Severnem tečaju. Samo v brodovjih na Tihem in Atlantskem oceanu služi kakih 300,000 mornarjev. Še bolj so seveda razkropljeni pripadniki vojnega letalstva. Letališča in oporišča so mesta, kjer služi večina naših 290,000 pilotov ter ostalega strokovnega in pomožnega osobja. Letališča in oporišča imajo prvo mesto med našimi vojaškimi postojankami. Jih je po številu največ, toda jih bo zmeraj manj. Medcelinske rakete kot so Atlas, Titan in Minuteman, jih zmeraj bolj spodrivajo. Zato nimajo bodočnosti ne strateški bombniki, ne rakete na srednje daljave. Strokovnjaki jim dajo še deset let življenja v zbirki modernega orožja. Rakete in bombniki sicer ne bodo čisto potisnjeni na stran, kajti v taktičnem vojskovanju bodo ohranili svoje mesto. Za taktično vojskovanje so pa oporišča brez vsakega pomena. Marinov je v tujini okoli 50,000. So na takih postojankah, kot je na primer Guantanamo na Kubi. Precej jih je tudi v rezervi v jugovzhodni Aziji, manj jih je v Evropi. Pri vsem tem ne'smemo pozabiti, da ima naša narodna obramba celo vrsto specijaliziranih čet. To so na primer postojanke ob severnem in južnem tečaju, dalje vremenske postaje, postojanke na prometnih križiščih, kot so A-zorski otoki itd. Ako posnamemo vse te številke, vidimo, da imamo v Evropi in v Sredozemskem morju okoli 450,000 paših vojakov vseh vrst, na daljnjem Vzhodu 230,000, na Karibskem področju 20,000, v brodovjih na Atlantiku in Pacifiku okoli 300,000 in drugod raztresenih okoli 80,000. Moštvo, ki služi v tujini, obstoja večinoma iz poklicnih vojakov, to je takih, ki so pogodbeno na svojih mestih. Navadnih vojakov, ki so vpoklicani, je tam le malo. Zato so pa tudi dobro izvežbani in vsak čas pripravljeni za aktivno vojskovanje. Njihova povprečna starost je nekaj nad 24 let. Njihova služba traja povprečno 33 mesecev, ako jbodViebje ugaja. V krajih, kjer vladajo zima, mraz, led, sneg in noč, je službena doba le eno leto, včasih pa tudi le 6 mesecev. Mornarji služijo navadno krajše dobe kot pripadniki armade. Dalj časa služijo navadno tisti, ki imajo s seboj družine. Kot smo rekli, ima 300,000 družinskih članov svoje očete v armadi, 245,000 družinskih članov ima očete v vojnem letalstvu. Mornarji in marini nimajo na- vadno družinskih Članov na mestih svoje službe. Na tujem mora torej naša dežela rediti skoraj polovico naše narodne obrambe. To so hudi stroški, ki gredo v bilijone dolarjev. Pri tem še ni plačano orožje, vojno bro-dovje, vojna letala, niso vračunane investicije v vojaške postojanke, posebno v vojne luke, oporišča in letališča. Tudi vsi ti stroški gredo v bilijone. Vodstvo naše narodne dbrambe .zato zahteva od leta do leta večje postavke v svojem proračunu, ki je že prekoračil znesek $50 bilijonov in se bo tudi letos povečal za kakih 10%. Varstvo svobodnega sveta je torej draga stvar. Zato zahteva upravičeno naša dežela, da naj ostale države svobodnega sveta prispevajo več, če hočejo živeti v miru pred komunistično nevarnostjo. Gornje številke so najbolj zgovoren dokaz, kako upravičeno je stališče naše administracije. se vse'dli med domačine v njihovi domači noši. Direlktor jim jo govoril v španščini, naj po-slkrtbe, da bodo njihovi otroci prišli prihodnji ponedeljek za gotovo k šolskim skušnjam'. To je vsekakor precejšnje vprašanje, toda kmetje so izjavili, da bodo to storili. Bila je vseka/ ker zanimiva noč. Direktor je prihodnje jutro sedel na svoje kolo itn se odpeljal v bližnje mesto. Prvo seme v Cayacayani je vsajeno! AD BESEDA IZ NARODA Kak® zelena je moja doSiiia 1 Zveden študiramo nebo, ki nam nudi tujo podobo. Doslej še nismo ugotovili Južnega križa. (Ta služi za orientacijo kot Sev!arnica na severni polobli. — Op. atred.) Neki domačin nam je dejal, da se prikaže na nebu šele ob štirih zjutraj — vsekakor dovolj razloga, da ga še nismo videli. Zvezde so svetle kot diamanti, ker ni električnih luči da bi zatemnjevale njihov sijaj, človek more komaj pravično oceniti naravno lepoto noči v Cayacayani z godbo, petjem in smehom domačinov, ki prihaja do nas z bližnjih polj. To je torej moj Shangri-La. Naša poklicna šola bi morala predvidoma začtti z delom 15. januarja. Prostor je treba pripraviti za bivanje in mi gremo ... . , , . tja ven vsak teden po nekaj menki, nam je nedavno poslala , . . , , , f A .. , ,.v ’ . . , ^ c dni. Tukaj bodo Stalno trije /-1 r«! l.i ri — va r^r-oirv i 'j L’' o 7 ci vo rf n r'l rvc Y"i ° O. — Mrs. Ella oran, hčerka dr. Franka Kerna, ki dela v okviru Mirovnega zbora v Boliviji v Južni A- dalljše pismo, iz katerega posnemamo tole: Cayacayani je ime in kraj mojega delovanja, to je moj Shangri-La. Vsak ima svoj Shangri-La in tudi jaz sem našla svojega. Predstavljajte si, da se vozite po zelo Skalnati cesti, ko se nepričakovano odpre pred vami z1 vrha hriba krasen pogled v ljubko dolino, posejano z drevesi, med katerimi se skrivajo male farme in domovi. Po kratki vožnji navzdol ste pred precejšnjim poslopjem, nekdanjim zdraviliščem, postavljenim v neverjetno lepem kraju i komaj pet minut od malega mesta Sativenes. Gore so krog in krog vas; pred vami pa se razteza dolina. Onstran kamenite ogoraje, ki ni dalje od nas kot vrata sosednje hiše pri nas v Ameriki, lahko epazujemo naše sosede “campe-sine,’' ko orjejo zemljo še po načinu svetopisemske dobe. Evkaliptusi in poprovci množe krasoto. Kaktusi vseh vrst, ki jih poznamo v jugozahodnem delu Združenih držav, uspevajo tu v najrazličnejših vrstah. Ena vrsta daje olje, ki ga domačini uporabljajo za mazanje. Ovce, ošili, krave in prašiči se pasejo in pode neposredno pred nami. ženske v družbi otrok perejo onstran naše kamenite ograje cb malem potoku. Zdaj je tu pomlad in vsi člani družin so na polju zaposleni s sestvijo in sadivijo. Mali c.reci gledajo in se uče dela od svojih staršev. Po vsem podeželju je mogoče opazovati ženske, ki neprestano predejo na malem ročnem kolovratu, ko čuvajo ovce, da ne bi po nepo-trefonem izgubljale časa. One čuvajo skrbno svoje črede in če katera izmed živali zapusti svoj pirestor, jo poženejo nazaj s (kcimncim ki ga vržejo naglo in sigurno vanjo. Proti večeru se vračajo s hribov po zavitih stezah v dolino proti domu. Ovce čuvajo ženske ali otroci, ki morajo med pašo nabrati dračje in suh les za domov. Tak preprest način življenja je dosti težek in ljudi postara ko še niso dosegli večjega števila let. Starost Indijancev je za nas težko, presoditi, ker mladi izgiedajo mlajši, stari pa starejši. Zdravstvene razmere med temi ljudmi so pomanjkljive, prav tako prehrana. Naše središče je bilo tu ustanovljeno, da bi pomagalo te razmere izboljšati. od nas: Callie iz Tacome, Wash., Nancy Turner, javna bolniška sestra iz San Francisca, ki bo odprla malo kliniko v zvezi s šolo, in jaz. Callie in jaz ribava in pometava, dokler naju ne beli vsaka mišica, med tem ko dva izmed moških članov zbora popravljata okna in vodita dva š-bmačina iz soseske pri gradnji stranišča in preganjanju netopirjev, ki so že pred davnim časom naselili v poslopju. V pdipadkih netopirjev imamo sicer boigastvo) vendar bi se jih prav radi znebili. Čeprav so domačini navajeni če- peti, bi imeli mi radi malo več privatnosti. Ko se bomo vselili, bomo brez vodovoda in elektrike, toda upamo, da bomo morda dobile le oboje, ker je za to vse pripravljeno, čeprav ne deluje. Eden od naših fantov je vodni inštalater in med tem ko dela na načrtu; uči nekaj Bolivijcev, kako napeljati vodo. Težav z vodo nimamo, ker je v bližini studenec. Elektrika za-visi od tega, če bomo mogli kupiti generator, ki so tu zelo dragi. Upamo, da nam bo Mirovni zbor pri tem pomagal, to da kot veste, so njegova sred stva omejena in mi sei pripravljamo, da bomo kuhali na petrolej. Toda vse to so manjše težave in naše Shangri-La, ki jih bomo s časom že premagali. Izredno smo zadovoljni nad navdušenjen^ s katerim je bil nas načrt sprejet. , Nameravamo popraviti in spraviti v red zapuščeno poslopje. Pri učenju naših študentov kako obnoviti to poslopje z boljšimi tehničnimi metodami in razpoložljivim gradivom, upamo, da se bodo kasneje vrnili domov in učili svoje lastne rojake. Isto upamo storiti tudi v poljedelstvu z uvedbo novih rastlin, ki uspevajo v tem predelu in bi lahko služile pri prehrani. Za primer, kakšno je naše delo doslej, naj navedem dogodek v neki noči, od kar smo tu. Ravnatelj šol za okoliške vasi se je oglasil pri nas neki večer kmalu po naši večerji. Za deseto zvečer je bil napovedan v bližnji šoli sestanek staršev. Na pozno uro je bil določen zaradi tegaj ker kmetje delajo pozno v noč, potem večerjajo m imajo de šole precej daleč. Callie, Tem Scharburum, eden cd naših fantov Mirovnega zbo-ra; in jaz smo šli v našo šolo, ki je bila razsvetljena z eno samo plinsko svetilko, in smo Korotan vabi na vešerjo in ples Cleveland O. — Kdor je v tem listu že dvakrat bral, da bo pevski zbor Korotan pripravil zabavni večer v soboto, 12. jan., v Slovenskem domu na Holmes Ave., naj nam oprosti, da ponovno o tem pišemo. Današnji članek je namenjen predvsem vsem tistim, ki jim ni danoj da bi mogli Amerilško Domovino redno vsak dan brati. Da bi pa ne bili za nikogar dolgočasno, pa poskušamo vedno kaj novega povedati. Danes na primer, bi se radi samo malo dotaknili večerjal. Povedali smo že, da bo okusna in da vam bodo Korotanci postregli. Radi pa bi omenili samo še to, da naše trditve niso izrečene kar tako v prazno. Da bo večerja res prve vrste vam jamči to, da bo v kuhinji prvovrstna kuharica gdč. Lenka Hren. Ona je v kuharski umetnosti tako izurjena, da je uspešno vodila vse kuharske tečaje v Baragovem Domu. Če je kuhovnica v tako dobrih rokah, ali je potem še treba govoriti o tem, kaj bo na mizi? Zase vem da ne. Za vas pa bi želel, da se prepričate. Pridite torej v soboto. Pridite zgodaj, da zaužijete večerjo, še predem zaigra orkester Marjana Tonklija. J. L. (Nova stanovanja v Sloveni j Po podatkih republiškega statističnega urada so v Sloveniji v prvi polovici lanskega leta zgradili iz javnih sredstev 171 novih stanovanj, 136 manj kc v letu 1961. Največ stanovanj je dobila Ljubljana, skupno 829, na drugem mestu je Kranj s 341 novimi stanovanji , na tretjem Koprski okraj s 170 in na četrtek Mariborski okraj s 154 novimi stanovanji. V letu 1961 je bilo zgrajenih v vsej Sloveniji 6,025 novih stanovanj, od tega 2,663 v ljubljanskem okraju, 854 v mariborskem, 746 v celjskem, 739 v kranjskem, 403 v koprškem. Od novozgrajenih stanovanj je največ dvosobnih (702) in trosobnih (617). Razmeroma malo je štirisobnih in večjih stanovanj (69). * Podatki so zanimivi posebno, če jih primerjamo z razmerami h življenja naših pionirjev Cleveland, O. — Danes hočem predstaviti čitateljem AD dve zaslužni rojakinji, ki sta že dolgo let v Ameriki in sta preživeli marsikaj težkega, pa doživeli tudi veliko lepih dni. Mrs. Kristina Šraj s 3608 E. 80. St. je doma v fari Primskovo pri Litiji. V Ameriko je prišla pomladi 1903. Naselila se je v fari Sv. Lovrenca, kjer je živel Frank šrajj doma v vasi Sevno pri Primskovem. Ta je prišel v Ameriko že dve leti preje. Poznala sta se še od doma, zato sta se prav lahko zmenila in sklenila, da je skupno življenje prijetnejše od samotarskega. Zadnjega avgusta 1903 sta se poročila. življenje jima je potekalo lepo. Frank je pridno delal v tovarni A. S. & W. Co. vsei do leta 1944, ko je stopil v pokoj. Bog je zakon obilo blagoslovil. Rodilo se jima je 9 otrok. Vsi so rasli v zdravju, dokler ni prišla nesreča. V poletju 1920 so imeli ministranti pri Sv. Lovrencu izlet na neko farmo, kjer je bila neka večja luža za kopanje. Frank Šraj, 15 let stari sin Franka in Ane šraj, je tudi šel v vodo. Ker ni bila voda zavarovana in ni na otroke nihče pazil, kot bi bilo treba, je Frank utonil. Mrtvega so ga pripeljali domov in v hiši je zavladala velika žalost. Čas je potekel in nesreča je bila vsaj za silo pozabljena. Ko je po 43 letih dela v tovarni oče stopil v pokoj, je družina živela v miru in zadovoljstvu. Leta 1957 je Franka napadla težka bolezen, ki ji je podlegel. Zopet je prišla žalost v hišo. Ta je bila še večjaj ko je lani na Sv. Treh kraljev dan umrl še sin John. Ana šraj je preživela iprenekatero bridko uro tekom svojih 59 življenja v Ameriki. Naj ji Bog da miren večer živ-ijenja, dokler jo ne bo poklical k možu in otrokoma! VESTI r « » L < * W ijijv ta- s ji ž a I l A »4 di Rojakinja Agnes Rus s 3622 E. 80. St. je doma v vasi Revise v fari Studenec pri Krškem. Ko je bila stara 14 let, jo je brat vzel v Ljubljano, kjer se je učil za krojača in organista. Leta 1907 je svoje učenje končal in dobil obrtno dovoljenje. Nastopil je službo organista na Raki, svoji domači sosednji fari. Tam je odprl tudi krojačni-co. Še v Ljubljani se je z njim vred učil zal fant Gabriel Rus z Bleda na Gorenjskem. Ker sta bila z bratom Agnese prija-telja, ga je ta vzel v službo kot krojača. Agnes je gospodinjila bratu in seveda tudi njegovemu pomočniku. Med njima se je vnela ljubezen in Neža ter Gabriel ste se leta 1908 na Raki poročila. Mlada žena je. imela v Ameriki tri brate, ki so vabili njo in njenega moža, naj prideta za njimi. Mož se je odločil in leta 1911 in odšel v Ameriko. Nastanil se je pri bratu Johnu, ki je imel gostilno na oglu E. 77. St. in Osage; Ave. Čez kratek čas mi je sporočil, je pripovedovala Agnes, da je v Ameriki bolj prijetno kot doma in naj se pripravim za odhod' še jaz. Ko bo prihranil dovolj za vožnjo, mi bo poslal, da pridem za njim. Spomladi 1912 se je Agnes poslovila od domačih in od moževih sorodnikov, pri katerih je zadnji čas živela ter se s sinovoma Cirilom in Gabrielom podala na pot. Da je bilo slovo od doma žalostno, svidenje z možem pa prisrčno, mi lahko verjamete, mi je pripovedovala Agnes, ko sva sei nedavno pri njej razgovarjala o njenem življenju. Ona je skrbela za dom in otroke, rodile so se jim še štiri hčerkice, mož pa je pridno služil kruh. Sin Ciril je kmalu po prihodu v Ameriko umrl, vse štiri hčere so poročene. Sin Gabriel je rad in pridno študiral. Po končanih domačih šolah je stopil k marianistom, ki so ga poslali študirat še v Evropo. Leta 1939 je bil posvečen v duhovnika; Novo mašo je pel na Bledu, v rojstnem kraju svojega očeta, ponovil pa jo je pri Sv. Lovrencu v Newlburghu. Sedaj je zaposlen kot profesor na univerzi v Daytonu v Ohio. Mož je že pred 10 leti dobil bolezen na nogah. Leta 1955 so mu kljub vsem naporom, da bi ga pozdravili, morali odrezati eno nago. Tri leta kasneje je po hudem trpljenju umrl. Ag,-nes je ostala sama doma. Od časa do časa jo pridejo obiskat hčerke z vnučki in vnukinjami, katerih čebljanje je sončni ža-. rek v njeno življenje. Naj jo Bog ohrani zdravo in zadovoljno med nami! Pozdrav vsem čitateljem in čitateljieam Ameriške Domovine. Višem želim .srečno novo leto. v naši deželi, kjer dvo in tro-oibnih stanovanj skoraj ne po-*-žnamo več, vsaj ne za družine. Podatki bi bili lahko posebno bučni za tiste, ki se tako navdušujejo za “veliki napredek” v povojni Sloveniji. Bojimo se le, da jih bodo hote “spregledali,” pa čeprav kot pravijo — “Resnica v oči bode.” Pridelek pšenice bil dober Po uradnih podatkih je bil pridelek pšenice v Jugoslaviji kljub Slabemu vremenu veliko boljši, kot so prvotno računali. Pridelali so jo komaj 35,000 vagonov manj kot leta 1959, ko je bil pridelek v zadnjih dveh desetletjih največji in je presegel domače potrebe. Kljub vsem statističnim podatkom so se jugoslovanske oblasti obrnile že zgodaj jeseni na Združene države in prosile za milijon ton pšenice, ker je “bila letina slaba.” Ali je resnica v uradnih statističnih podatkih ali v prošnji za pomoč Združenim državam, vedo najbolje v Beogradu sami. Da pa jim pšenice kjub “drugemu najboljšemu pridelku v 20 letih” primanjkuje, pove 1~ pisma iz domovine, pa tudi goslovanski poskusi kupiti j nieo na kredit v Kanadi. Pomanjkanje furnirja ovira izvoz pohištva V Novi Gorici imajo precejšnjo tovarno pohištva, ki skoraj polovico svojih izdelkov proda v tujino. Lani so ji naročili, naj bi izvoz še povečala, da \ , bi se tako čim bolj zmanjšal pri- % mankljaj v jugoslovanski zuna- v njetrgovinski bilanci. Tovarna se je zavzela, da bi izpolnila nalogo. V prvi polovici leta so izvozili svojih izdelkov v skupni vrednosti 261,000 dolarjev, največ v Zah. Nemčijo, Avstrijo, Švico. Belgijo in Italijo. V drugi polovici bi lahko izvoz še povečali, pa niso mogli debiti potrebnih količin dobrega furnirja (veneer). Kljub temu, da so ga iskali po vsej deželi, so dobili le neznatne količine. Tovarne furnirja najmreč najboljše blago prodajo v zamejstvo, slabo pa skušajo vnovčiti doma. Žal tujci ne marajo 'kupovati jugoslovanskega pohištva izdelanega iz takega furnirja. Tako so začeli v Novi Gorici resno razmišljati, ali se jim izplača mučiti in delati za izvoz, ko ne morejo dobiti po-trebih polizdelkov, pohištvo iz slabšega furnirja pa z lahkoto prodajo doma. Preveč divjadi V nekaterih predelih Slovenije je preveč divjadi, na Kočevskem so se pritoževali jeseni, da jim delajo škodo medvedi, v Koprskem okraju pa so trdili kmetje, da jim delajo škodo divji prašiči, posebno v Brkinih, in v obmorskem predelu fazani. V Javornikih in Snežniku, ki spadata pod Koprski okraj, je dosti velike živadi kot jelenov, divjih prašičev, medvedov in celo nekaj gamsov. Med perjadjo je na področju okraja vseh vrst sov, več vrst orlov, prepelice, kotorne, sloke in fazani. Na reko Rbko in v obmorske lagune prihajajo ob selitvah tudi divje race in gosi. Zakoni in ločitve v Sloveniji Po uradnih podatkih je bilo v Sloveniji sklenjenih leta 1961 14,368 zakonskih zvez in bilo proglašenih 1,562 ločitev. Število sklenjenih zakonov v Sloveniji po uradnih podatkih rahlo pada, med tem ko število zakonskih razvez (razporek) postopno od leta 1954 narašča. Sfaro drevesa V vzhodnokitajski pokrajini so odkrili tisoč let stara in šf starejša drevesa, ki še vedno rastejo in cveto. Najmlajša med drevesi, ki jih je skupno 120 in ki jih zdaj proučujejo, so stara Jakob Resnik, j vsaj 500 let. PAVEL HEYSE: Andreja Delfin “Ste tudi vi enkrat med ljudmi, gospod Delfin?” mu je začebljal Žid s svojim tankim glasom. “Zaman sem skušal vašo milost v vseh teh dneh ponovno srečati. Bolj samotarsko živite kot žena pred porodom, če hočete z menoj, kamor me kličejo opravki, potem vam imam povedati nekaj, kar boste bržkone radi slišali. Pojdite! Kaj bi stali tukaj kot drugi tepci, ki verujejo, da bo Veliki svet skotil odrešenje republiki. Kadar ladja nasede, jo podgane na njej ne premaknejo. Pravi vodniki imajo zdaj kaj boljšega opravka, kot je čenčanje. Toda pojdiva od tod, mudi se mi in v gondoli se človek udobneje pogovarja.” Namignil je eni izmed najemnih gondol in potegnil Andrea za rokav za seboj. Vstopila sta, sedla pod črni krov in na desno in levo pregledovala kanal skozi odprtino ozke kajute. “Kaj mi imate povedati, gospod?” je začel Andrea. “In kam me peljete?” “Jutri zjutraj ne hodite k notarju,” je dejal Zid. “Možno, da vas pošljejo na pot, ki bi vam več nesla.” “Kaj menite, Samuele?” “Znano vam je, kaj se je zgodilo ponoči,” je nadaljeval oni. “Nekaj nezaslišanega je, da je v Benetkah preteklo dvanajst ur po nekem umoru in še zdaj za storilcem ni tiru ne sledu. Ob vero smo pri Signoriji, pri ljudstvu in pri tujcih, ki so se od tukajšnje olicije nadejali čudežev in ričakovali znamenj. Svet de-etih je spoznal, da ima slabo ostrežbo. Ozrl se bo za novimi močmi, ki bodo videle v vse kote. Vaše oči, gospod Delfin, bi kmalu utegnile dobiti, če ste še istih misli kot pred desetimi dnevi, boljšo pisavo za prebiranje, kot so akti vašega gospoda notarja. Zato bodite jutri zjutraj doma. Vesel bom, če bo kaj in če bom mogel reči besedo za vas.” “Svojih misli še nisem spremenil ; vendar skoraj dvomim v svoje zmožnosti.” “E, be, be!” je dejal oni in zapretil s kazalcem. “Potem prav nič ne poznam obrazov ali pa imate vi svojega v taki oblasti; kdor pa zna skrivati, kar misli, je na pol*že uganil, kakšne misli skušajo skrivati drugi.” “In kdo odloča, če me lahko porabijo ali ne?” “Tribunal vas mora najprej preskusiti; sam ne morem nič drugega kot reči, da vas poznam in da zaupam vaši zmožnosti. Do jutri, mislim, da bo tribunal že popoln: Deseteiu pravkar zborujejo in volijo tretjega moža. Odkrito povem, da bi mi lahko ponujali dosti denarja za inkvizitorsko čast — hvala lepa! Napis na bodalu namreč ni vrezan kar tja v tri dni in vojak na mini z lažjo vestjo je svoj kruh kot kateri izmed treh beneških gospodov od snoči.” “Vendar ni nemara nobenega dvoma, da bi izvoljenec nastopil službo? Ali lahko odkloni?” “Da bi odklonil? Veste, da republika najstrože kaznuje vsakega, ki bi se skušal odtegniti kaki službi?” Andrea je molčal in čemerno zrl skozi lino na gladino kanala. Nepregledna množica črnih gondol je v taisti smeri drsela med visokimi palačami, od Rialta pa ni prihajala prav nič manjša naproti. Obe procesiji sta se sešli in se motali ob širokem pomolu, kjer sta pristali kot za stavo in izkr- cavali svojo gospodo. Bili so pred palačo Venier in zgoraj je ležal mrtvec. Z enim samim pogledom je Andrea uganil, kje so. S silo se je obvladal in rekel: “Imate kaj opravka tukaj, Samuele, ali vas ima samo radovednost, da bi videli umorjenega inkvizitorja na paradnem odru?” “V službi sem, da,” je odvrnil Žid. “Pa tudi vam utegne koristiti, če greste z menoj. Seznanil vas bom z nekaterimi svojimi prijatelji, kajti vsak deseti tukaj ve, kaj išče. Delamo se pa, kot da se ne bi poznali. Verjemite mi, stavim lahko, da jih ni malo izmed zarotnikov med temi užaloščenimi obrazi. Bog ve, če morilec sam prav zdajle ne stopa iz ene izmed tistih gondol. Saj ni neumno, če se počuti tukaj bolj varnega kot kjerkoli drugje. Kajti lahko vam rečem, da policija ob tej uri, ko je vse zunaj, preiskuje slednjo hišo, ki ji je bila kdaj sumljiva, in resničen je pregovor, da te hudič navadi samo dejanja, ne pa skrivanja.” S temi besedami je skočil iz gondole in uslužno pomagal Andreu pri izkrcavanju. “Vam je neprijetno videti mrliča? Niste kaj preveč razpoloženi.” “Motite se, Samuele,” je urno odvrnil Andrea in mu z mirno dušo gledal v obraz. “Zelo sem vam hvaležen, da ste priskočili na pomoč moji lenobi. Brez vas bi bil težko tukaj. Pojdiva, da obiščeva velikega gospoda, ki bi naju bil pri življenju težko spustil k sebi. Odlično stanovanje, pa ga mora tako hitro zamenjati z ozko kamrico! Prav res, da je še meni hudo, čeprav ga nikdar nisem videl na lastne oči” Med veliko gnečo sta vštric stopala po črno zastrtem stopnišču, od koder je grb hiše Venier v floru z višine zrl na množico in jo namesto vsakega vratarja silil k molčanju. Zgoraj v najprostornejši dvorani so bili pod baldahinom postavili katafalk, ciprese so molele s svojimi vrhovi tja pod visoki strop, sveče na srebrnih svečnikih so utripale v valovanju zraka, ki je z vode vel čez odprti balkon po dvorani, in štirje služabniki hiše Venier, oblečeni v črn žamet z blestečimi, v flor ovitimi helebardami, so kot kipi stražili na oglih mrtvaškega odra. Truplo je bilo pregrajeno z žametasto odejo, ki so nje srebni prameni segali prav do tal. Mrtvec je kazal vstopajočim ostri profil, s katerega sta se odražala jeza in žalost, zaprto oko pa je bilo obrnjeno preti baldahinu. Andrea je znova spoznal te poteze. Toda najmanjši gib njegovih ust ali oči, ki so bile srepo uprte v mrtveca, ni izdal, da stoji maščevalec in morilec pred svojo žrtvijo. “čez dobro uro potem se je vrnil Andrea domov. Gospa Giovanna ga je sprejela na stopnicah s skoraj materinsko skrbjo in tudi Marietta ga je nemirno pričakovala, kot se je zdelo. Pripovedovali sta mu, da so mu v njegovi odsotnosti biriči pretaknili sobo, da so pa našli vse v najlepšem redu in docela v skladu s spričevalom, ki ga je ona, gospodinja dala svojemu najemniku. Mirnodušnost, s katero je Andrea poslušal njeno pripovedovanje, jo je popolnoma zagotovila, da je bil njen strah neumesten, policijska preiskava pa le bolj formalnega značaja. S kopico svaril in navodil za opreznost je sili-' četrt stoletja Trans-Ganada Air Lines Montreal, Can. — Ob svoji 25-letnici so Trans-Canada Air Lines objavile, da so v teh letih prevozile skoro 4,000,000 potnikov, oziroma rekordno število 2,670,000,000 potniških plačanih milj. Predsednik G. R. McGregor .poudarja v letnem poročilu: Kljub stalni težnji za vporab-ijanje najcenejšega potovalnega razreda in kljub znatnim znižanjem stroškov na potnika, je bil povišek povprečnega dohodka na potniško miljo tolik, da se je bistveno znižal deficit kom-ipanije v letu 1962 v primeru z letom 1961. Število potnikov se je napram letu 1961 zvišalo za 15%. Dohodki od prevoženih potniških milj so se zvišali za 8%. Povprečna daljava potovanja je bistveno večja od lanske. Dohodek od prevožene potniške milje je izračunan tako, da se pomnoži število potnikov s številom milj, ki so jih prepotovali. Istočasno se je zvišalo za 15% število milj pripravljenih sedežev tako, da je narastlo do skoro 4%mi-Ijonov (število pripravljenih sedežev pomnoženo s številom prevoženih milj). Ti podatki so zbrani na osnovi resničnih v desetih mesecih doseženih u-eipehov in cenitvi za dva meseca. Gospod McGregor je povedal) da je preureditev voznin na domačih progah dvignila dohodek so preleteli preko 39,000 milj zračne poti. Po zračnih prerijskih potih pa sta še vedno služila dva zrakoplova DC-3, vsak z dvojnim motorjem. Podjetje bo prejelo še en Vanguard zrakoplov in 4 DC-8E trgovske jete začetkom leta 1963. Dva bosta prirejena za osebni in blagovni promet, dva pa samo za potnike. Prva teh zračnih ladij za obojni promet bo začela voziti na transatlantskih vožnjah v marcu. Ta bo imela nosilnost za 117 potnikov in 28,000 funtov blaga. To letalo bo znatno dvignilo sposobnost za prevažanje blaga in zadovoljilo zahtevi po dodatnih potniških sedežih. Elektronski sistem za rezerviranje mest pri TCA — ki se imenuje ReserVec — je v omejenem obsegu začel delati sredi leta 1962. Koncem 1962 je že opravljal 65% vseh rezerviranj pri TCA. Sistem bo v polnem obratu začetkom leta 1963. S tem bomo imeli nov, hitrejši in bolj zanesljivo točni sistem za izdajanje voznih listkov in za prednaročila sedežev. Tekom naj višje poletne sezone je TCA v letu 1962 opravila 24 krožnih letov na teden preko severnega Atlantika med Kanado, Anglijo in evropskim kontinentom. Vse to z osmimi jeti DC-8, ki so oskrbeli 3,144 sedežev na teden v vsako smer. Preko 1,100 sedežev smo na dan na potniško prevoženo miljo od oskrbeli za potovanja preko 5.8 centov v letu 1961 na 6.04 cente v 1962, čeprav je stalno naraščala uporaba najcenejšega potovalnega razreda tako, da se je 87% potnikov TCA posluževalo ugodnosti nizkih cen. TCA je proslavila 25 letnico napredka v zrakoplovstvu leta 1962 s tem, da je eden njenih prvih zrakoplovov — 10 potni-šiki Lodkheed 10A — preletel Kanado pd. Kalifax-a do Van-couver-a. Zadnji TCA zrakoplov s štirimi cilinderskimi motorji, je odšel v pokoj 1962 in koncem leta je podjetje imelo 11 DC-8 jetov tipa 22 Vickers Vanguard in 48 ietEjl tipa Vickers Viscount, ki la vanj, kako naj se v tem groznem času z besedami in dejanji varuje vsakega suma. Režim bodo še poostrili,” je vzdihovala starka, “kajti dobro vedo, da orokavičena mačka ne lovi miši in to je tudi resnična beseda, da mrtveci odpirajo živim oči. Zato pa boclite oprezni, dragi gospod, in ne zaupajte nikomur, ki se vam dobrika, še ne poznate malopridnežev, kako se vam znajo prilizniti, in verjemite mi: samo tisti te lahko prevara, ki si mu zaupal. Rajši ne opletajte po gostilnah, ampak se zadovoljite s tem, da vam postrežemo doma, kolikor moremo. Prepadeni se mi zdite. V posteljo malo lezite, ker niste vajeni letanja.” (Dalje prihodnjič) Kanade v vsako smer. To smo opravili z DC-8, Vanguards in Viscount jet letali. Podjetje je v letu 1962 vpeljalo novi ceneni razred za domače potnike, ki potujejo v skupinah po 10 ali več nove privlačne voznine za vse, ki prebivajo v Kanadi in kanadske državljane, ki žive drugod, za izlete na Karibejske otoke in je znižala cene za-prevoz blaga po zraku med Kanado in Karibej-skimi otoki. Dogovor med TCA in New York Airways je oskrbel, da dobe vsi potniki TCA ki potujejo iz ali v Kanado-, brez doplačila prevoz s helikopterji med letališči Newark, LaGuardia in Idle-Wild. Združene države imajo nove težave z Evropsko gospodarsko skupnostjo WASHINGTON, D. C. — V teoriji je naša zunanja politika vsa navdušena za Evropsko gospodarsko skupnost in bi rada videla, da pride Anglija vanjo raj-še danes kot jutri. V praksi ima pa z njo precej sitnosti. Skupnost se zapira uvozu naših deželnih pridelkov. Vrednost letnega izvoza znaša nad bilijon dolarjev. Sedaj se je začelo pojavljati na našem trgu zmeraj več evropskega jekla po cenah, ki so očitno pod produkcijskimi stroški. Na drugi strani Skupnost zmeraj bolj ovira tudi uvoz ameriških industrijskih predmetov in ima še zmeraj take devizne predpise v veljavi, ki ovirajo ameriški uvoz. Naša administracija poskuša na razne načine in preko raznih organizacij vplivati na Skupnost, naj spremeni svojo gospodarsko politiko do Amerike toda ni imela pri tem dosti uspeha. Upajo, da bo Skupnost končno omilila vsaj devizne predpise, kajti njena plačilna bilanca je dosli boljša od ameriške. Tudi v Gofumhusu se je začele pollšlčeio žlvljesije COLUMBUS, O. — Pretekli ponedeljek se je sestala nova ohajska legislatura. Ta teden bo verjetno imela samo par sej. Pravo življenje se bo šele začelo, ko bo prihodnji teden prevzel oblast novi republikanski guverner James Rhodes. Za republikance bo to dan veselja, kajti s tem dnem bo zopet prešla vsa oblast v državi Ohio v republikanske roke. Veselju bo primešano tudi nekaj pelina. Republikanci so namreč znani kot zagovorniki varčevanja in nasprotniki novih davkov. Ali- bodo mogli brez njih orati, je veliko vprašanje. Na državo se je namreč nagrmadilo toliko stroškov za prosveto in za bolnice vseh vrst, da jih brez novih dohodkov ne bo mogoče kriti. Republikanci bodo torej morali misliti na nove dohodke in davke, demokratska manjšina jim bo pa gledala na “Leto našega srebrnega juhi- prste. Pri tem poslu bo imele dobrega svetovalca in pomočnika v bivšem guvernerju DiSallu ki je ostal v Columbusu in ima namen, tam odpreti advokatske pisarno^ kar pomeni, da ne misli pustiti politiko in da hoče samo čakati, kdaj pride zopet njegov dan. leja, je bilo leto stalne rasti, povečanega števila voženj in več možnosti ,za potnike in tovorni promet pri TCA. Istočasno smo znižali obratovalne stroške po milji in uvedli zanesljivo nadzorstvo v vseh področjih o-brata,” je dodal gospod McGregor. “Sem optimist in verujem, da bomo v letu 1963 imela priliko bistveno zvišati potniški promet in dohodke. Podjetje bo zopet doseglo dobiokanosnost kakršno je vživalo v devetih letih pred 1960j če ne bo kakih novih okolnosti, ki bi odvrnile potnike k drugim prevoznim sredstvom, ki jih pa sedaj ne predvidevamo,” je zaključil izvajanja gospod McGregor. ---------------o------ Simičev m Mao-Oeitmg; ^ Brozovi Jugoslaviji CLEVELAND, O. — Sovjetski vodniki izjavljajo, da je Brozova Jugoslavija komunistična dežela in jo je treba braniti in hvaliti zaradi vrednosti stvari; ki jih je dosegla in jih še vrši. Kitajski komunisti odgovarjajo na te trditve: Jugoslovanska vlada ni spremenila svoje “svojevrstne poti” v socializem s prodajo imperializmu. Nasprotno, je še bolj vneta za delo v službi imperialistične in agresivne politike Združenih držav . . . stori vse, kar le more, za sabotiranje narodnih in demokratskih gibanj med ljudstvi Azije, Afrike in Latinske Amerike tega za izpodkopavanje enotnosti socialističnega tabora. Jugoslavija je že davno prenehala biti socialistična država in postopna obnova kapitalizma v njej se je začela pred več leti. Broz je na strani Moskve in FOR SALE 5 ft. bath tub, cast iron, built-in. $20.00. EN 1-9835. New 5 ft. built-in bath tub. full recess. $35.00. EX 1-4837. New 4 ft. built-in bath room outfit. 3 pcs. m color. $50.00. — EX 1-5907. Used 72” sink cabinet wood. Complete with fittings. EX 1-4838. Used — wash stand, toilet boxes, toilet bowls, kitchen sinks and bath tubs. $5.00 each. EX 1-4839. New 2-part laundry tubs. $32. EX 1-5907. New 30-gal. automatic boiler, slightly damaged. $39.00. EN 1-9835. Used refrigerators, 12 cu. ft. or more. $35.00. HE 2-2844. Electric range, used. $50.00. EX 1-5907. 3 pc. 5 ft. new bath outfit. Built-in, full recess, in colors. $75.00. EN 1-9835. W F, 2-1 Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Ženska, družabnica, za lahko delov gospodinjstvu, nekaj kuhe, stanovanje v hiši, naj kliče med 5. pop. in 9:30 vz. 791-3596. (7) Kuharica Iščemo kuharico za popoldne od 1. do 8 zvečer, 6 dni. Mora razumeti angleško. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) žesiske dok delo na šivalnih strojih. Izkušene šivilje za krila, za robljenje, vši-vanje, pleskanje, za vstavljanje zadrg in pasov, za izdelovanje gumbnic in šivanje gumbov, za robljenje kril. Visoke plače od kosa. LYGN TAILORS Women’s Division 2320 Superior Ave. poudarja vedno znova, da je čistokrven komunist, ki se zvesto drži naukov Marksa in Lenina. To trdijo tudi vsi njegovi ožji in širši sodelavci. Edino v državnem tajništvu v Washing-tonu se izgleda strinjajo z mnenjem Mao-Cetunga in tovarišev. ----o---— — Vsak dan umrje v Združenih državah zaradi raka okoli 600 ljudi. DELO DOBIJO Pisarniško moč za urad iščejo Žensko ali moškega z znanjem slovenščine in angleščine v besedi in pisavi išče urad na St. Clair Ave. Pismene ponudbe na AD, 6117 St. Clair Ave., Clteve-land 3, Ohio. (x) MALI OGLASI ~ Hiša naprodaj Colonial niša, enodružinska, 3 spalnice, polna klet, preproge, vetrna okna in mreže. Kličite KE 1-5139. (8) Gostilna naprodaj V Collinwoodu je naprodaj gostilna z licenco D-5. Za pojasnila kličite EX 1-0407. (12) Mora prodati Lastnik prestavljen — velika ranch hiša v Willowick, 3 spalnice, volnene preproge, poplo-ščena razvedrilna soba, Wi garaža, $19,900. Kličite WH 3-2311. (S) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Sebe v najem 3 in 4-sobno stanovanje, gorkota in vroča voda, na novo dekorirano. $40. Dve 4-sobni stanovanji $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St., ali kličite Ed Koporc UT 1-3450. (11) Gre ven iz mesta Pohištvo naprodaj z a 4 sobe, vse v dobrem stanju. Na 528 East 147 St., blizu Freeway. —(12) Dober kup Lastnik prodaja ranch hišo v Willowick, 3 spalnice, priključena garaža, stanovanjska in jedilna soba 28 čev; blizu transportacije, šole, trgovin. Pod $19,000. WH 3-6855. (8) V najem Oddamo 6-sobno hišo v lepi naselbini; garaža in vrt. Se lahko takoj vselite. Kličite 531-0615 med 5. in 9. zv. —(7) Izvršujem vsakovrstna hišna popravila; tudi vodna napeljava. Kličite od 6. do 9. zvečer LI 1-4337. —(7) Sobe oddamo 5 sob oddamo, na novo deko-rirane, nov plinski furnez. Kličite IV 1-3904. (8) UNIFORMA VLEČE — Skavtski naraščajnik, 8 let stari Jeff Watson v Salinas v Kaliforniji je na “Dan skavtske uniforme” prišel v šolo v svoji skavtski obleki. Kot kaze slika, je vzbudil posebno pozornost zlasti pri sošolkah. (6) Moški dobijo delo VOZAČI STALNO DELO 52 TEDENSKIH PLAČ ČE ...STE STARI 22 DO 55 LET ...ČE STE RADI MED LJUDMI RADI VOZITE ... IN RADI VEČ ZASLUŽITE. Sedaj najemamo vozače za polno in delno zaposlitev Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne. TAXICAB DRIVERS Employment Office 1453 Superior Avenue (8: Sobo oddamo Prijetna, veiika, čista soba se odda na East 123 St. blizu St. Clair Ave. Kličite LI 1-6073. —(10) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, spodaj, na novo dekorirane. Lahko ogledate v nedeljo od 1. do 5. ure. Na 5140 Superior Ave. (8) Lake Shore B'vd.-St. Jerome’s Hiša s 6 spalnicami, stanovanjska soba, jedilna soba, kuhinja, kopalnica in dve po pol kopalnic. Vse zidano, skrilna streha, dvojna garaža z gorkoto. Blizu šole, cerkve, trgovin in transportacije. Preproge in zavese vključene od lastnika. Kličite CE 1-9462. V najem 5 sob in garaža, nov furnez | v najem blizu Sv. Vida. Kličite : po 5. uri EN 1-4922. —(7 , I JULIUS ZEYER: ANDREJ ČERNISEV J ★ ★ ★ » t » t t - - . > r t » w.-, ■ ■ ~r~ri7v~: -j-, ». ■ ■ » • ■ > Ona knjiga je bila “Amadis iz Galije”. Vzgojitelj je sodil po pravici, da bi knjiga, ki je nekoč zmešala za dolgo časa glavo celemu narodu, narodu, tako velikemu in pogumnemu, kakor je bili španski, tem lažje imela učinek na petnajstletnega mladeniča; toda popolnoma je pozabil, da je napolnjeno mlado srce z visokimi ideali izmišljenega sveta, skoro brez vsakega ozira na resnični svet, sam ga je povite-zil za viteza “žalostne postave”, kakršen postane žal bolj ali manj vsakdo, ki se ravna v boju CHICAGO, ILL. CONVALESCENT HOMES WINFIELD ILL — Retirement and Nursing home. SPACIOUS nursing home, excellent food and nursing care. Rates modest. Single & double rms. with bath. Licensed. 27 Miles W. of Chicago. Phone 668-4373. (6) HOUSEHOLD HELP MATURE WOMAN TO CARE for 2 children in my home; provide own transportation. Call LAwrence 9-1624 after 6 P. M. Roselle, Illinois. (7) HOUSEKEEPER for Genl., Hskpg. Plain cooking, Care for 3 Motherless Children. Live in, own rm.. or go. Expr. and Refs. Req.. Steady position, for Woman under 40. — 763-0735 After 6 P.M. or Wk-Ends. (8) RESTAURANT FOR SALE — BUSINESS OPPORTUNITY MONEY maker. Restaurant. Good opportunity for right party. Close to Loop. Un. $9,000. 562 W. Randolph St. DE 2-9120 to 4 P. M. (7) DOGS FOR SALE POODLES — 3 Months Old, miniature black. A. K. C. Reg. Home Raised. $90 Up. ED 1-7623, Harvey, Illinois. (6) POODLE GROOMING POODLE GROOMING Evenings by appointment. Call 9-4, VAnderbilt 4-4122; 6-10, 766-2033, Mrs. Brewer. (6) ORGANS FOR SALE CONN CAPRICE ORGAN. 2 Vo years old. Mahogany with bench. Value $1,000. will sacrifice for only $600. Private owner. — RE 7-4836. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER — GROCERY — Fresh Meat. Transit location. Any reas., offer. — DI 8-8459. AUTO Body plus FENDER Repairing plus storage. 350 car cpcy. Unlimited, oppor., $20,000, Yr. net. — Must sell or trade. — 2500 S. Michigan. — 326-9871. (9) REAL ESTATE FOR SALE INCOME PROPERTY — BY OWN-ER (BUILDER).Will sacrif., $68,500. Brand new brick 5 flat, 4% rms., each. Hot water heat, 75 ft. frontage. Close to everything. 3911 W. 47th iSt. For information call 425-6490 or 422-9306. (9) za pravico in resnico v tern spri-denem svetu bolj po gorečem čutu nego hladnem razumu. In res je imela čudovit učinek na mladostno dušo Andrejevo ta čudna knjiga, ki vkljub vsej pretiranosti vendar ni brez poetične vrednosti; knjiga, ki 3e znala združiti še tako različne misli, katero sta baje radi čitali gospa de Savigne in sv. Terezija; knjiga, o kateri je moral največji prozaist napisati najbolj veselo in obenem najbolj žalostno satiro, da bi jo otel pozabljivosti. S ponosom lahko pravi A-madis o sebi, da se je moral šele Don Quixote naroditi, da je on spoznal viteza! — Tišina gozdne samote in globoke oddaljenosti od celega sveta je zapeljala Andrejeve misli od gospoda Lugardona zopet na poetični čar one knjige, kar se je tem lažje zgodilo, ker je bila Andrejeva glava doslej polna junaških postav Galaorov in A-polidonov, čarobnih devic kakor Briolanija in Oriana. Ti gozdovi naokrog, kjer so visoki, temni bori globoko vzdihujoč šumeli v odgovor iepenim, nežnim listom brez, ki so šumeli, kakor bi padal nanje dež, so ga spominjali na one gozdove, iz katerih ta-jinstvenega naročja so se pojavljale čarobne deklice na konjih z zlatimi uzdami, zasledovane od krutih velikanov ali ou hudobnih'' pritlikavcev, deklice, ki so klicale na pomoč junaške viteze. In ko ie gledal tako v romantični zamaknjenosti v gozdno temo, se je prikazala, kakor čudo čarovniških sil, iz globokega gozda pod njim na jasi čarobna postava na belem konju. — Ves osupel od nepričakovane prikazni je Andrej skočil pokonci in je zakričal kakor v sanjali: “To je sama “feja Urgauda”, Bog te živi!” — So trenutki, ko se uda tudi najbolj trezen človek iluziji, katere se mora često takoj sramovati. Ko je dama na konju zaslišala krik, ozrla se je okrog in slednjič dvignila pogled gori na grič. RIBE LOVE KAR OB CESTI — Bengalija v Indiji j,ma dosti tekočih jn stoječih voda, tv katerih