Macher WcelaiMM.
"B»5»
Inhalt: I. Po kterih pravilih naj ravna duhovni pastir zarad dovoljenja 11t veckratnega svetega obhajila? — II. Zur kirchlichen Begräbnißfrage. iFortsetzung.) — _____________ III. Konkurs-Verlautbarung. — IV. Chronik der Diözese.
I.
£o	kterih pravilih naj ravna duhovni pastir zarad dovoljenja veckratnega svetega
obhajila?*)
Zakrament svetega resnjega Telesa je poglavitna hrana duhovnemu zivljenju (— spiritualis alimonia, C)bus	potusque coelestis — M. R.). „Kavkoli kruh in vino telesu daje, podeluje zakrament svetega resnjega Telesa
Qu§i v zvelicanje in pozivljenje, pa v visjem in popolnejäem nacinu. Zakaj ta zakrament se ne spremem v nase bistvo kakor kruh in vino, ampak mi se tako rekoc spremenimo v njegovo bistvo, tako da se smejo v to obracati Oesede svetega Avgustina (Conf. lib. VII. c. 10. Catech. Rom. P. II. e. IV. n. 49.): „Jaz sein jetl mocnih, rasti in me ^°s vzival; pa me ne bos v se spremenil kakor telesno jed, ampak ti bos v mene spremenjen. Vse, kar dela ^lesna jed in pijaca za telesno Sivljenje, da se namrec ohranuje. pokrepcuje, pozivlja in poterjuje, podeluje ta Zakrament za duhovno äivljenje“ (Thom. Aq. Summa P. III. qu. 79. art. 1.), in svcti Ambroz (De Sacram. 1. V. C' 4.) pravi: „To je kruh veenega zivljenja, ki podpira bistvo nase duäe.“
Zakrament svetega reänjega Telesa ohranuje tedaj duhovno zivljenje; ker „obvaruje duhovne smerti, k' Pride po grehu. Greh je duliovna smert za duso. (Jlovek se pa obvaruje prihodnjega greha, kakor se telo °bvaruje prihodnje smerti; to se pa godi v dvojni zadevi: Pervic kolikor se natora clovekova v notranjem poterjuje 2oPer notranje zlo, in tako se obvaruje smerti z jedjo in zdravilom; drugiö kolikor se brani zoper vnanje zalezo-^anje, in tako se ohranuje z oroüjem. V obojnem oziru ta zakrament greha obvaruje; zakaj pervic s tem, da s ^‘‘istusom v milosti zdruzuje, pokrepcuje cloveku duhovno Zivljenje ko duliovna jed in duhovno zdravilo po besedah: »Kruh cloveku seree poterjuje“ (Ps. 103, 15.); drugic je znamnje Kristusovega terpljenja, s kterim so bili premagani udobni duhovi, in	odganja tedaj vsak	njiliov napad; zato pravi	sveti Krizostom (In Joann. tract. XLV.):	„Kakor
°§njeni levi gremo	od te mize, straäni	hudobnemu sovraZniku.“	(Thom. Aq. L. c. qu. 79. art. 6.) „Nas Odreäenik
|e hotel, da naj se ta zakrament prejema ko duliovna jed dusam, ktera jih hrani in pokrepcuje z zivljenjem . stega, ki je rekel: Ivdor mene je, bo Livel zavoljo mene, in ko zdravilo, ktero nas ociscuje vsakdanjih pregreskov Ul nas varuje velikili greliov.“ (Trid. sess. XIV. cap. 2.) Ta presveti zakrament odganja tedaj duäne bolezni in ®2(lfav]ja njene rane. „Odpustljive grehe zbrisuje“, pravi Inocencij III. (De myst. Miss. 1 IV. c. 44.), in sveti tobrofc (De Sacram. L. V. c. 4.) uci:	„Ta vsakdanji kruh se vLiva ko pomocek zoper vsakdanjo slabost.“ Sveti
°mai Akvinski pa	pise (L. c. art. 4.):	„Telesu je treba telesne jedl, da se popravi, kar se vsak dan z	natorno
°'koto pozgubi. V	duhovnem pomenu	se v nas vsak dan nekaj	zgubi z odpustljivimi grehi, ki zmanjsujejo	gorkoto
i^ezi)i. In zato ima ta zakrament moö odpuäcati male grehe.“ In sveti AmbroX (D. c.) pravi: „Kdor ima rano, e 2dravila. Rano imamo, ker smo pod grebom; zdravilo je nebeski in presveti zakrament.“ — Sveto obliajilo Ser6rjUje Z0Per skusnjave, zmanjsuje poLeljivost, zatira hudo nagnjenje, odganja toliko nevarno mlacnost, ker ogreva Ca 2 ognjem svete ljubezni.
Zakrament svetega reSnjega Telesa pa tudi duhovno Livljenje poviksuje in pokrepcuje, ker pomnozuje ^ Vecujoco milost RoLjo in podeluje mnogo delavnih milost, kakor so verni zanje pripravljeni. „Ta zakrament
*) Beantwortung einer Pastoralkonferenzfrage vom Jahre 1876.
milost poinnozuje in duhovno zivljenje spopolnuje.“ (Catech. Rom. I. c. n. 54. 55.) — Presveti zakrament napolnuje duso 8 svetim veseljem in hrepenenjem serfcno hoditi po poti vseli cednost, „jo tako rekoc vpijanuje s sladkostjo BoZje ljubezni.“ (Tliom. Aq. L. c. qu. 79.) „Kakor se telo s telesno jedjo ne le ohranuje, ampak tudi rast dobiva, in kakor ima okus vsak dan novo veselje do nje, ravno tako jed presvetega zakramenta ne ohranuje le duso, ampak pomnoZuje tudi njene moci in dela, da se duk bolj in bolj nagibuje k veselju do Bozjih reci; zato pravimo po pravici in popolnoma resniöno, da ta zakrament milost podeluje, lahko se primerja mani, ki je imela vso sladkost za okus.“ (Cateck. Rom. I. c. n. 52.) — Presveti zakrament vsajuje in poviksuje cednosti, zlasti ljubezen in Listost.
Poslednjiö zakrament svetega reänjega Telesa duhovno zivljenje spopolnuje. „Ako je namree prisla milost in resnica po Jezusu Kristusu, mora tudi priti v duso. ce prejmeä eist in svet Njega, kteri je rekel sam o sebi: Kdor je	moje meso in	pije mojo kri, ostane	v	meni in	jaz v njem. Kteri s pobohiostjo in s spostovanjem ta
zakrament prejmejo, Sina BoZjega, kar nihce ne	sme dvomiti,	tako v se sprejmejo, da se z njegovim telesoin ko
Zivi udje sklenejo.“ (Catech. Rom. I. c. n. 50.) V tej sklenitvi je nadnatorno, vecno zivljenje, ktero bolj in bolj dojema, kolikor tesneje veckratno vredno obhajilo vernega s Iiristusom sklepa. V tej sklenitvi z Jezusom pa sklepa ta öudovita jed tudi s Cerkvijo, ne le z vojskovalno , ampak tudi s terpeeo in povelicano; ravno tista presveta kri je, ktera se pretaka po vsem telesu ter ga ozivlja. In kako mocno se pospesuje duhovno Zivljenje v tem cudovitem oböestvu! — „Da torej vse dobrote in zvelicavne milosti tega zakramenta z eno besedo povzamemo, moramo reci, da je v presvetem zakramentu naj vecja moö prejeti vecno slavo; ker pisano je: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima vecno Zivljenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Z milostjo tega zakramenta imajo verni V tem Zivljenji nar vecji mir vesti; in z njegovo mocjo pokrepcani gredö kakor Elija, ki je z inocjo podpepelnika popotoval do hriba Horeba, kadar pride cas lociti se iz tega Zivljenja, k vecni slavi in k vecnemu zvelicanju.“ (Catech.	Rom. I. c. n.	56.) „0 sveta vecerja,	v	kteri se	nam	daje zastava vecne slave!“ (Autiph. post administ.
Comm.)	In ce se tudi	telesu naravnost milost	ne podeli,	ima	vendar milost, ktero dusa prejme, tudi moö v telo,
ker v sedanjem Zivljenji damo svoje ude Bogu kakor oroZje pravicnosti (Rim. 6, 13.), in ker se bo v prihodnjeiö Zivljenji nase telo vdelezevalo dusne nestrohljivosti in slave.“ (Thom. Aq. L. c. qu. 79. art. 1. ad 3.)
Ker zakrament svetega resnjega Telesa tolike in tako imenitne milosti podeluje, se ni cuditi, da so verni perve keräcanske Lase, ko je poboZnost in sveta goreönost med njimi cvetela, vsak dan prejemali sveto obhajilo. „Bili so pa stanovitni v nauku aposteljnov, in zdruZeni v lomljenji kruha in v molitvah.“ (Dej. apost. 2, 42.) Iz te stanovitnosti je izvirala njihova sveta skupejsina öasnega premoZenja, njihovo sveto Zivljenje, njihova bvatovska ljubezen; njihova serenost in njihovo veselje za Kristusa vse, §e celö smert terpeti.
Sveta mati katoliska Cerkev je sicer skusala perve stiri veke ohraniti svojo pervo lepo navado o prejemanji zakramenta svetega resnjega Telesa; ker je pa goreönost v veri in v ljubezni le prehitro omerzovala, je zapovedala, da naj vsi verni, ce ne pogostneje, vsaj trikrat v letu prejemajo sveto obhajilo, o veliki noci, 0 binkostih in o boZicu. Pri vsem tem je vera in ljubezen mnogih tako pesala, da je papeZ Inocencij III. v
4.	lateranskem zboru 1215 zapovedal, da naj verni vsaj enkrat v letu, in sicer o velikoiiocnem öasu prejmejo sveto reänje Telo.
Duhovni pastir bo tedaj vedno pred oemi imel nekdanjo vajo in pa sedanje gorece Zelje materß katoliske Cerkve, da bodo verni zunaj verjetne smertne nevarnosti in zunaj velikonoenega casa pogostoma prejemali sveto obhajilo. Rimski katekizem (I. c. n. 63.) pravi: „Duhovni pastirji naj verne pogostoma opominjajo, da, kakor je telesu vsak dan hrana dajati, jim mora tudi biti v skerbi, duso vsak dan s tem zakramentom hraniti i® okrepeevati; ker ocitno je, da duäa ravno tako potrebuje duhovne jedi, kakor telo telesne. Zelo koristno je tukaJ nasteti tiste tako velike in BoZje dobrote, ki jih, kakor smo poprej pokazali, iz prejemanja zakramenta svetega reänjeg® Telesa dobivamo; tudi je pokazati tista predpodoba, namreö mana, s ktero so se mogle vsak dan telesne m°& pokrepöevati; potem je pristaviti veljava svetih ocetov, kteri pogostno prejemanje tega zakramenta zelo priporoöajo.
Kako mo6no sveta mati katoliska Cerkev veckratno vredno sveto obhajilo priporoca, kaZejo sklep^ njenih zborov. Bazeljski zbor (1431) pravi: „Da je koristno in prav zveliöavno, se celo zelo potrebno njemu, kter* na poti Gospodovi noce nazaj iti, ampak hoöe napredovati, pogosto in vredno in s skerbnim preiskovanjem pristop^1 k svetemu obhajilu, hvalijo vsi katoliäki uöeniki in k temu spodbadajo, opominjajo in neprenehoma goreöe prosU® verno ljudstvo.“ In tridentinski zbor (Sess. XIII. cap. 8.) pravi: „Z ocetovsko ljubeznijo opominja in zarotujeP1^ neskonenem usmiljenji nasega Boga sveti zbor, da naj se vsi, ki imajo kerscansko ime, v tem znamnji ediuosti,
tej zvezi ljubezni, v tej podobi sprave vendar enkrat zdruZijo,	in spominjaje se	tako	visocega	velicastva	in tako
neizmerno velike ljubezni nasega Gospoda Jezusa Kistusa,	ki nam je dal	svoje	zivljenje za ceno	nasega
zvelicanja in svoje meso za hrano, naj värujejo in caste te svete skrivnosti njegovega telesa in njegove kervi s tako stanovitnostjo in terdnostjo, s tako poboZnostjo, s tako bogoljubnostjo in s takim spoätovanjem, da morejo nadnatorni kruh pogostoma prejeti, in da jim je zares dusno Zivljenje in vedno zdravje njihovemu duhu, in z njegovo mocjo pokrepöani potem po poti revnega popotovanja pridejo v nebesko oöetnjavo in ravno tisti angeljski kruh, ki ga sedaj pod svetimi podobami jedö, brez podob vZivajo.“ Ravno ta tridentinski zbor uei v dveindvajseti seji v 6. poglavji: „Tudi Zeli sveti zbor, da bi pri vsaki masi pricujoci verni ne samo po duhovno, ampak tudi ko zakrament sveto obhajilo prejemali in se tako sadü te presvete daritve toliko obilneje vdeleZevali“. Kar je nekdaj Cerkev zapovedovala, je se vedno njena goreca Zelja, in po pravici govori sveti Alfonz: „Veckratno, tudi vsakdanje obhajilo je bilo se vselej po Cerkvi in ocetih za dobro spoznano, in kakor hitro so ocetje in Cerkev vidili, da to pogostno obhajanje odjenjuje, so si z vso moejo prizadevali je zopet oziviti.“ (Prax. confess. § 4.)
Inocencij XI. pa je o prepiru zastran pogostnega obhajila (21. Svec. 1679) slovesno izrekel, kar je za spovednike in duhovne pastirje silo imenitno: „0 tem naj Pastirji z vso skerbjo cujejo, ne da bi se od pogostnega uli vsakdanjega prejemanja svetega obhajila z eno splosno zapovedjo (unica praecepti formula) odvraeevalo all da bi sploh dnevi za prejemanje postavljali, marvec, kar mislijo oziroma posamnih ali osebno ali po duhovnih pastirjih uü po spovednikih skleniti, naj imajo skerb, da nobenega ne bodo odganjali od svete vecerje, naj pogostoma ali vsak dan k njej pristopa; pa ravno tako naj si tudi prizadevajo, da vsak vredno in po svoji poboznosti in pripravi bolj ali manj pogostoma okusa sladkost Gospodovega telesa. Pristovalo bo tudi zraven skerbnosti duhovnih pastirjev Ui spovednikov pomoci pridigarjev naprositi in jim naloziti, da, kakor hitro so vneli verne k pogostnemu prejemanju nur svetejsega zakramenta (kar morajo storiti), zdajci govore o skerbni pripravi k svetemu obhajilu in sploh kaZejo, da oni, kteri se cutijo v svoji poboznosti spodbadane k pogostnejemu ali vsakdanjemu vZivanju zvelicavne braue, naj si ze bodo obertniki ali- zakonski, ali kteri koli, morajo spoznati svojo slabost, da v zveliöavnem strähn pred Vl’ednostjo zakramenta in pred BoZjo sodbo, k nebeski mizi, pri kteri Kristusa prejemamo, spostljivo pristopajo, 1,1 ce se manj pripravljene cutijo, se svetega obhajila zderZujejo in se uce prizadevati si za skerbnejo pripravo.“ lu Benedikt XIV. (de syn. dioec. XIII. c. 12. n. 9.) pravi: „Od pota, ki ga zaznamuje ta razsodba, zastran pogostnega prejemanja svetega obhajila ne smemo odstopiti.“
Sploh so tedaj doticna cerkvena pravila terdna; pa njih obracanje na posamne verne zahteva veliko rUzumnost in previdnost. „Ali je nam ree koristneje, vsak mesec ali vsak teden ali vsak dan sveto obhajilo |rejemati, o tem se ne more velevati pravilo, ktero bi za vseveljalo; gotovo je	le tisto pravilo	svetega Avgustina:
^lvi tako, da moreä vsak dan prejeti.“ (Catech. Rom. I. c. n.	63.)
Duhovni pastir naj se	tedaj ravna po tem pravilu:	„Cerkev sicer Zeli, da bi se duse vernega	ljudstva
Vßdno	svetile v taki öistosti in gorele take	goreönosti, da bi bile vredne kakor pervi kristijani vsak dan	puscene
k prejemanju telesa in kervi Kristusove; ker se pa pri omerzovanji ljubezni med svetom gorecnost pervih ^Istijanov sploh ne more priöakovati, naj vendar duhovni pastirji spodbadajo vse k tako cistemu Zivljenju, da Uikogar ne bo, ki bi ne bil vreden vsaj enkrat v meseu prejeti sveto obhajilo; zakaj kakor je pogubno, ce kdo z neOstim sercem pristopa k tako visokemu zakramentu, ravno tako je nevarno dolgo casa zderZevati se te Bozje Ve6erje. Ker se dalje zarad splosne nevarnosti ne more dovoliti, da bi neduhovni, ko bi si tudi prizadevali za ®ei>avadno poboZnost, po svoji volji, kolikorkrat bi se jim poljubilo, hodili k svetemu obhajilu, da bi ne pristopali °lj zavoljo ljudi in iz lahkomisljenosti kakor iz gorecnosti v pravi poboZnosti, in bi si tedaj ne jedli S.0,lbe namesto zivljenja, se nar boljega sveta derZe oni, ki se v tem ravnajo po razsodbi razsvetljenega spovednika.“ August, min. anno 1835 ed.'	pag. 73.	74.) Spovednik naj	se pa ravna po teh pravilih:
a) Vsacega, ktere koli	skerbi in	opravila tudi ima,	naj spovednik spodbada prejemati sveto	obhajilo
V$ak mesec, ker se sicer clovek teZko ohrani v Bozji milosti zarad premnogih greänih nevarnost.
b) Tedensko obhajilo sme spovednik dovoliti njim, ki imajo resnicno voljo varovati se vsacega smertnega ^eha, dasi tudi v male grehe padajo, ce le ni nad njimi nie pohujsljivega za domace ali sploh za duliovnijane.
° si pa za poboljäanje malih grehov posebno ne prizadevajo, naj se jim tedensko obhajilo sein ter tje odloZi, Se tudi malih grehov z veejo goreönostjo ogibljejo.
. .	c) Veökratno obhajilo v tednu sme spovednik dovoliti tistim vernim, ki se prostovoljnih malih grehov, kar
J bolj morejo, värujejo in si za kerscansko popolnost zares prizadevajo; ki imajo veliko in resnicno hrepenenje po
12*
svetem obhajilu; ki vselej z resnicno spodobno pobo£nostjo in z veliko ljubeznijo k Bozji mizi pristopajo; ki vsled pogostnega obhajila v cednostih in v duhovnem Zivljenji bolj in bolj rastejo in vsak dan, kolikor v svojem stanu utegnejo, svete resnice premisljujejo, zlasti se, ako imajo devisko zivljenje, in se za vsakratno obhajilo z veliko skerbjo in gorecnostjo pripravljajo in se po svetem obhajilu tudi z vso priserenostjo zahvalujejo.
d) Vsakdanje obhajilo bi se smelo dovoliti njim, kteri tudi prostovoljnega nagnjenja do malih grehov nimajo in zatorej stvasti vecidel premagajo, in si za nedoläno Zivljenje, za vse cednosti in za resnicno poboznost prav posebno prizadevajo, in so tedaj keräcansko popolnost skorej ze dosegli, kar si pa nobeden sam o sebi ne sme misliti. Zarad poniäevanja pa je dobro, da se jira kako obhajilo v tednu odrece.
Ako je tedaj komu veckratno obhajilo v tednu z eno samo spovedjo dovoliti ali ne, ima spovednik razsoditi. Dovoli naj pa spovednik to veckratno obhajilo v tesnem pomenu le tistim vernim, kteri
a) se prostovoljnih malih grehov, kar naj bolj morejo, varujejo in si za kerscansko popolnost zares prizadevajo. Sveti Alfonz (Homo apost. Append. I § 4. n. 32.) pravi: „Dusni vodnik ne sme odreci pogostnega obhajila tistim einsam, ki po njem hrepene, da bi rastle v Botzji ljubezni, ce le v svojem Livljenji nie ve6 niso vdane malemu grehu, zraven pa notranjo molitev obilno opravljajo, pa tudi nie vec ne padajo v popolnO prostovoljne odpustljive grehe in si prizadevajo popolnost doseöi.“ Kjer pa teh pogojev ni, veckratno obhajilo v tednu ni dovoliti. Benedikt XIV. (de syn. dioec. 1. VII. c. 12. n. 9.) pravi:	„Spovedniki se
morajo opominjati, da pogostnega obhajila ne svetvajo ali ne dovolujejo tistim, kteri pogostoma v velike grehe padajo in imajo malo skerbi za pokoro in za poboljsanje svojega Livljenja, pa tudi tistim ne, kteri, dasiravno se ogibljejo smertnih grehov, pa so vendar v svoji volji mal im grehom vdani.“ Sveti Alfonz (Homo apost. I. Append. §. IV, n. 29.) pa uci: „Dobro je sicer vcasih dovoliti obhajilo nekterim, ki so v nevarnostih pasti v smertne grehe, da dobijo moc zoperstaviti se; zastran tistih oseb pa, ki niso v taki nevarnosti in pa navadoma odpustljive	grehe
s premislikom delajo in pri kterih	se ne kaüe poboljSanje in tudi ne Lei ja	po poboljsanji, je nar bolje	jim	sveto
obhajilo ne vec ko enkrat v tednu	dovoliti; vcasih je äe celo koristno jim	tudi tedensko obhajilo odreci,	da	dobijo
vefiji stud nad svojimi pregreski in	vefije spostovanje do tega najsvetejsega	zakramenta.“
Veckratno obhajilo v tednu je dovoliti:
b) Tistim, ki imajo v sercu veliko in resnicno hrepenenje po sklenitvi z Jezus'om. Sveti Alfonz pravi: „Oni, kteri tudi odpustljivim grehom niso nie vec vdani in svoja napena nagnjenja vecidel premagajo in imajo veliko hrepenenje po svetem obhajilu, smejo, kakor ufri sveti FranciSek Salezijan (Vita devot, c. 20.), po posvetovanj s svojim spovednikom, vsak dan sveto obhajilo prejeti.“ (L. c. n. 30.)
c) Tistim, ki vselej z resnißno spodobno poboznostjo in z veliko ljubeznijo k Bo£ji mizi pristopijo. Sveti Tomafc Akvinski namrec pravi: „V prejemniku se zahteva, da z veliko poboznostjo in z velikim spoStovanjem k temu zakramentu pristopi. In ako se tedaj kdo vsak dan k temu pripravljenega misli, je hvale vredno, da g» vsak dan prejme. Ker se pa mnogokrat pri nar veö ljudeh veliko zaderLkov te	poboZnost.i	nahaja	zarad	telesne
ali du§ne nepripravljenosti, ni vsem ljudem koristno vsak dan k temu zakramentu	pristopati,	ampak	le kolikorkrat
se ßlovek k njemu pripravljenega nahaja. Zato se bere v bukvah o kerSeanskih resnicah (De	eccles.	dogm.	c. 53.)
„Vsakdanjega prejemanja svetega obhajila ne hvalim in ne grajam.“ (L. c. qu. 80.	art, 10.)
d) Tistim, ki vsled pogostnega obhajila v cednostih in v duhovnem Jüvljenji bolj in bolj rastejo, in se zato zlasti vadijo v premisljevnnji ali v notranji molitvi ali si vsaj prizadevajo veckrat svojega duha k Bogu povzdigovati in vse Bogu v Fast in iz ljubezni do Boga delati. Na to,	ali	duSa v ljubezni,	duhovnem napredovanjii
strähn BoLjem raste ali pesa, mora spovednik pred vsem gledati in	po	tem veckrat ali	manjkrat sveto	obhajü0
dovoliti. Imenitno je tudi, kar sveti Alfonz pravi: „Ko bi pa tudi	kakoSna duäa sem	ter tje iz same	slabosti
padla v prostovoljen odpustljiv greh, pa bi se ga zdajci kesala in sklenila	poboljsati se in	ko bi po svetem	obhajilu
lirepenela, da bi od presvetega zakramenta prejela moc ne veö pasti in naprej iti po potu popolnosti, iz kteregä pravienega vzroka bi se ji smelo obhajilo odreöi ? . . . Obhajilo je tudi za nepopolne postavljeno, da jih mofi *e hrane ozdravi. Tudi je pomniti, kar sveti Francisek Salezijan v svoji Filoteji (Cap. 21.) o tem pravi: Ako te vprasajo, zakaj tako pogostoma k obhajilu liodiS, jim odgovori, da dvojni ljudje morajo pogostoma sveto obhajjj0 prejemati, popolni namreö in nepopolni, popolni, da se v popolnosti ohranijo, nepopolni, da morejo popolnost doseci, moeni, da ne oslabe, slabi, da k moßi pridejo; bolni, da ozdrave, zdravi, da ne zbole. In kar tebe zadeva, potrebuje»' ker si nepopolna, bolna in slaba, pogostnega obhajila. Reci jim, da oni, ki niso v posvetna opravila zapletenii morajo veckrat prejeti sveto obhajilo, ker imajo priloZnost; tisti pa, ki so v taka opravila zapleteni, ker svetega obhajila potrebujejo.“ (L. c. n. 12. 33.)
e)	Tistim je dovoliti pogostno obhajilo, ld se za vsakratno obhajilo z veliko skerbjo in gorecnostjo pripravljajo in se po svetem obhajilu tudi z vso prisercnostjo zahvalujejo; vernim pa, ki ne morejo ali ne marajo skerbno pripravljati se k svetemu obhajilu in po tem zahvalovati se, naj se pogostno obhajilo ne pripuäea. Sveti Bonaventura (In 4. sent. d. 12. art. 1. qu. 1.) pravi: „Zakrament dela le v njem, kteri ga vredno prejme. Vredna Prejema je pa v tem, da se ölovek pripravi, kakor je njegova dolLnost; zakaj tak zakrament prejemati, kakor se druga jed vziva, ni prav in ne more koristiti ... Da je zakrament delaven, se mora ta jed od druzih jedi v Vei‘i razloßevati, in se mora z dobro pripravo gostu prebivalisce pripraviti, in poslednjic se mora gost v pripravljeno Pr<d)ivalisce s postovanjem in s poboLnostjo sprejeti. Le	tedaj	je pravicnemu	v prid,	lcadar se vredno pripravi.
Ako manjka dobre priprave, bodi si Le ali iz lenobe ali	iz razmiäljenosti, od	obhajila	nima	nie ali le	malo sadü,
dasiravno se ne stori velicega greha.“ Sveti Alfonz (L. c. n. 36) pa pristavlja: „Spovednik mora tudi skerb imeti, da se prejemnik po svetem obhajilu zahvaluje, dokler more“; — ker brez zahvale ne bo prejel veliko sadu.
In f) njim, ki nimajo druzih zaderLkov, ki bi jim branili dobro pripravljati se za pogostno obhajilo, na Priliko, veliko skerbi in opravil v hisevanji ali v sluLbi.
Kakor je tedaj sveta dolLnost duhovnega pastirja	pospesevati pogostno vredno	obhajilo,	ravno tako
naPcno bi bilo, ko bi se veckratno obhajilo v tednu pripuLcalo takim osebam, ki v svojem sercu radovoljno pasejo ^aoge strasti: napuh, necimurnost, svojeglavnost, nepokorscino, jezienost, prepirljivost, hinavsino, laLnjivost, ^mernost, nepoterpeäljivost, serditost, sovraLnost, zbadljivost, Zaljenje, opravljivost, snedenost, nezvestobo, zane-^arjanje stanovskih dolLnost, mlacnost v molitvi in v spokornosti, — in si za poboljäanje nie ne prizadevajo, o ^erscanskem zatajevanji, zlasti o berzdanji jezika, in o premisljevanji ali o notranji molitvi nie ne vedö in se se aofiejo potruditi, da bi svoje navadne molitve zvesto in z zbranim duhom opravljale, ker take duse niso zmozne z Veliko poboLnostjo in z velikim spostovanjem pristopati k mizi Gospodovi. Take zadevajo besede Alberta Velicega: Ins autem, qui mulieres omni die communicant, videtur mihi, quod acriter reprehendendi sunt, quia nimio usu 'descere faciunt sacramentum, vel potius ex levitate mulierum putatur esse desiderium, quam ex devotione causatum.“
II.
Zur Kirchlichen BegriilinMrage.
(Fortsetzung von Nr. 10, Seite 81.)
e. Concilium provinciale Senonense anno 1850 celebratum Tit. IV. de disciplina et studiis cap. VII. de ePultura ecclesiastica: Coemeteria, in quibus crux firmiter stare debet, bene septa, rite benedicta et ab omnibus
s°rdibus aliena sint. Distinctus assignetur locus non benedictus bis, qui sepultura ecclesiastica k^ivandi sunt.
f. Concilium provinciale Auscitanum anno 1851 celebratum, Tit. III. de Oratoriis cap. IX. de exequiis et c°eitieteriis Decret. CXL. Coemeteria christianorum sepulturae dicata, magna veneratione custodiri debent et a Sordibus purgari. In eis crux alta erigatur, hominum transitui non pateant, gregibus pascendis et aliis usibus fröfanis non inserviant, eorum herbae non vedantur, sed comburantur. Circumdentur muro aut sepe densa cum . °ssione profunda; coemeteria non sufficienter clausa ut ab eis arceantur animalia, interdicta habeantur; sed aterdictum ipsa clausura cessabit. Si contigerit ea pollui aut interdici, clerus Corpora solemniter ad ea non ^dücet, sed omnes ritus in ecclesia perficiantur. Sit in coemeterio locus distinctus et non bene-, c'is, ubi sepeliantur non baptizati et omnes, quibus sepultura ecclesiastica est
Uganda.
^	Idem	Concilium Decret. CXXXIX.: Secundum antiquam consuetudinem, quantum fieri poterit, corpora
^ ]Pso sacerdote ad tumulum cum publicis orationibus deducentur sepelienturque in locis ecclesiastica 6lledictione consecratis.
Ex Americae conciliis:
^	a. Concilium plenarium totius Americae Septentrionalis foederatae anno 1852. Decret. III.: Rituale
jj^anum jam adoptatum a concilio primo Baltimorensi, accurate servandum in sacris muneribus paragendis, ubique i ^°ecesibus Statuum foederatorum decernimus, vetantes districte, ne consuetudines ritusve a Romanis alieni °ducantur. Ritus ecclesiasticos nolumus adhiberi in sepultura fidelium; quandoque eorum
corpora sepeliuntur in coemeteriis sectarum; vel etiam in coemeteriis profanis, quando adsunt coemeteria catholica.
b. Concilium provinciale Westmonasteriense I. anno 1852 celebratum. Decret. XXV. de rectoribus ecclesiarum, n. 7: Catholicos vero hortamur, ut ubique vel coemeteria ritu catholieo benedicenda sibi comparent, vel ubi publica coemeteria sumptibus communibus praeparantur, partem sibi solis reservari procurent.
c. Concilium provinciale Quebecense II. anno 1854 celebratum. Decretum XI. de Sacramento Extremaß Unctiouis §. 3. de sepultura ecclesiastica: 1. Juxta leges eanonicas corpora fidelium sepelienda sunt ministerio sacerdotis, Ecclesiae preces et ritus adbibentis. 2. Fideles igitur de hoc ultimo et justo pietatis erga suos officio sollicite provideant. 3. Parochi vero curent, ut cuncta fiant juxta ordinem praescriptum et omnes caercmoniae et preces, quibus sancta mater Ecclesia catholica in liliorum exequiis uti solet, religiöse serventur ad normam ßitualis Romani. 4. Coemeteria debent Episcopi vel presbyteri rite deputati, benedictione sanctificare. 5. Sint, ad normaffl sanctorum canoiium, clausa, nullis usibus profanis pateant. 6. Distinctus in eis assignetur locus non bene-dictus, sed muro, aut sepe, aut effossione a parte benedicta separatus, eis destinatus, qui de jure sepul-tura ecclesiastica privantur.
d. Concilium provinciale Halifaxiense I. anno 1867 celebratum, Decretum XXI. De coemeteriis: Non sunt contemnenda et abjicienda corpora defunctorum maximeque justorum atque fidelium, quibus tarn quam organis et vasis ad omnia bona opera sanctus usus est Spiritus, s. Aug. de civit. Dei 1. 1, cap. 13. Hinc pia mater ecclesia pro inhumatione fidelium coemeteria solemni ritu benedici, sanctificari et consecrari jubet, ut eorum corpora quietis sedem et ab omni incursione malorum spirituum tutelam habeant.
e. Concilium provinciale Neo-Aurelianense secundum anno 1860 celebratum, Decr. VI.: Vestigiis patruö concilii Baltimorensis plenarii inhaerentes prohibemus sub poena suspensionis, ne unquam sacerdotes corpora fidelium in sectarum coemeteria comitentur; nec etiam in coemeteria profana, si in eodem loco reperiantur coemeteria catholica.
f. Concilium plenarium Baltimorense secundum anno 1866 celebratum Tit. VII. de disciplinae unifoi'-mitate promovenda Cap. 11. de uuiformitate in aliis promovenda num. 392: . . Praeterea, si in coemeteria profano separata terrae pars obtineri nequeat, in qua corpora catholicorum exclusive inhumentur, saltem locuius, ubi cadaver deponitur, benedicatur, ea oratione adliibita, quae in Eornano Ritual* expresse praescribitur Tit. de exequiis: Deus cujus miseratione animae.
Idem Concilium eodem Titulo et capite n. 388: Ecclesia catholica, ceu pia mater, fidelium suoru»1 filiorum corpora adhuc post mortem oiriciis teuere prosequitur eaque ritibus sacris in loco saci'O recondit, donec tuba archangeli mirum spargente sonum resurgent et animis conjuncta ante judicis thronuo» cogantur. Pro iis vero debito houore reponendis, coemeteria parat ac sacris caeremoniis et precibus consecrat atque ab omni profano usu segregat.
Ex Asiae synodis:
Constitutiones et canoues s. Synodis Montis Libani anno 1736, cap. X. de exequiis et sepulturis num. H-' Nemo christianus in communione fidelium defunctus extra ecclesiain aut coemeteriuin rite benedictum sepeliri debet-Sed si necessitas cogat ex aliquo eventu aliquando ad tempus aliter fieri, curetur, ut, quatenus fieri poterit» corpus in locum sacrum quam prim um transferatur. Nullum cadaver perpetuae sepulturae traditum ulla cujus vis ordinis ecclesia exportari liceat, nisi de licentia ordinarii.
Ex Italiae synodis:
tiynodus nationalis Albana anno 1703 celebrata, Pars III. de Episcopis cap. XII. de coemeteriis et sepulturis: bola membra Ecclesiae, Spiritus sancti quondam templa, in resurrectionem vitae processura, ecclesia-sticae sepulturae digna habentur beneficio, a quo quaevis arcenda sunt profana, quaevis indigna submovenda, ut| queinadmodum debitus honor et cultus exhibendus est ecclesiis; ita et coemeteriis sua quoque conservetur sanctita* ac rependatur religio. Quapropter infideles, haeretici, schismatici, publice excommunicati, qui viventes nec ecclesia^1 matrem, nec Deum habuerunt Patrem, ab ecclesiastica« sepulturae refrigerio canonicis sunt sanctionibus repelleudi, nulla enim participatio justitiae cum iniquitate, nulla societas lucis cum tenebris, nulla illis est in morte conim^' nicatio cum tidelibus, quibuscum in vita noluerunt communicare. Detestabilem quoque consuetudinem aliis public® peccatoribus, mortuis in iniquitate sua, ecclesiasticam concedendi sepulturam omnino exsecrantes, praecipimus,
paroehi, sub poena suspensionis ab officio jura sepulturae tarn in ecclesia quam in coemeterio sPonte ac libere indignis et prohibitis juxta canonicas sanctiones tribuant cadave-r i b u s, graviores ordinarii arbitratu poenas subituri, qui per summum simoniacae iniqultatis piaculum pecuniam Vel alia dona cujuscunque	generis non verebuntur pro exeerabili	functione	exigere aut	praetendere.
Ex Germaniae	et Austriae conciliis:
a. Concilium provinciale Viennense anno 1858 celebratum, in quo Tit. VI. de cultu divino publico et Pietatis christianae operibus cap. VI. de coemeteriis ita: coemeterium Christi fidelium sepulturis destinatum Episcopi Vel presbyteri ab eo delegati benedictione initiandum est:	quo facto loci	religiosi rationem habet	et	ecclesiastico
Juri subest. Convenit, ut	in quovis coemeterio sacellum	adsit	decenter	instructum.	ubi pro animabus	fidelium,
Quorum corpora ibi locorum tubam mire sonaturam expectant, hostia propitiatoria statis temporibus ofieratur. Ci'ucifixi certe imago in coemeterii medio emineat. Caeterum cuncta in eo munda, decora. gravia. Ut in horti ^odum componatur, non toleretur. Loci non est, oculis vanam aliquam vitae virentis speciem obtendere, sed ^entern erigere ad regem, cui omnia vivunt. Corpora eor um, quibus sepultura ecclesiastica ^eneganda est, terrae ita mandentur, ut a loco sepulturis ecclesiasticis destinato 81 Ve reservato aut muro aut sepe separat! sint.
b. Concilium provinciale Strigoniense anno 1858 celebratum Tit. de IX. de disciplina cap. VI. de coe-^eteriis et sepultura ecclesiastica: . . . Ut vero ecclesia catholica, sicut tenerain suam sollicitudinem, ita filiorum etiam dignitatem evidentius ostenderet: corpora defunctorum suorum fidelium in loco ad hoc specialiter destinato et precibus sepeliri voluit, donec verbo virtutis Dei ad vitam aeternam in gloria resurrectura sunt. Coemeteria ’&tur seu loca sacra sollicito studio constituantur et rite cincta contra profanationem sive pascuatione, sive alio lr'0(lo comittendam, custodiantur .... In hoc coemeterio sepeliantur catholici pie in Domino decedentes. Pro iis a^em, qui extra communionem ecclesiasticam aut in communione quidem ast in statu gravis peccati notorie deces-SerUnt, ob quod secundum canones ab ecclesiastica sepultura arcendi sunt, alter constituatur °cus nequaquam benedicendus distinctum habens ingressum.
c. Concilium provinciale Pragense anno 1860 celebratum Tit. III. de cultu divino cap. XIII. de sepultura ecclesiastica: Ecclesia catholica, pia fidelium mater, etiain decedentes suos non derelinquit. Prout moribundos Sacra-^eDtorum praesidio juvat et egredientem de corpore animam deprecationibus et pia commendatione sua commitatur lta et mortuorum non obliviscens, justa ac debita eis persolvit, dum corpora tamquam templa Spiritus sancti e Pulvere aliquando resuscitanda piis ritibus honorifice in loco sacrato condere, pro salute animarum vero supplicare ^ sancta offerre sacrificia inde ab antiquissimis temporibus consuevit. Hane sepulturae ecclesiasticae liturgiam et exe(luiarum ordinem ad praescriptum Ritualis et Missalis Romani ea devotione et pietate peragant animarum Pastores, ut ad aedificationem Christianorum funus commitantium, ad consolationem morientium atque ad salutem
e*Unctorum hujusmodi sepulturae beneficium conferant. Caeterum sequentia in hanc rem monenda et recolenda CeDsuimus: 1. Ecclesia catholica, dum neminem proliibet, ut corporibus suorum pium sepulturae officium pie ^ibeat, de ecclesiastica tarnen sepultura, quae in loco sacro sacrisque ritibus peragitur, ti'quam de suo actu et ministerio sacro disponere eamque suis tantum fidelibus exhibere semper solita est. ^ü,cunque vero fide et opere membrum ecclesiae sese exhibuit et in communione ejus defunctus est, christianae PWturae honorem et beneficium jure meritoque sibi vindicat.
^	d. Synodus dioecesana Paderbornensis anno 1867 celebrata, Pars III. de disciplina ecclesiastica Sect. II.
disciplina Cleri cap. IX. de parochis n. 3. de coemeterio: Porro paroehi etiam singulärem curam impendent ant eri°’ I^PP6 Mod tamquam pars ad ecclesiam parochialem ipsam pertinet. Imprimis curabunt, ut coemeterium muro cingatur, ut a profanis usibus arceatur et ut in medio crux elevata sit. Cruces e tumulis deciduae non ^^jigantur vel pedibus proterantur. Prope coemeterium sit locus separatus non benedictus, j 1 sepeliantur infantes sine baptismo defuncti. Sepultura ecclesiastica etiam privandi sunt infi-quj6-’ *laere*-’c'> apostatae, schismatici et nominatim excommunicati itemque ii, qui se ipsi culpabiliter interfecerunt, 111 duello moriuntur, omnes denique manifesti et publici peccatores et Sacramentorum contemptores, qui sine °et*itentia perierunt.
In decretis adductorum conciliorum eademque variis verbis pronuntiata apparet sententia: pro iis, quibus neganda est sepultura ecclesiastica, locum a coemeterio distinctum non benedictum esse assignandum.
Quid igituv ? 81 ergo sepultura ecclesiastica et locus non benedictus notiones sunt contrariae, oppositum debet	esse	verum, seu locus, in quo sepeliuntur tideles, pertinere debet ad sepulturae ecclesiasticae notionem.
Pro veritate thesis in exordio positae certant.
5.	Episcoporurn ordinationes praeprimis patriae nostrae.
a. Adresse der zu Wien versammelten Erzbischöfe und Bischöfe an Se. k. k. Apostolische Majestät vom 28. September 1867 über den Inhalt des Konkordates: . . . Auch über das Verfahren, welches die Kirche bei Begräbnissen beobachtet, hat man Klagen vorgebracht uitb sic werden von Zeit zu Zeit wieder hervorgesncht, aber die Ungerecht tigkeit derselben ist augenscheinlich. Die katholische Kirche hat niemals irgendwelche Religionsgemeinde gehindert, über ihre eigenen Friedhöfe nach ihren eigenen Grundsätzen zu verfügen und sie verlangt von Niemanden etwas anderes, als daß man auch sie über ihre Gottesäcker nach ihren eigenen Grundsätzen verfügen lasse. Bei der Begräbnißordnmig kommen auch Gesundheitsrücksichten in Anbetracht und die Staatsgewalt ist berechtigt, in dieser Beziehung Verfügungen zu treffen; über	die	Vornahme gottesdienstlicher Handlungen zn entscheiden, liegt jenseits ihres Gebietes. Zudem hat der
katholische Friedhof die Rechte einer geweihten S t ä t l e: denn er wird für die Leiber der
Gläubigen, welche der Auferstehung harren, durch Gebet und Segnungen ausgesondert.
b. Olmützer Kousistorial-Verordnung Nr. 1835/13 ddto. 6. März 1850, betreffend die Beerdigung dcr Selbstmörder: Statutis normis in sepeliendis suicidis a Clero observandis, pergit citatum mandatum: Uebngens kommt zu bemerken, daß nach kanonischem Sprachgebranche das kirchliche Begrübniß nicht bloß in jenen Gebeten, Segnungeil und Zeremonien bestehe, die nach kirchlicher Vorschrift und Uebung bei der Bestattung der Leichname der Verstorbenen vorgenommen werden, sondern daß jener liturgische Begriff auch und zwar vorzüglich die Inh u* mirnng an jener Stätte in sich schließt, die von dem Bischöfe oder dem von ihm daZ11 Bevollmächtigten durch eine eigene Weihe zum Ruheplatz der verstorbenen katholischen C h r i st e n g e w i d m e t i st.
Dieser Umstund ist bei der abgeänderten bürgerlichen Gesetzgebung über die Beerdigung der Selbstmörder unberücksichtigt geblieben, indem die oben bezogene kaiserliche Verordnung die Beerdigung des Leichnames des Selbstmörders in der Stille und in dem Friedhofe veranlaßt wissen will und der allcrnnterthänigste Vortrag des Herrn Justizministers vom 18. Dezember 1849 das kirchliche Bcgräbniß für gleichbedeutend mit der Einsegnung hält.
c. Litterae pastorales Reverend!ssimi Antistitis Olomucensis ddto. in festo salutiferae AnnuntiationiS 1857 circa sepulturam ecclesiasticam. Enumeratis, quibus sepultura ecclesiastica est deneganda, pergunt litterae citatae: Quamvis autem supraposita rubrica exactam contineat specificationeni eorum, quibus dare non licet sepulturam ecclesiasticam, ad quam praeprimis spectat locus sepulturae, nihilominuS bene observare juvabit discrimina, per legislationem ecclesiasticam in hoc negotio, quoad annexas sanctiones poenale3 stabilita, quarum tenore prohibitiones sepulturae ecclesiasticae ad sequentes categorias reducuntur.
lFortsctzung folgt.)
III.
Konlmrs-Nerlautlmrung.
In Folge Verleihung der Pfarre Ihan an den Herrn Balthazar Bartol ist die Pfarre Lipoglav, im Dekanate St. Marein,	in Erledigung gekommen, und wird dieselbe unterm	30. Oktober d. I.	zur	Bewerbung	ausgeschrieben.
Die Gesuche sind an das fürstbischöfliche Ordinariat	zn richten.
IV.
Chronik der Diöjtlc.
Folgende zwei Herren erhielten die kanonische Investitur: Mathias Lavric	auf	die	Pfarre	Nova	Oseliea a»>
13. November, und Josef Zalokar auf die Pfarre Ebenthal am	19. November d.	I.
Herr Josef Lavric, Pfarrer in Zaplana, wurde in den definitiven Ruhestand versetzt.
Versetzt wurden die Herren: Ludwig Vodopivec, Expositus in Prajwald, als solcher nach Ubelsko; J°se Lavti£ar, Pfarrkooperator und Schulkatechet in Terzic als Pfarrtooperator nach Poljane ob Lack, und Jakob Susnikt Pfarrkooperator in Poljane ob Lack, als Kooperator und Schulkatechet nach Ter2ic.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 24. November 1878.	^
Herausgeber und für die Redaclion veranrworllich: Martiu t’ugai-iii1. — Druck der „Närodna tiskarna“ in Laibach.