Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2000 352(497.12 Ptuj) 6005690 mr a m vesele veli ^ praznike 'n slovesno rempele ob prernnlinm pogrnjenih mA zvrhanih pisem ./•«■'awiuwm DOBROTE SLOVENSKIH KMETU PTUJ 2000 Jma bogato kulturno dediščino, veliko turističnih možnosti, !'jpana pa mu je tudi organizacija razstav DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, ki so postale že tradicionalne prireditve. Letos bomo organizatorji pripravili 11. razstavo dobrot. V desetletnem obdobju je razstava prerasla začetna pričakovanja pobudnikov. Vloženega je bilo veliko truda in volje, da smo razstavo razvijali in širili po obsegu in dvigali kakovost. Razstava je sama po sebi izvirna in vredna pozornosti, hkrati pa ponuja priložnost, da mesto Ptuj zaživi v vsej svoji razsežnosti. Obisk razstave, povezan z obiskom ostalih kulturnih znamenitosti in v navezavi z gostinsko ponudbo, je priložnost za ptujski turizem in promocijo Ptuja nasploh. Razstava je tudi priložnost, da si Ptujčani lahko doma ogledamo tisto, kar znajo pripraviti na slovenskih kmetijah. I. OSNOVNI PODATKI (RAZSTAVI Čas razstave: Razstava bo na ogled od II. do 14. maja 2 j četrtek, 11. maja, ob 10. uri in ijfdtona ogle Kraj razstave: Minoritski samostan na Ptuju. Dobrote bodo razstavljene križnih hodnikih in sobah iv prvem nadstropju samostr ~£ W. Otvoritev razstave bo v vsak dan od 8. d6 20. uré. refektoriju, Na dvorišč fcair •U- ob kulturnem programu tbcji bogata'qon> Organizatorji: Mestna občina Ptuj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvom l ßitfiraßo z Upravo Republike Slovenije za.pospeševanje kmetijstva in Kmetijska svetovalna služba pri Obdravskem zffvodu za veterina^stvfHtf Živinore, Sodelujoče kmetije: h Sodelujejo kmetije z območja vseh. slovenskih pokrajrrrm za. Skupaj je prijavljenih več kot 800 dobrot s posameznih kmetijS i‘-Predstavitev pokrajine: Pokrajina Podravje se bo predstavila s svojimi značilnostmi in kulturnim programom. Spominek na letošnjo razstavo bodo nečke - posoda za mesenje kruha. II. POUDAREK NA 11. RAZSTAVI Na razstavi bodo sodelovale kmetije s krušnimi, mlečnimi in mesnimi izdelki, kisi, olji, žganji, vini in suhim sadjem. Vse izdelke bodo najprej ocenile strokovne ocenjevalne komisije. Po prvih ocenjevanjih sklepamo, da se kakovost dobrot izboljšuje. Pričakujemo največje število podeljenih znakov kakovosti, ki ga pridobi kmetija za trikrat osvojeno zlato priznanje. Z razstavo je povezano tudi kmetijsko šolstvo in na letošnji se bodo predstavile vse tri kmetijske šole iz Podravja. Kmetijska šola Ptuj bo tako kot vsa pretekla leta-sbdelovala pri organizaciji prireditve in tudi koordinirala predstavitev kmetijskih šol. Ponudba dobrot na \tojnicah se vsako leto širi in predstavlja dopolnitev ~ ‘ ‘ ■- ‘‘ ' jpvolji tudi obiskovalce, ki si želijo poleg ogle- poizkgsiti. Vse dni razstave & bo odvijaljMgat kulturni program na dvorišču minoritskega sornostana'ob mznoliki ponudbi dobrot na stojnicah na 'orišču jrrftred samostanom-. fju bp od ?T~ao 14. maja praznik kulinarike in vina v okviru leta ilingfik^nn\Ma na Slovenskernjim ga promocijsko vodi Turistična zveza čvepije. Najpddeželju je turizem lahko uspešen, če ga povežemo s kulinariko in \Mm0.zato lahko opravičilo rečemo, da bo razstava dobrot \d osrednjih prireditev v tem leti. lil. POVABILO NA? OBISK RAZSTAVE ! same fàzstave in hkrati, da razstave leh raàstave zadiši po dobrbtah šhvehskih kmetij, ki so del naše preteklost} in predstavljajo hkrati tudi možnost današnje in bodoče kulinarične ponudbe na naših kmetijah. Del tega prinaša tudi 11. razstava, zato vas vabim, da si jo ogledate. Spoznali boste, kaj znajo pripraviti preproste gospodinje in gospodarji slovenskih kmetij. Peter Pribožič, univ. dipl. kmet. ing., predsednik organizacijskega odbora FOTO LAURA Iz razstave dobrot v letu 1999 Ptuj Ima bogato kulturno dediščino, veliko turističnih možnosti, zaupana pa mu je tudi organizacija razstav DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, ki so postale že tradicionalne prireditve. Letos bomo organizatorji pripravili 11. razstavo dobrot. Siri na razstavi dobrot v letu 1997 Iz razstave dobrot v letu 1997 Kruh na razstavi dobrot v letu 1998 peto leto odkar občani ptujske občine prejemate Ptujčana na dom. Tako je decembra 1995 sklenil mestni svet in še isti mesec ste prejeli prvo številko občinskega glasila. V letošnjem decembru bo torej ta časnik praznoval svoj prvi majhen jubilej. Pet let izhajanja. V uredništvu se trudimo, da bi vam vsak mesec pripravili takšno glasilo, ki bi bilo privlačno na pogled in prijetno za duha, da bi vas pritegnila oblika in vsebina in bi ostali z nami vse do zadnje strani. Naš namen ni kritizirati, kazati s prstom na napake, obsojati ali postavljati koga ob sramotilni steber (sprašujem se, če je to res tisto, kar večina bralcev pričakuje v tiskanih medijih?), ampak kvečjemu opozarjati na pomanjkljivosti, da bi dosegli izboljšanje. Naš glavni namen pa je preprost: z glasilom vam želimo obogatiti dneve in širiti pozitivno energijo. Veseli smo ob vsaki vaši pohvali: recimo za naslovnico ali za kakšen članek in ob vsaki majhni izkazani naklonjenosti. To je za nas velika podpora, in takrat v uredništvu vemo, da smo na pravi poti. Brez vaših odzivov, dobronamernih kritik in tudi pripomb, glasilo ne bi bilo takšno, kot je. Brez pričakovanja mnogih, da ga bodo v naslednjem mesecu spet našli v poštnem nabiralniku, ga morda sploh ne bi bilo več. Zgodi se tudi, da ga kakšen mesec prav vam raznašalec ne prinese. A ne jezite se preveč, raje nas pokličite v uredništvo in poslali vam bomo zadnjo številko. Veliko klicev in negodovanja je bilo v februarju, ko smo poskusili s cenejšim načinom dostave preko raznašalcev samostojnega podjetja in precej gospodinjstev te številke ni prejelo. Žal nam je in se vam še enkrat opravičujemo. Vendar pa nam vsi vaši klici in občutljivost, kadar gre za površno dostavljanje Ptujčana, povesta, da je med vami veliko naših bralcev, ki glasilo pogrešajo, če ga proti koncu tekočega meseca še ni, saj so nanj že kar navajeni. To pa je za nas v uredništvu najlepši kompliment. Ne delamo si utvar, saj vemo, da ga vsi ne berejo, da ga nekateri niti ne pogledajo, ker je pač "iz občine" ali pa morda po njihovem mnenju ni prav usmerjeno, in ga kratko malo vržejo v koš za smeti. A tudi to je vaša pravica. To glasilo je bilo ustanovljeno z namenom, da vam ponudi možnost seznanjanja z delovanjem Mestne občine Ptuj in pomembnimi dogodki v okolju, kjer živite. V uredništvu si tudi želimo, da bi s pošiljanjem glasila v vsak dom prispevali k boljši bralni in pisni kulturi, predvsem v družinah, kjer iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo navade naročati revij in časopisov, pa tudi občasno jih ne kupujejo. Izbira ostaja izključno vam. Milena Turk, odgovorna urednica Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400 -630- 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefaks: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, 708-209. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: CRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, e-mail:grafis@siol.net. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOjLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, lože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONjA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Cm Misli odgovorne urednite j ite - str. 3 f Osrednja tema • nadaljni razvoj turizma ■ str. 4, ■■ ■ rr,- Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov * str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo • str. 7 Tjaša Mrgole Jukič ■ str. 8 Starejše prebivalstvo na Ptujskem ■ str. 9 h Nasilje - običajni del našega vsakdanjika • str. 10 Vabila, sporočila ■ str. 11 Gosp kake Gospodinjski odpadki - kam z njimi, ko in na kakšen način? - str. 12 i ' Akdja zbiranja nevarnih gospodinjskih dpadkov • str. 13 T I Energetsko svetovalna pisarna Ptuj ■ str. 13 f I Rimljani se sramujejo - str. 13 4 40 let ekonomske šole Ptuj ■ str. 14, 15 Cepljenje psov proti steklini v letu : X Dežurstva lekarn - str. 16 Obnovljeno kužno znamenje v Budini - str. 17 Pokrajinski muzej Ptuj - str. 17 I Uveljavljanje finančnih interventij a kmetijstvo - str. 17 Gledališče Ptuj • str. 18 Knjižnita Ivana Potrča Ptuj ■ str. 18 Rc 1 Razgovor v Mertatorjevi trgovini SUPER MESTU ■ str. 19 N*. J Vse, kar je voljno in nenehno teče, bo raslo, kar je nepremično in zavrto, se bo izsušilo. Tao Te Ching OSREDNJA TEMA -NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA /' \00nedeljek, 27. marca, so se svetniki na IS. redni seji najprej seznanili s poročilom nadzornega odbora Mestne občine Ptuj, po hitrem postopku so sprejeli zaključni račun proračuna MO Ptuj za leto 1999 in ob tem podprli stališče odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, da se sestavi in javno objavi seznam neplačnikov najemnin za poslovne prostore - z navedbo višine dolga - ki občini dolgujejo nad milijon tolarjev. Svetniki želijo dobiti še celoten seznam plačnikov in neplačnikov najemnin. Sprejeli so spremembe in dopolnitve odloka o cestnem prometu v občini, potrdili dva sklepa o cenah, in sicer za odvajanje odplak in čiščenje le-teh, sklep o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (vsi našteti akti so objavljeni v priloženem uradnem vestniku) ter strategijo nadaljnjega turističnega razvoja. Obravnavali so odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, pri katerem pa so se odločili za podaljšano razpravo na prihodnji seji. Do takrat naj bi se v oblikovanje odloka o kategorizaciji cest s predlogi in pripombami vključile tudi mestne in primestne četrti (doslej se je vključila le mestna četrt jezero), da bi bili poteki cest opredeljeni z natančnejšimi in ustreznejšimi izrazi. Nekateri svetniki (tudi Milan Petek iz stranke SDS) so ugotavljali, da ni vpisanih nekaterih cest in poti, ki jih že vzdržujejo, zato obstaja bojazen, da jih v bodoče ne bodo več plužili. Gre za ceste, ki 50 v zasebni lasti in za take je potrebno najprej pridobiti soglasje oz. odstopne izjave vsaj iz treh hiš ob posamezni cesti, je pojasnil Herbert Glavič, vodja oddelka za okolje in prostor, ter dodal, da so v predlogu odloka vpisane le ceste in poti, ki sodijo v javno dobro. POROČILO NADZORNEGA ODBORA MESTNE OBČINE PTUJ (v nadaljevanju NO) zajema podatke o aktivnostih NO od imenovanja dalje, pripravljanje in sprejemanje letnega programa dela in aktivnosti, ki so stekle po odstopu prejšnjega predsednika (lani v juliju) ter končna poročila o opravljenih nadzorih: v Podjetju za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj in o blagajniškem poslovanju MO Ptuj, medtem ko bosta poročili NO o nadzoru v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in v mestni četrti Ljudski vrt predloženi šele na eni izmed naslednjih sej mestnega sveta. Razprava se je razvnela ob poročilu o nadzoru y Podjetju za stanovanjske storitve, v katerem NO mestnemu svetu med drugim predlaga, da je potrebno redno usklajevati najemnine in zaostriti njihovo izterjavo, ugotoviti število interesentov za večja stanovanja in vse neplačnike najemnin, ki so nastanjeni v prevelikih stanovanjih, opozoriti na prisilno zamenjavo ter preveriti upravičenost do socialnih stanovanj. Marija Strelec (SKD) je poudarila, da je že skrajni čas, da bi začeli preseljevati neplačnike, kajti zakon je tukaj jasen: ukrepati se začne po šestih mesecih neplačevanja najemnine. Želela je še, da bi mestni svet sprejel sklep, naj NO opravi nadzor nad celotnim poslovanjem tega podjetja. Nato pa je Marjan Simonič, član NO, pojasnil, da ta ni dolžan v celoti pregledati poslovanja nekega proračunskega porabnika, ampak ima pravico, da se sam odloči, kaj in koga bo nadzoroval. Milan Korže, strokovni sodelavec v uradu župana, je svetnike seznanil z določili Statuta MO Ptuj in Zakona o lokalni samoupravi, ki opredeljujejo, da NO mestni svet in župana le seznani oz. obvesti o svojih ugotovitvah pri nadzoru. Mestni svet pa ne more nasprotovati ugotovitvam in sklepom NO. Kvečjemu mu lahko predlaga aktivnosti, sicer je NO samostojen organ. SPREMEMBE ODLOKA 0 UREDITVI CESTNEGA PROMETA so sprejeli po skrajšanem postopku. Odslej bodo lastniki zapuščenih vozil ali priklopnikov, za katere bo komunalna inšpektorica odredila odstranitev, kaznovani z denarno kaznijo 40.000 tolarjev. Emil Mesarič (LDS) je med obravnavo pripravil dopolnilo, ki pa ga je po razpravi zaenkrat umaknil. Predlagal je, da se odredi odvoz vozila, ki je parkirano na mestih, rezerviranih za invalide in turistične avtobuse, nima pa ustrezne oznake. Svetniki bodo dobili popravljeno besedilo dopolnjenega odloka in takrat bodo nadaljevali z usklajevanjem. Na prometno utesnjenem Ptuju je postalo vedno večje število zapuščenih vozil zelo moteče; zavzemajo parkirišča, kazijo videz in ogrožajo varnost. Po drugi strani pa je za občino odstranjevanje takih vozil, ki so praviloma brez večje vrednosti, povezano z velikimi stroški, kajti minimalno 45 dni deponiranja in varovanja na deponiji, kot določa pravilnik o odstranjevanju zapuščenih vozil v 9. členu, ni poceni (en dan varovanja na deponiji stane okrog 1.500 tolarjev). Največ težav je zaradi dolgotrajnega in zapletenega iskanja lastnikov zapuščenih vozil. V ponedeljek, 17. aprila popoldan, ko je bila ta številka Ptujčana že v tisku, je v mestni hiši potekala 16. redna seja mestnega sveta, na kateri so svetniki obravnavali delovanje osnovnega zdravstvenega varstva v MO Ptuj, pravilnik o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva. Dajali so naslednja soglasja: k spremembam statuta in k pravilom JVVZ Vrtec Ptuj, k pravilniku o sprejemanju otrok in plačevanju programov v vrtcu Ptuj in k sistemizaciji delovnih mest v tej ustanovi. Potrdili so višje cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.0.0., in cene programov v javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec Ptuj. Razpravljali so o osnutku sprememb in dopolnitev pravilnika o plačah funkcionarjev MO Ptuj. Osnutek pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občanom so umaknili z dnevnega reda. Po seji je direktor VINARSTVA, SLOVENSKE GORICE-HALOZE, Andrej Sajko povabil svetnike v ptujsko klet in v obnovljeno dvorano, kjer so si ogledali modernizirano multivizijsko predstavitev Haloz in kletarstva. O poteku te seje bomo natančneje poročali v naslednjem mesecu. Od leve: svetnika Vladimir Čuš in Rajko Brglez, podžupan Ervin Hojker ter svetnik Ignac Vrhovšek na eni izmed sej. STRATEGIJA NADALJNJEGA RAZVOJA TURIZMA NA PTUJU Za razpravo na svetu je bila pripravljena skrajšana različica tega dokumenta, ki so ga pripravljali v drugi polovici 1998 in leta 1999 po naročilu in v koordinaciji Lokalne razvojne iniciative pri MO Ptuj pod vodstvom predsednika Žarka Markoviča in koordinatorke Minje Vučinič. Pri pripravi je sodelovala širša delovna skupina predstavnikov ustanov in podjetij, ki so povezana s turizmom na območju Ptuja in okolice. Metodologijo dela na projektu izdelave dokumenta ter operativno pripravo in izvedbo je vodilo podjetje Hosting, d. o. o., Ptuj. Dokument zajema dva dela; analitični in izvedbeni del. Njegov cilj je kritična obravnava obstoječega stanja na področju turizma ter oblikovanje strokovnih, ambicioznih, a hkrati realnih ciljev ter izvedbene aktivnosti. Strategija je že bila predstavljena na okrogli mizi 7. junija 1999 v Mestnem kinu Ptuj. Povzetek obravnava glavne ugotovitve o nastanitvenih možnostih, nočitvah, gostinski ponudbi, izobrazbi zaposlenih v turizmu, povprečni potrošnji na gosta, opisani so tudi ekonomski in okoljski cilji, ciljni trgi in gostje. V strategiji sta predvidena dva koraka do njene uresničitve. Najprej so potrebne izboljšave na trgih izletniškega turizma, obiskovalcev in raziskovalcev dediščine ter obiskovalcev prireditev. Posebno pozornost zasluži mlada populacija, saj bomo letos odprli mladinski hotel. Potrebno je pridobiti status turističnega območja ter načrtovati in sprejeti prostorske pogoje za izvedbo investicij. Drugi korak je povezan z uresničitvijo velikih vlaganj in temelji na razvoju ptujskih toplic, ki bi lahko na Ptuj pripeljale veliko nastanitvenih gostov. Opisana je tudi vizija prihodnje turistične podobe Ptuja. Opredeljeni so nosilci in bistvene naloge na poti k uresničitvi ter koristi, ki nam jih lahko prinese razvoj turizma. Svetnikom je vsebino dokumenta predstavil Peter Vesenjak, direktor Hostinga, d. o. o. Iz obširne razprave, ki so jo svetniki namenili tej temi, je bilo razbrati veliko nezadovoljstvo s stanjem turizma na Ptuju. Splošno mnenje sveta je bilo, da je Ptuj že danes dovolj bogat in lahko ponudi marsikaj edinstvenega, le večjega števila turistov ni in ni od nikoder. Zato pa bi bil potreben en sam turistični subjekt kot generator, ki bi zagnal tako željan turistični razvoj. Večkrat so omenili Kmetijski kombinat Ptuj in Terme Ptuj kot možna paradna konja turističnega razvoja. Svetniki so imeli mnogo konkretnih predlogov, ki so bili zelo umestni in ob katerih bi marsikateri turistični delavec dobil, če ne drugo, vsaj dobro zamisel. Vsi svetniški predlogi niso bili ravno nove, izvirne "pogruntavščine", ampak že tu in tam slišane, a žal še ne uresničene. Podžupan Milan Čuček je recimo predlagal, da bi na desnem bregu Drave, na mestu, kjer je bil karnevalski šotor, uredili obvezno parkirišče za turistične avtobuse (po vzoru manjših evropskih mest, ki imajo prav tako taka parkirišča zunaj mest). Od tod pa bi skupine turistov vodiči vodili po vnaprej določeni promenadni poti skozi staro mestno jedro, mimo vseh spomenikov in turističnih ponudnikov na grajski grič. Ob tem se je resignirano spominjal časov v sedemdesetih -o mariborskem Lentu v današnjem pomenu besede takrat še ni bilo ne duha ne sluha - ko je Ptuj prirejal bogate kulturne programe na tako imenovanih PTUJSKIH KULTURNIH SREČANjIH. Tudi Festival domače zabavne glasbe ni več, kar je bil in bi zaslužil, da se mu vrne nekdanji sloves. Marsikaj, kar nam je nekoč že bogatilo življenje na Ptuju, nam je ušlo iz rok ali so nam speljali drugi. Vendar to je že zgodovina. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno "pritisniti" na določene subjekte v ptujski občini, sicer bomo morda čez dve leti na eni izmed sej spet z navdušenjem poslušali ter se strinjali s Petrom Vesenjakom, ki bo zavzeto in ognjevito, kot tokrat, predstavljal kakovostno pripravljeno strategijo turizma. A teorija še ne da sadov, so skupaj z njim ugotavljali tudi drugi. Vsi bi namreč že želeli videti rezultate. Rajko Brglez (Zeleni Ptuja) je opozoril, da ni postavljenih označevalnih tabel o sprehajalni poti okrog ptujskega jezera, predlagal pa je tudi plovni in jadralni turizem na Dravi, ki že tako ne sodi več med čiste reke in plovba po reki ne bi osiromašila življenja v njej. Slavko Brglez (SLS) je predlagal kongresni turizem, ki bi bil mogoč le s postavitvijo kongresne dvorane. Zdaj imamo le dvorane, ki premorejo največ 200 sedežev. Opomnil je še na skromnih 5 kilometrov kolesarskih poti, pa še teh slabo vzdrževanih, ki ji že kar nekaj let nismo Nastop indijskih baletnikov na dvorišču Minoritskega samostana, VI. PTUjSKA KULTURNA SREČANJA, 1978 podaljšali. Na "kratkost užitka" kolesarjenja željnih potencialnih ptujskih gostov je opozorila tudi Ana Ostrman (ZLSD), ki pa je menila, naj bi razvoj ptujskega turizma temeljil na bogastvu arhitekturnih spomenikov in stavbne dediščine v starem mestnem jedru; topliški turizem bi bil na drugem mestu. Lidija Majnik (LDS) je poudarila velik pomen arhitekturne vrednosti Malega gradu, ki ga je v zadnjem času z ogromnimi finančnimi sredstvi obnovila ptujska občina in bi lahko bil turistom predstavljen kot zgled oživitve propadajoče stavbe. Hkrati pa je v Malem gradu knjižnica, ki je osrednjo informacijsko središče k občini. Zamislila si je tudi mestno kavarno kot miren lokal s posebnostjo, da bi v njej gostje lahko prebirali časopise in revije, ki bi bili vedno na voljo GRAND BALLET DE TAHITI na IV. PTUJSKIH KULTURNIH SREČANjIH, 16. avgusta 1976 (kot je nekoč že bilo v navadi). Predlagala je lokacijo v Krempljevi ulici nasproti policijske postaje, kjer je zaenkrat še del knjižnice. Konrad Rižner (LDS) je prepričan, da je podoba ptujskega turizma v osnovi odvisna od osveščenosti domačinov, kar je zanimivo ilustriral z okenskimi rožami na policah mestnih hiš, ki bi jih morali meščani sami saditi, ne pa se zanašati in jih prejemati iz rok predsednika ptujskega turističnega društva. K turistični zavesti sodi tudi skrb za čista okna in vrata. Boris Perger (SDS) je ugotovil, da v zadnjih letih ni opazil prav nobene nove vsebine v turistični ponudbi našega mesta. Edina svetla izjema je po njegovem gostišče Beli Križ v lasti podjetja Ana, kjer lahko tudi po deseti uri zvečer, ko postane Ptuj "mesto mrtvih duš", dobiš topel obrok in se tudi sicer vedno kaj dogaja. Po več urni razpravi so oblikovali sklep, s katerim so sprejeli strategijo o turističnem razvoju na Ptuju v prihodnosti z dopolnilom, da je potrebno dodelati analizo in izostriti stališča, o njeni konkretizaciji pa bodo razpravljali na eni izmed naslednjih sej. Milena Turk VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV Vprašanje Mirana Šalamuna: Kdaj bo popravljena javna razsvetljava na Slovenskogoriški cesti? Odgovor: Razsvetljava je bila popravljena konec meseca februarja. Vzrok napake je bil dotrajan kabel, ki ga je bilo potrebno zamenjati. Za neuspeh v zadnjem času je več vzrokov in jih vidimo tudi sami. Druga mesta v Sloveniji so vedno bolj pozorna na čistočo, urejanje, predvsem pa ocvetličenje ulic, balkonov, pročelij zgradb ter urejanje zelenic in parkov. Prav pri tem smo Ptujčani padli na izpitu, kajti vedno manj je prehodnih zelenic, pločniki v mestu so v zelo slabem stanju, vse preveč je neurejenih in za naše "romantično staro jedro" neprijaznih betonskih korit. Med bolj vidnimi problemi je tudi PTUJSKA TRŽNICA sredi starega mestnega jedra, ki je ena najslabše urejenih, po drugi strani pa najdražja v Sloveniji. jdž >&L Pobuda Lidije Majnik: Na pločniku ob Malem gradu naj se namesti fizična zapora-količki, da se prepreči parkiranje na pločniku. Odgovor: Pobudo bomo dali v presojo Svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Če želimo, da bi se turist, ki pride v naše najstarejše mesto še vračal zaradi lepote in prijaznosti mesta, tega verjetno ne bomo več dosegli, pa čeprav imamo enega boljših muzejev in tudi terme. Mesto Ptuj mora, če zeli postati turistično mesto in privabiti večje število gostov, najprej postaviti hotel, urediti in posodobiti terme, saj so to osnovni pogoji za razvoj turizma, ki se tudi premikajo z neznosno počasnostjo. Tako so nas na tem področju v zadnjem času skoraj vsi v Sloveniji že prehiteli. 0 0 0 Pobudi Franca Štrucla: 1. Na celotnem območju MČ Breg oz. na celotnem območju mesta, predvsem na Mariborski in Rogaški cesti, naj se ponovno zarišejo prehodi za pešce oz. povsod tam, kjer je bila lani narejena nova asfaltna prevleka. Odgovor: Prehode za pešce bomo zarisali na cestah v lasti Mestne občine Ptuj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere (primerne temperature). 2. Kdaj bo realizirana pobuda svetnika Borisa Pergerja za ureditev novih parkirnih mest pred bolnišnico na Potrčevi cesti na Ptuju? Odgovor: V proračunu za leto 2000 ni predvidenih finančnih sredstev za ureditev novih parkirnih mest pred bolnišnico na Potrčevi cesti. Realizacija pobude bo možna, če bodo sredstva zagotovljena v naslednjem obdobju in ob sofinanciranju deleža s strani bolnice. Herbert Glavič 0 0 0 Pobuda svetniške skupine DeSUS Ptuj v imenu Turističnega društva Ptuj Turistično društvo Ptuj je v zadnjih letih na področju urejanja in olepševanja mesta doseglo veliko uspehov, saj je sedemkrat zaporedoma uspelo doseči najvišje mesto v Sloveniji v Slovenskem projektu "MOjA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA", kar dokazujejo tudi priznanja na stenah sejne sobe Mestne občine Ptuj. Nekateri mestni svetniki so že opazili, da ni nobenega priznanja iz preteklega leta, čeprav smo dosegli enega največjih uspehov v mednarodnem tekmovanju "Narodi v razcvetu", ki je potekalo v Združenih arabskih emiratih. Turistični Ptuj ima kljub skromnim namenskim sredstvom nekaj novih idej in izvedbenih projektov, pri katerih pa smo naleteli na nasprotovanja, ki po našem mnenju niso objektivna. Mestni strokovnjaki, ki odgovarjajo za lepoto mesta (mestni arhitekti in strokovni delavci uprave na tem področju) premalo obiskujejo staro mestno jedro, saj ne vidijo napak, ki bi jih morali čim prej odpraviti. Dalj časa že ugotavljamo, da imamo več diskotek, ki so ob koncu tedna odprte do ranega jutra. S petka na soboto zadnji obiskovalci diskotek uničujejo po ulicah posode za smeti, cvetlične posode, razbijajo izložbe in prav v zadnjem času je tega vedno več, saj so skušali tudi pred mestno hišo zažgati slovensko zastavo. S tem ugotavljamo, da hoja domačinov po mestu ni več varna, še manj sprehodi po parku ob Dravi, enako seveda to velja za turiste in obiskovalce od drugod. Prepričani smo, da je vzrok takšnega vandalizma predvsem to, da ni v večji meri razvit turizem (npr. terme in hoteli ter gostinstvo), ki bi oživil staro mestno jedro in zagotovil samokontrolo številnih lastnikov dobro delujočih lokalov in dejavnosti v mestu, ki bi zaživeli s turizmom. Sedaj pa je staro mestno jedro vedno bolj zapuščeno, vanj pa se naseljujeta nasilje in vandalizem. Zadnja pobuda turističnega društva, s katero želimo prispevati k lepšemu mestu, je, da bi na Novem trgu med blagovnico in Perutnino Ptuj, kjer je največji pretok obiskovalcev, na osvetljena telesa postavili postavke s cvetlicami ter s tem polepšali okolico tega prostora. Čeprav vemo, da je bila v programu tudi namestitev vodnjaka, ki pa ni bila uresničena. Mestnemu arhitektu smo dali vlogo za postavitev kovinskih postavk za obešanje cvetličnih posod, toda nismo dobili pozitivnega mnenja. Istočasno ima turistično društvo predlog, da bi na mestnih trgih postavili krožišča s keramičnimi posodami, pa čeprav vemo, da niso dolgotrajnega značaja. Turistično društvo tudi predlaga, da bi v Prešernovi ulici odstranili betonska korita, ki ne prispevajo k lepoti trgov in ulic. To je le nekaj novih idej za prijaznejši videz mesta in s tem pridobitev novih priznanj za najstarejše mesto v Sloveniji. Prosimo mestne svetnike, da dajo turističnemu društvu pozitivno mnenje za izvedbo predlaganih idej. Zato predlagamo, da mestni arhitekt skliče delovni sestanek pristojnih služb in turističnega društva z namenom čimprejšnje uresničitve predloga turističnega društva Ptuj v primerni obliki. Vsem občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju uubHALNA DfcMUKHAUkiA SLUvtNijt- in 1. maju - prazniku dela. Želimo vam prijetno praznovanje. LDS Ptuj. Vesele velikonočna praznike in veliko prijetnih trenutkov Vam želi LDS PTUj. SKD Spoštovane občanke in občani! Tokrat vas pozdravljamo pod skupnima simboloma. Zahvaljujemo se za simpatije, sodelovanje in podporo, za katero pričakujemo, da bo po združitvi še večja. Kakšen bo novi simbol in novo ime združene stranke, bomo sporočili po združitvi, ki je planirana v času, ko bo ta številka Ptujčana še v tiskarni. občinski podružnici SLS in SKD Letni zbor SKD in MKD Ptuj Slovenski krščanski demokrati in Mladi krščanski demokrati so se v soboto 7. aprila 2000 zbrali na svojem letnem rednem zboru. Poleg številnih predstavnikov sosednjih občinskih odborov SKD, so se zbora udeležili tudi glavna tajnica stranke ga. Hilda Tovšak, predsednik in glavni tajnik MKD g. Valentin Hajdinjak in g. Robert llec. Predsednik občinskega odbora g. Stanislav Kosi se je v svojem poročilu kritično ozrl na preteklo obdobje, ko SKD ni uspela vzpostaviti potrebnega sodelovanja s strankami desne in desnosredinske usmeritve. Premala prepoznavnost naše politike in skromna realizacija naših programov in stališč so se odrazili predvsem v mestnem svetu, kjer smo zaradi novonastalih občin in volilnega rezultata bili prešibki, da bi lahko uresničili naše želje. Poleg izrazitih nasprotij so temu botrovali tudi pozabljeni mnogi predvolilni dogovori s ciljem podpore. Pa čeprav samo z dvema predstavnikoma, so MS, razne komisije in odbori morali večkrat upoštevati in so bile uresničene tudi naše pobude in stališča, je v svojem poročilu o delu svetniške skupine SKD dejala svetnica ga. Marija Strelec. V letu 1999 je občinski odbor organiziral regijsko proslavo ob deseti obletnici stranke s slavnostnim govornikom predsednikom stranke g. Lojzetom Peterletom in s podelitvijo priznanj zaslužnim članom stranke. V preteklem letu je občinski odbor SKD realiziral tudi idejo o izdaji lastnega glasila pod imenom »INFORMATOR«. Za dobro gospodarnost stranke je dokaz izčrpno in od nadzornega odbora potrjeno poročilo blagajnika. O delu MKD na Ptuju je poročilo podal njihov predsednik g. D. Rožmarin. Vsi prisotni, še posebej gostje so z velikim veseljem posebej pozdravili njihovo izredno aktivnost v preteklem letu, saj so med drugim organizirali tudi vseslovenski tabor MKD na Ptuju. S predstavniki stranke iz Ljubljane in sosednjih občin, se je poleg pozdravov in dobrih želja razvila živahna razprava, predvsem o bodočnosti naše stranke. Zelo podrobno o združitvi s SLS je spregovorila glavna tajnica stranke g. Hilda Tovšak. Poudarila je, da to ni nobena poroka, kot jo prikazujejo in omalovažujejo nekateri mediji. To je združitev razuma, združujejo se vse pozitivne lastnosti in zelo potrebna programska izhodišča obeh strank in združitev bo rezultat dolgoletnih želja in upov slovenskih volivcev. Po izredno pestri razpravi, ki je nakazovala bodoče delovne programe, predvsem pa obsežne združitvene naloge v občinskih in regijskih odborih, je predsedstvo zaključilo zbor z mislijo, naj bodo združene besede in dejanja garant za boljšo in lepšo prihodnost. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ŽELIJO VSEM OBČANOM MESTNE OBČINE LEPO PREŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE. OO SKD F.S. Ptuja TRADICIONALNA AKCIJA ZELENIH PTUJA Zeleni Ptuja smo letos že dvanajstič zapored izvedli tradicionalno akcijo delitve drevesnih sadik, ki jo kot vsako leto organiziramo na prvi pomladni dan. V slabi uri smo Ptujčankam in Ptujčanom razdelili okrog 1400 drevesnih sadik lipe, smreke, macesna, hrasta in breze. Akcija, ki je vsako leto množično obiskana, je tudi tokrat pred Mercatorjevo blagovnico privabila mnoge občane, ki s tem izražajo skrb za zdravo okolje in ozelenitev našega mesta. Po vzoru Zelenih Ptuja kot pobudnikom te akcije so se pridružili tudi nekateri odbori Zelenih po Sloveniji. Zeleni Ptuja smo akcijo uspešno izvedli s pomočjo Raziskovalnega društva Zlatovranka in Mladih zelenih Ptuja. Prof. Vlado Čuš, predsednik Zelenih Ptuja: "Med občanke in občane smo razdelili 1400 drevesnih sadik in grmovnic s ciljem, da na ta način s skupnimi močmi prispevamo k projektu Ptuj - okolju prijazna občina. Zelo smo zadovoljni z odzivom in rezultati ankete, ki smo jo lani izvedli med sodelujočimi. Ljudem je poznan namen akcije, razdeljene sadike pa so prišle v dobre roke. " Vsekakor ostaja osrednja naloga Zelenih Ptuja skrb za večjo kakovost življenja. To pa vključuje skrb za zdravo in čisto okolje, predvsem zaščito vodnih virov in sanacijo divjih odlagališč. Nadaljujemo s projektom Zeleni telefon in vključevanjem ter izvajanjem raznih okoljevarstvenih projektov. Sedaj že potekajo priprave na letošnji raziskovalni tabor. Ptujčanke in Ptujčane vabimo na akcijo delitve humusa, ki jo bomo kot vsa leta doslej izvedli ob dnevu Zemlje, 22. aprila. Zeleni Ptuja IZ ZDRUŽENE LISTE Na seji predsedstva OO ZLSD Ptuj, 5. aprila, so prisotni obravnavali trenutno politično situacijo v Sloveniji in podprli stališča ZLSD, da ne bo podprla nobene prehodne vlade in da so predčasne volitve edini pravi izhod iz situacije. Sprejeli smo gradivo za strankin vladni program do leta 2004, ki ga bomo širše predstavili javnosti. Osrednja tema razprave so bile volitve v DZ, ne glede na to kdaj bodo in po kakšnem volilnem sistemu bomo volili. Zavzemamo se za proporcionalni volilni sistem, ki omogoča tudi manjšim skupinam participacijo pri oblasti. Ne glede na rezultat glasovanja o volilnem zakonu so volilne priprave v polnem teku. Pripravljamo se za aktivnosti ob dnevu stranke, ki bodo potekale od 2 2. ma ja do slavnostne akademije 28. maja in velike zaključne prireditve v Mostecu 3. junija. Ob političnih diskusijah bodo potekala tudi športna tekmovanja in zabavni program. Anka Ostrman _ ^ 'fiBfc. Kot že vrsto let tudi letos v Mestnem mà odboru SDS Ptuj nadaljujemo s humanimi tornimi dejanji. V mesecu marcu smo se spomnili naših žena, mater, deklet. Ob njihovem prazniku smo jim namenili čestitko, tako da smo Območnemu združenju Rdečega križa Ptuj in župnijski Karitas Sv. Ožbalta namenili sredstva v skupnem znesku 50.000 SIT. V začetku leta je bila zelo aktivna tudi Socialdemokratska mladina Mestne občine Ptuj. Pod geslom "Zavedati se moramo, da Zemlja ni samo naša, ampak smo si jo sposodili od naših zanamcev" so za 15. april 2000 pripravili akcijo čiščenja levega nabrežja reke Drave od mostu za pešce do društva Ranca. O uspešnosti akcije pa prihodnjič! Občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo vesele velikonočne praznike! Ob dnevu boja proti okupatorju, 27. aprilu, in 1. maju, prazniku dela, vsem iskreno čestitamo. Miroslav LUCI, dr. med., predsednik Mestnega odbora SDS Ptuj 7 TJAŠA MRGOLE že od antike dalje. Nastali so: razstava Dekleta in šola, zloženka in zbornik. Razstava je brez prekinitve gostovala v Celju, Kopru, Novi Gorici, Velenju, Kranju, Mariboru, Celovcu in Trstu, zaključna postavitev bo maja 2000 v Ljubljani, že doslej pa si jo je ogledalo 22 000 ljudi. V polnem teku so tudi priprave na selitev razstave v Kanado na povabilo univerze. Ob razstavi pripravlja še mednarodni simpozij in zbornik - II, kar zahteva veliko organizacijskega dela in seveda sposobnosti usklajevanja ter urejanja strokovnih prispevkov. Vse to ne pomeni le osebnega zadovoljstva, pomeni tudi odpiranje arhiva ljudem, saj je vsak arhiv po svoje spomenik ljudi in njihovega življenja v določenem času. Ko spoznavamo življenje in delo bližjih in daljnih prednikov, se nehote ozremo po naši sedanjosti in jo, zahvaljujoč pogledu v preteklost, lažje sprejemamo kot nekaj spreminjajočega, nekaj, na kar lahko tudi sami vplivamo. Tako bogatimo svoje življenje, plemenitimo svoje izkušnje. Tega se Tjaša Mrgole Jukič zaveda, to ustreza njeni živahni, dinamični osebnosti. Tako ima že dalj časa enkrat tedensko redno radijsko oddajo Povabilo na kavo. V oddajo vabi ----, zanimive osebnosti s Ptuja in širše ter v sproščenem pogovoru poslušalcem predstavlja njihovo delo in življenje. Pravi, da jo to sprošča in napolnjuje, obenem pa ohranja spretnost izražanja in uporabe jezika. Dve svoji razstavi, 110 let Turističnega društva Ptuj in Mostovi Ptuja, je s sodelavci prenesla na filmski trak, sama napisala scenarij, tekst \ in tudi brala. Filma služita za interne potrebe in pri pedagoškem delu. Filma sta enkratna dopolnitev razstav. Gledalca očara stari Ptuj s ____J svojimi fasadami, strehami, stolpi in stolpiči, Dravo in okolico. Ptuj je Tjaši Mrgole jukič res pri srcu in zato ji verjamem, da misli resno, da ne bi ničesar spremenila v njegovi postavitvi. Verjamem pa ji tudi, da je potrebno obnavljati in revitalizirati staro mestno jedro pod strokovnim vodstvom, saj si takšen, kot je, ne zasluži naših napak, pa naj so storjene iz kakršnih koli razlogov že. Tjaša Mrgole Jukič še ni rekla zadnje besede v arhivu, v mislih ima že nove projekte, ki bodo zahtevali njen čas, veliko energije in znanja. To pa je ravno tisto, kar želi, kar jo izziva kot strokovnjakinjo in kot človeka. Omogočimo ji uresničevanje izzivov in bomo tudi sami bogatejši! vojni primanjkovalo hrane. Ob tem je zbrala toliko gradiva, da je pripravila samostojno razstavo o tej gradnji v Mestni hiši Ptuj. Med posameznimi projekti je Tjaša Mrgole jukič recenzentka raziskovalnih nalog s področja sociologije in novejše zgodovine za osnovne in srednje šole za regionalno tekmovanje Znanost mladini. Pomagala je pri izbiri gradiva za seminarske naloge, vodila po razstavah in opravljala mentorstvo pri raziskovalnih nalogah in razstavah Oprostite, kje je stranišče. Tjaše Mrgole jukič politika ne privlači, vendar pa se pri svojem strokovnem delu neprestano srečuje z njo - s posledicami odločitev politike. Tako je leta 1 998 intenzivno delala na proučevanju, kako je potekalo šolanje žensk Anka Ostrman SOCIALA STAREJŠE PREBIVALSTVO NA PTUJSKEM Nadaljevanje povzetka ugotovitev iz "Analize stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj", obravnavane na seji mestnega sveta 31.1.2000. fi p/«lomu tisočletja je bil že vsaki osmi Ptujčan starejši od 65 let. Zaradi trenda naraščanja deleža najstarejše populacije se že danes pojavljajo številni problemi in vprašanja v zvezi z .'' fmožnostmi nadaljnjega zagotavljanja in reševanja potreb starejših. V tem poglavju želim ugotoviti število in delež najstarejših občanov, njihove potrebe in probleme, vključenost ostarelih oseb v institucionalno varstvo in kako (ne)uspešno je v občini poskrbljeno za zagotavljanje materialnih in ostalih potreb ter pomoči najstarejšim občanom. V Mestni občini Ptuj živi po stanju iz meseca maja 1999 3.034 ljudi, starih 65 let in več, od tega je 1.084 (35,7%) moških in 1.950 (64,3%) žensk. V strukturi prebivalstva zavzemajo starejši 12,4-odstotni delež, na celotnem ptujskem področju (UE Ptuj) znaša delež najstarejše populacije 12,7% in v Sloveniji 13,6%. Po statistično-demografskih napovedih naj bi bilo leta 2010 v Sloveniji že nad 16% Slovencev starih 65 in več let, po letu 2020 pa naj bi bil delež najstarejšega prebivalstva že nad 20%. Povprečna starost najstarejše populacije znaša v naši občini 72 let za moške in 73,8 let za ženske. PROBLEMI IN POTREBE STAREJŠIH Ljudje so se vedno starali, status upokojenca pa je pojav, ki je značilen predvsem za industrijsko razvite družbe. Ljudje, ki imajo poklic in so vse življenje delali, z upokojitvijo dobijo občutek, da jih družba ne potrebuje več, zato se mnogi čutijo nepotrebne in izgubijo tudi stike s prijatelji. Večina mlajših upokojencev je vitalnih, dobrega zdravja, sposobnih živeti sami in zna tudi po upokojitvi koristno izrabiti čas z raznimi aktivnostmi na različnih interesnih področjih. Za mnoge upokojence, zlasti tiste, ki živijo v samskih gospodinjstvih, pa pomeni upokojitev poslabšanje ekonomske in socialne varnosti posameznika, predvsem zaradi zmanjšanja dohodkov. Pri vseh ljudeh pa s staranjem naraščajo zdravstvene težave, ki se pri mnogih ljudeh odražajo z več boleznimi hkrati, materialno ogroženostjo, nerazumevanjem in preobremenjenostjo ožjih družinskih članov, osamljenostjo, čustveno prizadetostjo, občutkom krivde in nemoči, ponekod tudi z nasiljem. V današnjih razmerah družine vse težje prevzemajo nase odgovornost in skrb za svoje starše, kadar te-ti potrebujejo pomoč in nego, zato je potreba po službah, ki se ukvarjajo z oskrbo in nego starejših bodisi v institucijah ali na domu, mnogo bolj izrazita, kot je bila nekoč. KAKO JE POSKRBLJENO ZA STAREJŠE PREBIVALCE NA PTUJSKEM OBMOČJU? Najstarejšo tradicijo zagotavljanja družbene skrbi za starejše občane predstavlja bivanje v zavodih za starejše, v zadnjem desetletju pa se vse bolj uveljavlja tudi izven zavodska oblika pomoči za starejše, t. i. pomoč posameznikom in družini na domu, ki predstavlja sodobnejši koncept družbene skrbi za starejšo populacijo. Poleg navedenega delujejo v občini še številne humanitarne organizacije in društva ter skupine za samopomoč, ki z raznovrstnimi programi in akcijami pomembno prispevajo k dvigu kakovosti življenja tako starejših občanov kot invalidov in vseh prebivalcev, ki so potrebni kakršne koli pomoči ali obravnave, a) Institucionalno varstvo (bivanje v zavodskem varstvu) Vsi vemo, da je za starega človeka bivanje v domačem okolju boljše od bivanja v zavodu, saj vodenje lastnega gospodinjstva ohranja človeka pri močeh, vendar le pod pogojem, da starostnik živi v primernem stanovanju ob ustrezni pomoči na domu, ki mu daje občutek varnosti in možnost nadaljnjega samostojnega življenja. Med starejšim prebivalstvom pa je mnogo tudi takšnih, ki kljub dobri organizaciji socialnih in zdravstvenih služb na terenu ne morejo ali ne želijo prebivati v domačem okolju, zato se preselijo v dom. Vzrokov, da odhajajo starejši ljudje v domove, je več. Največ jih je zaradi bolezni, starosti, osamljenosti, pomanjkanja pravilne oskrbe, prezaposlenosti mlajših članov družine, nesoglasja v družini... Institucionalno varstvo izvajajo javni splošni in kombinirani domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi (za duševno motene, s telesno prizadetostjo, slepe in slabovidne). Storitve institucionalnega varstva obsegajo vse oblike pomoči, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine (bivanje, prehrana, varstvo in zdravstveno varstvo). Socialno varstvene storitve (oskrbo) v domovih za starejše občane plačujejo oskrbovanci sami oziroma njihovi svojci skladno s svojimi plačilnimi zmožnostmi. Cene oskrbe se oblikujejo po veljavni metodologiji in predpisanih standardih in normativih, ki jih določi svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Storitve zdravstvene nege se financirajo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v obsegu, ki je vsako leto sproti dogovorjen. Ob koncu leta 1998 je živelo v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih 406 prebivalcev s ptujskega območja (UE Ptuj), kar pomeni 4,7% zajetje celotne populacije starih 65 in več let. Nacionalni program razvoja socialnega varstva do leta 2005 predvideva 4,5% vključenost te starostne populacije, kar pomeni, da na območju UL Ptuj predvideni plan že dosegamo. V Domu upokojencev Ptuj je ob koncu oktobra 1999 bivalo 448 oskrbovancev, od tega 328 oskrbovancev ali 73,2% s celotnega ptujskega območja (UE Ptuj), 26,8% oskrbovancev pa je iz drugih občin. Iz Mestne občine Ptuj je oskrbe v domu deležnih 140 občanov, kar pomeni tretjino vseh v zavodu. Od vseh oskrbovancev v domu je kar dve tretjini žensk, 11,6% oskrbovancev pa je mlajših od 65 let. Le 10% oskrbovancev v zavodu je v stanju, ko jim zdravje še dopušča samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih opravil, dobra tretjina jih potrebuje delno pomoč, 55% pa je nepokretnih varovancev. Podatki dovolj zgovorno dokazujejo, da postajajo domovi vse bolj podaljšana roka bolnišnice, v katerih se čas hospitalizacije zaradi naraščajočih stroškov in pomanjkanja finančnih sredstev vse bolj zmanjšuje, dede na način plačila je največ oskrbovancev samoplačnikov (61%), ostali so upravičeni do subvencioniranega plačila (delnega ali v celoti) iz občinskega proračuna. b) Programi pomoči na domu Potreba po pomoči starejšim na domu se je v občini Ptuj pojavila že pred desetimi leti, ko so Zdravstveni dom Ptuj, Dom upokojencev Ptuj-Muretinci, Center za socialno delo Ptuj in Rdeči križ Ptuj v takratnih krajevnih skupnostih izvajali v okviru svoje redne dejavnosti različne programe za starejše (merjenje krvnega pritiska, zdravstvena predavanja, razna srečanja in prireditve ...). Leta 1990 je začel Center za socialno delo Ptuj izvajati tako imenovano gospodinjsko pomoč na domu, v letu 1992 pa so se na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti uvedla javna dela kot ukrep aktivne politike zaposlovanja. Preko projekta javnih del sta se začeli izvajati gospodinjska pomoč starejšim in pomoč družini na domu. Brezposelnim osebam, ki so vključene v programe javnih del, se je s tem omogočilo pridobivanje novih znanj in izkušenj in hkrati zagotavljanje socialne varnosti. Starejšim, bolnim in vsem, ki potrebujejo pomoč, pomeni nudenje tovrstne pomoči daljše in samostojnejše bivanje v lastnem okolju in prispevek k višji kakovosti življenja, Te storitve se zagotavljajo iz državnega proračuna, republiškega zavoda za zaposlovanje in občinskega proračuna iz naslova javnih del. Izvajalke storitev so opravljale le tista dela, ki jih upravičenci sami niso zmogli, jim pomagale in spodbujale pri aktivnostih, ki jih čim dalj ohranijo pri močeh. Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev: 0 gospodinjska pomoč (priprava hrane, vzdrževanje stanovanjskih prostorov, čiščenje, pranje, likanje, postiljanje, ogrevanje bivalnega prostora ...); 0 pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ...); 0 pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: družabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti, strahu, spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti... Storitve pomoči na domu je v letu 1999 koristilo iz ptujske občine povprečno 85-100 uporabnikov mesečno. Zaradi odhodov bolnih starostnikov v bolnišnico in občasno k svojcem se število dnevno spreminja. Največ uporabnikov je bilo starih nad 65 let, narašča pa potreba po negi bolnih, prizadetih po kapi in drugih bolezni. S to obliko pomoči se marsikateremu uporabniku podaljša bivanje v domačem okolju in zmanjša potreba po odhodu v dom ali se vsaj začasno pomakne v višjo starost in nemoč, hkrati pa se prihrani plačilo oskrbnine v domu, ki bi jo moral zagotavljati občinski proračun v primeru namestitve v zavod. Izvajanje pomoči starostniku ali bolnemu na domu deluje preventivno tudi za družino v smislu razbremenitve svojcev in družinskih članov, saj lahko le-ti nemoteno opravljajo svoje obveznosti na delovnem mestu in druga opravila v družini. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je v Mestni občini Ptuj za najstarejše občane kar dobro poskrbljeno. V domsko varstvo (splošne in posebne socialne zavode v državi) je vključenih 5,5% celotne populacije starih 65 in več let. Med njimi je sicer nekaj občanov mlajših od 65 let (mlajše skupine duševno motenih in invalidov), ki so vključeni v domsko varstvo zaradi specifičnih potreb in dejstva, da v bolnišnicah še ne obstajajo negovalni oddelki. C lede na rast in potrebe najstarejše populacije prebivalstva je umestno ohraniti obstoječi razvoj domskega varstva, hkrati pa podpirati razvoj cenejših storitev v bivalnem okolju. V mislih imam nove oblike varstva in pomoči starejšim osebam, ki se doslej še niso uveljavile (dnevni center, varovana stanovanja, storitve na daljavo - klic v sili). Menim, da bi bilo potrebno v vseh občinah na območju bivše občine Ptuj dati večjo podporo razvoju skupin za samopomoč in delovanju nekaterih humanitarnih organizacij in društev. Pri načrtovanju skrbi za staro prebivalstvo je bistvenega pomena pripraviti srednjo generacijo že danes na starost, kar pomeni spremeniti odnos do starejših in procesa staranja. Torej, kar smiselno storimo za starejše ljudi danes, je priprava za našo lepšo starost in prihodnost jutri! Lidija Radek NASILJE - OBIČAJNI DEL NAŠEGA VSAKDANJIKA SOCIALNO DELO IN NASILJE Pomoč v okviru mreže javne službe opravljajo strokovni delavci v okviru storitev prve socialne pomoči in osebne pomoči. V okviru storitve prve socialne pomoči je osebam, ki doživljajo nasilje, na razpolago pomoč pri opredelitvi in oceni položaja, v katerem se nahajajo, pri prepoznavanju možnih načinov spreminjanja tega položaja ter pri spodbujanju in podpori pri odločanju za spremembo. Storitev osebne pomoči predstavlja nadaljnje strokovno sodelovanje pri preverjanju in uresničevanju rešitve problema. Pri tem lahko vključijo v reševanje problema tudi druge osebe in organizacije (otroke, partnerja, zatočišča, policijo...) Center za socialno delo Ptuj ima letno približno 30 primerov obravnavanih žrtev v okviru teh storitev in hkrati ocenjuje, da je teh primerov mnogo več. Čeprav je sama metodika opravljanja socialno varstvene storitve za osebe, ki doživljajo nasilje, podobna kot pri strokovnem delu z ljudmi, ki imajo drugačne socialne stiske, pa se je izkazalo, da so dodatna znanja o značilnostih "nasilnih odnosov" vsekakor nujna. Poleg socialnovarstvenih storitev, ki jih določa zakon, kot javno službo Center za socialno delo Ptuj spodbuja tudi razvoj dopolnilnih programov. Svetovanje, SOS telefon, začasno namestitev v drugem okolju, splet preventivnih programov, namenjenih otrokom, ki doživljajo nasilje ali spolne zlorabe, in ostalih programov za družine s težavami k medsebojnih odnosih (delavnice za starše). KAJ LAHKO NAREDIMO? Žrtve nasilja le v izjemnih primerih priznajo tovrstno nasilje, saj se zanje situacija s tem pogosto ne izboljša. Verjetno lahko tu iščemo vzroke, da je tako malo podatkov in še vedno malo prijav nasilja. Pristojne institucije največkrat nimajo zakonskih pooblastil oziroma jim zakon ne nalaga posebnih nalog za učinkovito ukrepanje na tem področju. Za učinkovitejšo pomoč žrtvam nasilja predlagamo naslednje: » Med aktivnostmi, s katerimi se odzivamo na nasilje, ima pomembno vlogo IZOBRAŽEVAN]E. Njegova vloga je dvojna, in sicer kratkoročno pomeni osveščanje javnosti o problemih nasilja, dolgoročno pa predstavlja spremembo miselnosti, ki išče opravičila za nasilje. Zato je pomembno razvijati informiranost javnosti o razpoložljivih vrstah pomoči, o njihovih pravicah in drugih storitvah, dostopu do pomoči. Spodbujati in zagotoviti vključevanje strokovnih delavcev v izobraževanje in dodatno usposabljanje. Oblikovati več terapevtskih skupin za pomoč in podporo žrtvam nasilja. POMEN VZGOJE 0 Če smo v uvodu opredelili izobraževanje kot pomemben dejavnik odziva na nasilje, lahko vzgoji damo še večji poudarek. Vzgoja nas opredeli in opremi z mehanizmi, ki nam omogočajo razumevanje sveta, kot nam ga predstavijo starši. Njen pomen v povezavi z nasiljem lahko razumemo na dva načina: 1. Vzroke nasilja lahko pogosto pripišemo ravno vzgoji, ki je skozi neprimerne vzorce vedenja staršev (alkoholizem v družini, nasilje v družini, čustveno zanemarjanje otroka, posilstva ...) oblikovala osebnost posameznika, ki lahko te vzorce vedenja, kar se pogosto dogaja, prenese na svojo družino. 2. Vzgoja pa ima nedvomno zelo velik pomen pri odzivanju na nasilje. Tako žrtev kot javnost se na nasilje odzivajo tudi na podlagi pridobljenih vzorcev obnašanja svojih staršev. Oseba, ki ima pozitivne izkušnje iz otroštva, bo nedvomno lažje reševala problem nasilja. Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da ima ravno družina in institucije, ki vzgajajo, zelo veliko vlogo pri oblikovanju osebnosti, ki lahko postane žrtev ali pa povzročitelj nasilja. 0 Prizadevanja za spremembo kazenske zakonodaje Na ravni države predlagajo spremembo pri obravnavi storilcev kaznivih dejanj. Problem nasilja bi morali reševati tako, da bi zaščitili žrtev in omogočili umik storilca kaznivega dejanja ali nasilja. Obstoječa zakonodaja omogoča samo umik žrtve pred storilcem nasilnega dejanja, pri katerem je zagovor žrtve, da je nasilje res bilo izvedeno, pogoj, da se kaznivo dejanje upošteva. NASTANITVENE MOŽNOSTI ZA ŽRTVE NASILJA 0 Center za socialno delo Ptuj si prizadeva pridobiti republiška sredstva za "Varno hišo", ki bi omogočala na eni strani zatočišče in umik pred storilcem nasilja ter istočasno več možnosti pri iskanju rešitev tistim žrtvam, ki sedaj skrivajo nasilje za zaprtimi vrati javnosti. Že podatek Centra za socialno delo Ptuj, da na območju Upravne enote Ptuj povprečno letno pomagajo pri umiku in nastanitvi le dvema mamicama z otroki, je zaskrbljujoč in kaže na dejstvo, da žrtve ne iščejo pomoči pri institucijah. KOORDINACIJA SLUŽB 0 Pri aktivnostih na vseh navedenih področjih morajo sodelovati vse institucije. V okviru pristojnosti posameznih služb, ki se ukvarjajo z nasiljem, je potrebno v skladu z množičnostjo pojava razvijati specifične načrte za področje deta, ki je v njihovi pristojnosti (policija, sodišče, tožilstvo, zdravstvo, socialna služba, nevladne organizacije). RAZISKOVANJE IN SPREMLJANJE PROBLEMA 0 Na osnovi podatkov, ki so nam jih poslale institucije, ki se ukvarjajo z nasiljem, ugotavljamo, da je spremljanje in evidenca pojavov nasilja zelo slaba ali pa je sploh ni. Predlagamo, da zdravstvene institucije uvedejo program spremljanja in evidentiranja žrtev nasilja, ki bo omogočal spremljanje pojava v okviru zdravstvenih institucij, ki se največkrat prve soočijo s tem problemom. Za celovito spremljanje pojava nasilja bi bilo potrebno ustrezno evidentiranje primerov vseh navedenih institucij. Na osnovi ocenjenih ugotovitev pristojnih institucij (policija, sodišče, tožilstvo, CSD), da je prijav tovrstnega nasilja zelo malo, menimo, da je potrebno usmeriti pozornost k celovitemu problemu ozaveščanja javnosti in spodbujanju žrtev nasilja k iskanju pomoči. Maja Erjavec Mestni svet je na 13. seji 31.1.2000 sprejel naslednje sklepe: 1. Mestni svet se je seznanil s problematiko nasilja nad ženskami v Mestni občini Ptuj. 2. Glede na to, da ni na razpolago sistematično zbranih podatkov o nasilju nad ženskami, mestni svet predlaga vsem institucijam, vladnim in nevladnim organizacijam, ki se pri svojem delu srečujejo z nasiljem nad ženskami, da začnejo voditi o tem ustrezno statistiko in poročajo mestnemu svetu o stanju. 3. Mestni svet bo podpiral projekte in pobude, ki rešujejo probleme nasilja nad ženskami in otroki, ter projekte, ki se ukvarjajo z urejanjem odnosov med spoloma. 4. Mestni svet predlaga, da pristojne službe mestne občine najdejo možnost, da se eno prazno stanovanje nameni za reševanje akutnih nasilniških primerov v družini. 5 stanovanjem bi upravljal Center za socialno delo Ptuj. 5. Mestni svet se bo enkrat letno seznanil s problematiko nasilja nad ženskami in otroki, s programi za odpravo nasilja in posledic nasilja ter programi pomoči žrtvam nasilja. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGAWIZACQA ZSSS PTUJ ČVČKOVA ULICA 1, TELEFON: (062) 771-671, FAX: 771-671, 2250 PTlff ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, OBMOČNA ORGANIZACIJA PTUJ, ČESTITA OBČANOM OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA. VABIMO VAS NA OSREDNJO PROSLAVO OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA, KI BO V SOBOTO, 29. APRILA 2000 OB 19. URI PRI GASILSKEM DOMU NA PTUJU, NATAŠINA POT 1. PO PROSLAVI BO DRUŽABNO SREČANJE S KRESOVANJEM IN OGNJEMETOM! VJb dnevu upora proti okupatorju - 27. aprilu in 1. maju - prazniku dela čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje. Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj na 2. vseslovensko srečanje ljubiteljev vetemnsljjfi. vozil po deželi kurentov Ptuj, Deta center, 20. maj 2000 06 13 JO e co 10.00 START - Kidričevo Zg. Hajdina Turnišče Pobrežje 10.30 Videm pri Ptuju - postanek Šturmovci Markovci Bukovci Stojnci Videm pri Ruju 12.10 grad Bori - postanek Muretinci Gajevci Gorišnica Moškajnci Dornava grad Bori 13.40 Ptuj - postanek Sp. Hajdina 15.00 CILJ - Kidričevo Člani kluba bomo dne 20. maja 2000 ob ! 3.30 pripeljali pred Deta center v Ptuju večjo zbirko starih motorjev in avtomobilov, kjer vam bo predstavljeno, kako se izdeluje kurent, saj je naša turistična vožnja začrtana po deželi kurentov. Zato vabimo vse občane Mestne občine Ptuj ter ostale ljubitelje starih vozil, da si ogledajo ta potujoči muzej na prostem. Člani kluba zagotavljamo da bomo priredili presenečenje za vse prisotne. Za obisk in ogled se vam že v naprej zahvaljujem. Stanko Kores, predsednik kluba dbiva Vas na proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Proslava bo v četrtek, 27. aprila 2000, s pričetkom ob 9.30 pri Lackovi domačiji v Novi vasi pri Ptuju. V programu bodo sodelovali: Moški pevski kvintet Društva upokojencev Rogoznica in učenci Osnovne šole Ljudski vrt. Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj Ivan Rau, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB 1941-1945 GOSPODINJSKI ODPADKI -KAM Z NJIMI, KAKO IN NA KAKŠEN VRSTE ODPADKOV IN TIPI POSOD BIOLOŠKI ODPADKI: PRIPOROČAMO VAM, DA BIOLOŠKE ODPADKE KOMPOSTIRATE SAMI DOMA, KJER JE TO LE MOGOČE, SICER PA Sl LAHKO PRI IZVAJALCU V TA NAMEN UREDITE DODATNO STORITEV! Odlagamo jih v posodo z nalepko BIOLOŠKI ODPADKI. Mednje sodijo: 0 suhi organski odpadki (ostanki hrane -pomije), 0 ostanki od priprave hrane (zelenjava, sadje ...), 0 jajčne lupine, 0 ostanki mlečnih izdelkov, 0 volneni in bombažni ostanki, 0 lasje, perje, 0 higienski papir (prtički, papirnati robčki), 0 odmrle rastline, stara zemlja za rože, t pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, 0 razrezane grmovnice, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. V to posodo ni dovoljeno odlagati: 0 pepelov, 0 vseh vrst tekočin, olj in masti, 0 sanitarnih izdelkov, kosti, 0 plenic, vsebine sesalnikov in 0 drugih sestavljenih bioloških odpadkov. ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV IZVAJALEC OPRAVLJA V ZIMSKEM ČASU 2-KRAT MESEČNO, V LETNEM ČASU PA NAJMANJ I-KRAT TEDENSKO! ŠE KORISTNI (SEKUNDARNI) ODPADKI Odlagamo jih v namenske posode z nalepkami STAR PAPIR, ODPADNO STEKLO, PVC EMBALAŽA in ODPADNE KOVINE. V posodo z nalepko ODPADNI PAPIR - STAR PAPIR sodijo: 0 časopisi, revije, prospekti, 0 zvezki, knjige, brošure, 0 pisarniški in računalniški papir, 0 embalažni papir in škatle, 0 drugi izdelki iz papirja in kartona. V to posodo ni dovoljeno odlagati: 0 zelo umazanega in z drugimi materiali kombiniranega papirja, kot so folije, kovine, povoščen papir..., 0 staniol papir in celofan ter 0 papirnati jedilni pribor (krožnike, podstavke...). ODVOZ STAREGA PAPIRJA OPRAVLJA IZVAJALEC DVAKRAT MESEČNO OZIROMA PO POTREBI V SISTEMU POSOD NA EKOLOŠKIH OTOKIH IN PRI VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH - BLOKIH! V posodo z nalepko ODPADNO STEKLO, BELO IN BARVNO sodijo: 0 vse vrste steklenic, kozarci za vlaganje in druge steklene posode, s katerih morajo biti predhodno odstranjeni vsi nestekleni deli, steklo pa ne sme biti umazano. ODVOZ STAREGA STEKLA OPRAVLJA IZVAJALEC ENKRAT MESEČNO IZ POSOD NA EKOLOŠKIH OTOKIH IN PRI VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH! V posodo z nalepko ODPADNE KOVINE sodijo: 0 odpadna kovinska embalaža, pločevinke alkoholnih in brezalkoholnih pijač, 0 konzerve iz prehrambene industrije, 0 kovinski pokrovi steklenic in kozarcev za vlaganje ter druga kovinska embalaža brez nekovinskih delov. POSODE Z NALEPKO STARE KOVINE IZVAJALEC PRAZNI PO POTREBI! PVC EMBALAŽA V to posodo odlagamo predvsem plastenke vseh vrst pijač in nenevarnih čistil v velikosti odprtin na posodah. S plastenk je potrebno predhodno odstraniti zamašek! ODVOZ PVC EMBALAŽE IZVAJALEC OPRAVLJA VSAKIH ŠTIRINAJST DNI OZIROMA PO POTREBI. ZAKAJ LOČEVATI ŠE KORISTNE ODPAKE IN JIH ODLAGATI V NAMENSKE POSODE? Predvsem se moramo zavedati, da tako v prvi vrsti varčujemo z energijo in surovinami. Star papir predelajo ponovno v uporaben papir; tako ohranimo pri življenju veliko dreves, onesnažimo manj vode in privarčujemo električno energijo. Tudi pri predelavi kovin, stekla in PVC embalaže varčujemo z energijo, surovinami in onesnažimo manj vode. OSTALI ODPADKI V posodo z nalepko OSTALI ODPADKI odložimo vse (razen nevarnih odpadkov), kar nismo odložili v posode na ekoloških otokih, sem pa sodijo: 0 vsi trdni odpadki, ki ne sodijo med posebne odpadke in jih ni bilo možno odložiti v nobeno od doslej naštetih posod, 0 PVC vrečke in sestavljivi materiali (tetrapaki vseh vrst...), 0 ohlajen pepel, 0 odpadna plastika in druga odpadna embalaža, razen polietilenske plastike (PET embalaže), ki jo odlagamo v namenske posode na ekoloških otokih in 0 odpadki z javnih površin, zbrani v koških in loputnikih. VSE POSODE PRI INDIVIDUALNIH UPORABNIKIH Z OZNAKO OSTALI ODPADKI „ »°tv NAČIN? IZVAJALEC PRAZNI V ŠTIRINAJSTDNEVNEM TERMINU! KOT STE NAJBRŽ ŽE ZASLEDILI V ZGORNJEM POGLAVJU, SE BISTVENO SPREMINJA PROGRAM ODVOZA OZIROMA PRAZNJENJA POSOD PRI TISTIH GOSPODINJSTVIH, KI SO IMELA DO SEDAJ TEDENSKI ODVOZ OSTALIH ODPADKOV. V SKLADU Z NOVIM ODLOKOM IN TEHNOLOGIJO BO PO 31. MARCU 2000 ODVOZ OSTALIH ODPADKOV VSAKIH ŠTIRINAJST DNI; TERMINI BODO OBJAVLJENI NA POLOŽNICAH, V LOKALNIH ČASOPISIH IN GLASILIH OBČIN. IZVAJANJE ODLOKA IN PRAVILNIKA )E V PRISTOJNOSTI INŠPEKCIJ OZIROMA NADZORNE SLUŽBE OBČINE. NALOGA IZVAJALCA JE, DA ZARADI NEPRAVILNO ODLOŽENIH ODPADKOV (KRŠITEV PRAVILNIKA) POSODE NE IZPRAZNI, PAČ PA JO OZNAČI Z USTREZNO NALEPKO IN O TEM OBVESTI PRISTOJNO SLUŽBO, KI PROTI KRŠITELJU USTREZNO UKREPA. Za kršitelje so predpisane denarne kazni, za posameznika tudi do 40.000,00 SIT. EKOLOŠKI OTOKI V skladu z odlokom in njegovim pravilnikom ter ob dvoletnem prilagajanju bomo uskladili način odvoza in praznjenja posod. Tako bomo morali povzročitelji in izvajalci skupaj poskrbeti za čim manj odpadkov in čim boljše razvrščanje - sortiranje. V ta namen bodo po vseh naseljih postavljeni ekološki otoki, na katerih bodo postavljene posode za odpadke, ki spadajo med sekundarne surovine in jih ne smemo odlagati med ostale odpadke, saj na ta način varčujemo z energijo in surovinami, kar pa je še najbolj pomembno, tako varujemo naše okolje. Na teh lokacijah boste lahko odlagali PAPIR, STEKLO, PVC IN KOVINSKO EMBALAŽO ..., v svojo posodo za ostale odpadke pa le odpadke, za katere niste našli prostora v posodah na ekološkem otoku. VLJUDNO VAS PROSIMO, DA NA EKOLOŠKE OTOKE NE ODLAGATE KOSOVNIH IN DRUGIH ODPADKOV, PREDVSEM PA NE ŽIVALSKIH ODPADKOV, SAJ NE SODIJO TJA! TAKO BOSTE POSKRBELI ZA RED IN ČISTOČO, VAŠA OKOLICA PA BO PRIJAZNA IN ČISTA! ČE IMATE TEŽAVE IN POMISLEKE, KAM IN KAKO ODSTRANITI KAKŠNO VRSTO ODPADKOV, SE LAHKO O TEM POGOVORITE Z NAŠIM DELAVCEM. DOBITE GA NA NAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO VSAK DELAVNIK MED 7. IN 15. URO. NAŠ TELEFON: 780 90 20 Čisto mesto, d. o. o. AKCUA ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV ornimi odpadki iz gospodinjstev moramo zaradi njihove strupenosti, 'jedkosti, vnetljivosti in podobno ravnati še posebej pazljivo. So težko àzgradijivi in predstavljajo veliko nevarnost za človeka in okolje še mnogo let za tem, ko jih odvržemo. Zbiranje in odstranjevanje teh odpadkov moramo zato prepustiti strokovnjakom. Naša dolžnost je, da jih v času izvajanja akcije varno prinesemo na zbirna mesta, kjer jih bo prevzel strokovnjak. ZAKAJ? Energetsko svetovanje - ENSVET o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem I astnikom hiš in stanovanj, ki želite zmanjšati rabo energije ter s tem prispevati k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. Med nevarne sodijo naslednje vrste gospodinjskih odpadkov: 0 odpadna olja, 0 odpadna škropiva, zdravila in drugi fitofarmacevtski pripravki, 0 odpadne barve, laki, topila, smole, lepila, hladilne tekočine, kiti, čistila, kozmetični izdelki (ličila, pršila), 0 onesnaženi sodi 200 L, 0 svinčeni akumulatorji, 0 ostale kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varikina, živosrebrni termometri in podobno), 0 baterijski vložki, 0 naoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva. Akcija bo potekala od 11. do 14. maja 2000 po naslednjem razporedu: ČETRTEK, 11. maja 12.00 - 16.00, Gasilski dom na Turnišču 16.30 - 20.30, parkirišče Mercatorjeve trgovine Novi dom na Bregu PETEK, 12. maja 12.00- 16.00, Gasilski dom v Kicarju 16.30- 20.30, parkirišče Mercatorjeve trgovine na Rogoznici SOBOTA, 13. maja 8.00- 12.00, center mesta - parkirišče za Upravno enoto Ptuj 12.30- 20.30, Gasilski dom na Ptuju NEDELjA, 14. maja 8.00- 12.00, Dom krajanov na Grajeni 12.30- 16.00, Dom krajanov na Vičavi 16.30- 20.30, Ob Ormoški cesti pri Vulkanizerstvu Kolarič. V ČASU TRAJANJA AKCIJE LAHKO PRINESETE ODPADKE NA KATERO KOLI ZBIRNO MESTO. OPOZORILO Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti. Tudi odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstvenotehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek. Alenka KORPAR KAJ? Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: 0 toplotni zaščiti zgradb, 0 izbiri ustreznih oken, zasteklitve, 0 izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, 0 zamenjavi ogrevalnih naprav ali energenta, 0 zmanjšanju porabe goriva, 0 izbiri ustreznega goriva, 0 sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije, 0 uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, 0 primernem ravnanju, ustreznih bivalnih navadah, 0 uporabi obnovljivih virov energije (npr. sonce, biomasa), 0 možnosti pridobitve denarnih subvencij, ekoloških kreditov itd. KDO? V energetsko svetovalni pisarni na Ptuju, Mestni trg 1, vas pričakujemo vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18. ure (tel. 778-516). Ostale dneve smo dosegljivi po telefonu 041/826 354. Za vas se bomo trudili usposobljeni energetski svetovalci in vam na osnovi strokovnega znanja in izkušenj pomagali poiskati primerne rešitve. Energetski svetovalci na željo občana izvajamo brezplačna svetovanja tudi na objektu in na samem kraju skušamo rešiti nastali problem. Po izvedenem svetovanju dobi občan nasvet v pisni obliki na dom v 7 dneh. Energetsko svetovalna pisarna PTUJ NEUGLEDNO RIMLJANI SE SRAMUJEJO ... jfoboribga dvoma ni, da naša družba, /Isploh kulturno ministrstvo, izda na fleto kar lepo vsoto denarja za "kopanje in rovanje" po zemljiščih nekdanje Poetovie, ker pač želimo izbrskati iz že debele patine zemlje vsemogoče "eksponate", ki so nam jih zapustili stari Rimljani, ki so tod živeli in "vandrali" pred tisoč in več leti ter pustili svoja grobišča in tudi svojevrstne krušne ter še kakšne peči, kot na primer Mitreje ... Zapisal sem že, da je več ali manj ročno izkopavanje in odkrivanje rimske patine našo družbo stalo že na milijone tolarjev. In kaj se sedaj dogaja s spominskimi obeležji? Zapisal bom samo primer. V novem primestju ob Volkmerjevi cesti, točno nasproti trgovine Rimska peč, ki je v lasti Mercatorja, so ptujski muzealci izkopali in odkopali brez dvoma zanimiv primerek rimske kulture in življenja - RIMSKO PEG. Po tej peči je dobila ime tudi bližnja trgovina. Kaj se z izkopano pečjo danes dogaja? Nič drugega, kot da počasi in vidno propada. Pa ne samo to. Ptujski muzealci so sicer že pred leti objekt (peč) nekoliko zavarovali, naredili nad njo nekakšno streho; tu že vsaj tri leta ostaja kup starih desk (razmetanih), da ne izgubljam besed o drugi nesnagi, ki se nabira v prostoru okrog "rimske peči" (ne trgovine, da ne bo pomote). Žal ne morem zapisati nič drugega, kot da to ni v prid občine oziroma tistih, ki so in bi morali biti zadolženi za ohranjanje brez dvoma za slovenske zgodovinarje zanimive "antikvitete". Še sreča, da sem ne prihajajo turisti ali pa jih naši turistični vodniki, tako vsaj upam, ne vodijo na ogled naše sramote, saj se te brez dvoma sramujejo celo Rimljani v svojih grobovih. Franjo HOVNIK V času od nastanka tega članka od objave je prišlo do sprememb na objektu. Deske so delno odstranili, izkopali jarke in postavili varovalno mrežo. Vse to pa čaka na boljše čase, Foto KOSI. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 40 LET EKONOMSKE SOLE PTUJ v olajii le pot do poklica, zakladnica znanja, ’ki nam pozlati življenje, oblikuje vrednote in gradi osebnost. "Zbrali smo se, ker je za vse nas poseben dan, ko ob 40. obletnici iz preteklosti tkemo srebrno mrežo spominov in jih združujemo s sedanjostjo za prihodnost. Šola je za vse generacije čas odkrivanja, ko se pred nami razgrnejo bogati studenci znanja, ki jih je potrebno zajeti, osvojiti - da te pripeljejo do poklica. Poklic pa je delo, ki ga moraš imeti rad, da ga z veseljem opravljaš, da te napolni z voljo in močjo, daje občutek zadovoljstva. A šola tudi vzgaja, spreminja naše navade, obnašanje, ko gradimo osebnost, se učimo premagovati težave, biti pogumni, potrpežljivi in predvsem kreativni. V teh 40-tih letih je v naši ekonomski šoli, ki izobražuje mlade s širšega ptujskega območja, v zrelost, življenje, poklic odšlo mnogo ekonomistov, prodajalcev, administratorjev, poslovnih tajnikov in tehnikov. Vsak je ponesel s seboj svoj spomin; vzemimo si trenutek časa in postojmo ob že zbledelih fotografijah, ki pričajo o času, ki je bil bogat in je naš ponos, iz katerega tkemo prihodnost, " sem v uvodnem govoru na slavnostni akademiji ob 40-letnici Ekonomske šole Ptuj spletla misli nostalgičnih spominov v kreativno sedanjost za vizijo prihodnosti... prispevki pomagali pri izdaji zbornika ter kakor koli drugače obogatili našo slovesnost. Razstava Ekonomska šola od 1960 do 2000 nas je popeljala skozi generacije dijakov, maturantskih plesov, profesorskih zborov, ob zbledelih redovalnicah, dnevnikih nas je navdajala nostalgija. Ob zgodovinskem razvoju šole s Nastopajoči na slavnostni akademiji ob 40. letnici so navdušili. ter utrinki iz knjige želja naših dijakov (uredniški odbor: prof. Mija Vaupotič Gregorinčič, prof. Vlasta Hodnik, Branka Kampi Regvat, univ. dipl. ekon.). Ob slavnostnem jubileju smo na šoli izdali več publikacij: • izvenšolsko raziskovalno delo dijakov ekonomske šole - prikaz dejavnosti ob 40. obletnici ustanovitve EŠ (zbral in uredil Evald Mlinarič, dipl. soc.), m literarno glasilo šolskega radia Dino Iščem belo marjetico - besede kot blestenje učencev Ekonomske šole Ptuj (mentorici prof. Danica Jerenec, prof. Milica Selinšek), 0 šolsko glasilo Ekonomček (mentorja prof. Silvija javornik, prof. Milan Krajnc Pavlica), 0 dnevnik dijakov ekonomske gimnazije v angleškem jeziku The Secret Diary of i. a/b Class (mentorica prof. Miranda Andrič), Le kakšno je takšno življenje, polno skrbi, ko nimamo časa, da bi se ustavili in si kaj pogledali? Ni časa, da bi se ustavili in se kot ovce ali krave v kaj zastrmeli. Ni časa, da bi v gozdu gledali, kam veverice skrivajo orehe. Ni časa, da bi pri belem dnevu opazili reke zvezd kot na temnem nočnem nebu. Ni časa, da bi se ozrli ob pogledu lepotice in si ogledali, kako plešejo njene noge. Ni časa, da bi počakali, da bi njena usta obogatil nasmeh, ki so ga oči nakazale. Revno takšno je življenje, polno skrbi, ko nimamo časa, da bi se ustavili in si kaj ogledali. W. H. Davies Za menoj so s slavnostnega odra v avli ŠC pozdravili starše, profesorje, dijake ter vse goste številni govorniki: državni sekretar Alojz Pluško z Ministrstva za šolstvo in šport - sektorja za srednje šolstvo, Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj, Stanislav Brodnjak, direktor Mercatorja SVS, d. d., Ptuj, Brane Kumer, direktor ŠC Ptuj, mag. Slavko Trupeljak, ravnatelj Prve ekonomske škole iz Zagreba in dr. Christine Niederkorn, ravnateljica partnerske šole za gospodarske poklice iz Murecka v Avstriji. V slavnostno akademijo je z utrinki iz življenja in dela ter umetniško besedo popeljal videospot šolskega radia Dino, goste pa so zelo navdušili dijaki, ki so pod vodstvom prof. Marije Mir Milošič ponesli na oder žar poezije, navdušili z glasbenimi točkami in nas na koncu nasmejali s skečem. Ob svečanem jubileju so potekale na šoli številne aktivnosti: športno srečanje bivših dijakov Ekonomske šole, razstave v avli ŠC in v avli EŠ, dijaška predstava Ekonomske šole Ptuj z naslovom Ženske v parlamentu po vodstvom mentoric prof. Silvije javornik, prof. Brede Vuser in prof. Vesne Emeršič. V avli ŠC smo si ogledali razstavo ekonomska šola od 1960 do 2000, Pisalni stroji skozi čas, Založništvo dijakov Ekonomske šole, Nežen dotik svile, Čuda sveta, predstavili pa smo tudi sponzorje, ki so s finančnimi in materialnimi pomembnimi mejniki, prelomnicami pa smo podoživeli našo pot. V steklenih vitrinah so se košatile naše publikacije, glasila, raziskovalne naloge zdajšnje generacije. Razstava Čuda sveta je s plakati in maketami predstavljala ustvarjalnost dijakov 2. letnika ekonomske gimnazije. V avli EŠ so se zvrstile razstave Pisarna nekoč in danes, Projektno in terensko delo dijakov ekonomske gimnazije ter Varovalna živila. V medioteki smo lahko občudovali razstavo Maske in slike (mentorica prof. Vesna Emeršič), sadove dela naših mladih likovnikov. Ob 40. obletnici Ekonomske šole Ptuj je zagledal luč sveta tudi jubilejni zbornik, ki je osvežil spomine na preteklost z zgodovinskim pregledom razvoja šole in nas popeljal v živi svet sedanjosti s predstavitvijo različnih projektov, tekmovanj, raziskovalnih nalog, šolskih glasil, gledaliških predstav naših dijakov, sodelovanj s šolami iz Hrvatske in Avstrije, s pisanim spletom šolskih in izvenšolskih dejavnosti naše šole 0 gledališki list Ženske v parlamentu, 0 brošura z zahvalo sponzorjem, donatorjem in poslovnim partnerjem. Pred štirimi desetletji je šola začela svoje delo s tremi učitelji in s 140 dijaki, danes pa se na šoli izobražuje 1340 dijakov. Zaposlenih je 85 profesorjev. Od leta 1993 šolo vodim ravnateljica Branka Kampi Regvat, univ. dipl. ekon., pomočnici ravna-teljice sta prof. Vlasta Hodnik in prof. Mija Vaupotič Gregorinčič. Šolsko svetovalno službo vodita Inga Kac Korunič, prof. ped. in Nataša Hrga, univ. dipl. psih. V administrativno-strokovni službi sta zaposleni Katica Cvetko in Silvija Kolarič. Dijaki si nabirajo nova znanja in bogatijo življenjske izkušnje v naslednjih programih: ( Program Trajanje šolanja Zaključek ^\ izobraževanja 1. ekonomska gimnazija 4 leta matura 2. ekonomsko-komercialni tehnik 4 leta zaključni izpit 3. upravni tehnik (iztekajoči program) 4 leta zaključni izpit 4. trgovec 3 leta zaključni izpit 5. podjetniško poslovanje - poslovni tajnik 3 leta zaključni izpit 6. podjetniško poslovanje - poslovni tehnik 3 + 2 leti zaključni izpit 7. ekonomsko-komercialni tehnik - dif. pr. 2 leti zaključni izpit JUBILEJ Z bogato ustvarjalnostjo se odvija šolsko in izvenšolsko življenje Ekonomske šole Ptuj: 0 Beseda zazveni v šolskih glasilih Ekonomček, Ekonomska šola se predstavi, Za manj nasilen in bolj prijazen jutri, Droge - naučimo se reči ne. 0 Tekmovalni duh bistri naše možgane in telo -mladi raziskovalci so osvojili številna prva mesta na tekmovanjih mladih raziskovalcev, bili smo prvi na državnih tekmovanjih v tehniki prodaje, dvakratni državni prvaki na državnem tekmovanju G P zvezda, prvo mesto smo osvojili na državnem tekmovanju v hitrostnem tipkanju na računalnik, bili smo večkrat najboljši v tekmovanju Kaj veš o prometu, dobro smo se odrezali na tekmovanjih iz angleškega in nemškega jezika, tekmovanjih za Cankarjevo priznanje, tekmovanjih iz prava, odlični pa smo tudi na športnem področju, kjer smo bili že dvakratni državni prvaki v malem nogometu. 0 Raziskovalni duh nam ne da spati - razvijamo inovacijske projekte v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport: Podjetniška delavnica, Multimedija pri pouku kemije, Usmerjenost EŠ kot projekt novega tisočletja, Kakovostna šola ... V projektu Odprte šole smo v preteklem šolskem letu sodelovali s petimi programi, letos ustvarjamo kar v enajstih projektih Odprte šole. Predstavili smo se na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani (1998, 1999) in na sejemski prireditvi v Celju Vse za otroka. prijazno ... V okviru te mreže poteka največ projektnih tednov. 0 In kar je lepega, se rado na ogled postavi - v avli EŠ vas vedno presenetijo različne razstave in natečaji. O dogajanju na šoii pa nas sproti obvešča radio Dino. 0 Naši dijaki so sodelovali na prireditvah, s katerimi se radi pohvalimo: Dijaki dijakom, Srečko Kosovel skozi oči velikih štirih, Ekonomci v pajkicah, Igre brez meja, Politika, bolezen moja, Nasvidenje nad zvezdami... 0 Z obiskom nas je večkrat razveselil svetovno znani pravljičar Polke Tegetthoff in nas popeljal v svet pravljic za odrasle v Gledališču Ptuj, Steklarski delavnici... Naš Eko-teater se je predstavil z dramatizacijo Tegetthoffovih pravljic. 0 Zelo smo ponosni na mednarodni projekt in sodelovanje z avstrijsko šolo za gospodarske poklice iz Murecka, s katero gradimo v okviru Evropske unije skupni projekt - Europa macht Schule. Plod tega sodelovanja je srednjeveški časopis Ptujer Allgemeines. V avstrijskem Murecku smo se udeležili srečanja treh dežel - Avstrije, Slovaške in Slovenije. 0 V Zagrebu smo sodelovali v mednarodnem projektu Alpe Adria. 0 Sodelujemo tudi s Prvo ekonomsko školo iz Zagreba - predvsem na strokovnem, kulturnem in športnem področju. V štirih desetletjih je na Ekonomski šoli Ptuj uspešno zaključilo izobraževanje na tisoče dijakov in se zaposlilo v Podravju ter drugod. Mnogi med njimi so nadaljevali študij na univerzah, fakultetah, visokih ali višjih šolah in so danes uspešni strokovnjaki na svojih področjih. Tako je vizija Ekonomske šole Ptuj pridobiti tudi program višješolskega študija (višje strokovne šole). Želimo, da absolventi naših programov pridobijo dovolj teoretičnih in praktičnih znanj, da lahko samostojno in konkurenčno nastopijo na trgu delovne sile. Ko se porodijo ideje in navdih preplavi razum, iščemo poti, da bi iz nje zrasel sad, naše skupno zadovoljstvo. Ko ste nam podali roko, ste s svojim prispevkom postali del našega uspeha in sreče ob izpolnitvi sanj. Dijaki in profesorji Ekonomske šole Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem pokroviteljem, sponzorjem, donatorjem in poslovnim par- tnerjem, ki so nam s finančnimi in materialnimi prispevki pomagali pri izdaji zbornika ali kakor koli drugače obogatili slovesnost ob 40. obletnici Ekonomske šole Ptuj. Kakor se ob pesmi rodijo lepe misli, se ob delu rodi zadovoljstvo. Tako zaokrožamo naše misli in naše delo ob 40- letnici EŠ: Nisem popolna. Imam razpoke - v njih so jeza, nezanesljivost, ljubezen do tebe. Popolna ženska je čedna, jaz nisem. Popolna ženska je seksi, jaz nisem. Popolna ženska je romantična. Jaz nisem. Popolno žensko lahko ljubiš. Mene ne moreš. Popolna ženska te ne more ljubiti tako, kot te ljubim jaz. Nisem popolna. Edini popolni ljudje, ki sem jih poznala, so sedaj v nebesih angeli, jaz sem tukaj. V tem nepopolnem svetu, čakajoča na tvojo ljubezen. Ne, prijatelj, nisem popolna, tako kot tudi ti ne. Če se odločiš, da boš še dalje iskal popolnost, ti želim vso srečo. Toda bojim se, da je na tem svetu ni. Ampak tukaj je še vedno nekdo, ki te ves popolnoma ljubi. Le tebe. Torej, če kdaj prideš v nebesa, me poišči. Prepričana sem, da boš vse življenje iskal in nikoli našel nekoga, ki bi te ljubil tako zelo, kot te ljubim jaz. Eva Vičar, 3. aE Mag. Slavka Trupeljaka, ravnatelja Prve ekonomske škole iz Zagreba, pa smo tako očarali z našo gostoljubnostjo in prijateljstvom, da nas je počastit s svojim umetniškim navdihom. PTUJ, GRADE MOJ U središtu tvorne ponosan stari grad, zelenilo gusto i kamen stoljetni. Ptuje, grade moj, grade na Dravi volim te iskreno. Kad pogledaš samo s vrha staroga grada, sve ti je na dlanu, Ptuj se smije. Ptuj grade moj... Na "Trgu svetog j ur ja" prekrasno je zdanje, bolte oko njega, mladež, ljubav, sanje. Ptuj grade moj... mag. Slavko Trupeljak, prof. Branka Kampi Regvat, univ. dipl. ekon., ravnateljica Ekonomske šole Ptuj V ospredju stojijo (od leve): Stanislav Brodnjak, direktor Mercatorja SI'S Ptuj, Branka Kampi Regvat, ravnateljica, Miroslav Luci, župan MO Ptuj 0 V ustvarjalnem vzdušju potekajo projektni tedni z naslovi: Varovalna živila in zdravje, jabolko - vir zdravja, Bela pijača, ki se za zdravje splača, Za strpnejši in prijaznejši svet - svet brez nasilja, Droge, naučimo se reči ne, Ob dnevu Zemlje ... EŠ Ptuj je bila sprejeta v Mrežo zdravih šol Slovenije, kar je za nas velikega pomena, kajti v šoli sta pomembna tudi ozaveščanje in vzgoja mladih v smislu živeti zdravo, ravnati okolju Ljudje so darila, ki jih je poslal Bog - zavita. Nekateri so lepo zaviti in so zelo privlačni. Nekateri so zaviti v navaden ovojni papir. Vsake toliko časa pride posebna dostava. Nekateri so darila, ki pridejo narahlo zavita, druga zelo tesno. A ovoj ni dar. 0 tem se tako hitro zmotimo. Včasih je darilo lahko odpreti. Včasih je to težko. Včasih je bilo darilo že odprto in vrženo stran. Tudi jaz sem darilo. Darujem sam sebi in potem ostalim. Sem kdaj zares pogledala v darilo, ki sem jaz sama? Ali se dajem ostalim kot darilo ali jim dovolim le, da pogledajo ovoj? neznani avtor OBVESTILA CEPUENJE PSOV PROTI STEKLINI V LETU 2000 na je smrtno nevarna fölezen, tako imenovana *zoonoza, se pravi, da se lahko iz živali prenese na človeka z ugrizom, poškodbo. Bolezen je uspešno zatrta predvsem zaradi vsakoletnega obveznega cepljenja psov proti steklini. Cepijo se lahko samo zdravi psi. Če lastnik meni, da je pes bolan, se mora oglasiti v Ambulanti za male živali v Veterinarski bolnici Ptuj na Ormoški 28. Cepljenje se prav tako ne priporoča za doječe in breje samičke. Tudi to morajo lastniki javiti v ambulanto in se dogovoriti za kasnejše cepljenje. Ceno cepljenja vsakoletno določi VURS (Veterinarska uprava republike Slovenije) in Veterinarska zbornica Slovenije. Letošnja cena je 5.000 tolarjev. Sestoji se iz: Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi tretje alinee 144. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99, 101/99 in 8/00) izdal ODREDBO o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 2000. 11. člen omenjene odredbe odreja preventivne ukrepe pri psih: • psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini, • od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev, • mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko napolnijo 4 mesece starosti, • ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedalce, » cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije (na območju Mestne občine Ptuj ima koncesijo Veterinarska bolnica Ptuj, d. o. o.), 0 cepljenje mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2000. REPUBLIŠKE TAKSE 3.030 tolarjev Veterinarske storitve 1.655,46 tolarjev DDV na veterinarsko storitev 314,54 tolarjev 5.000 tolarjev V veterinarsko storitev je všteta cena vakcine, zdravila proti notranjim zajedalcem, material (igle, brizge), oglaševanje v medijih (radio, časopis), knjižica in značka. Lastniki psov, ki se ne bodo odzvali cepljenju, bodo predani veterinarskemu inšpektorju. Le-ta jih bo predal sodniku za prekrške. Do konca leta 2000 bo izpeljan projekt centralnega registra psov iz vse Slovenije, tako da bo evidenca cepljenih in necepljenih psov bistveno enostavnejša in hitrejša. Veterinarska bolnica Ptuj organizira cepljenje v svoji Ambulanti za male živali vsak delavnik od 8h do 19h. Prav tako organizira cepljenje na terenu po vnaprej objavljenem razporedu v ptujskem Tedniku. Vsak lastnik psa dobi ob cepljenju knjižico z vpisanim cepljenjem, vrsto cepiva in pasjo značko (obesek), na kateri je številka, pod katero sta pes in njegov lastnik zavedena v registru psov, katerega so po Zakonu o veterinarstvu dolžne voditi veterinarske organizacije. Značka je trajna in jo ima pes do konca življenja. V primeru izgube lahko zahteva lastnik psa izdajo dvojnika značke. Knjižica o cepljenjih je v bistvu osebni dokument psa in jo je lastnik dolžan predložiti pri vsakem cepljenju. S knjižico, potrjeno pri veterinarju, se potrjuje, da je pes zdrav in ima opravljena predpisana cepljenja ter lahko s svojim lastnikom brez skrbi potuje po Evropi. V primeru, da necepljen pes poškoduje človeka, so finančne posledice za lastnika psa lahko zelo dramatične. Veterinarski zavod republike Slovenije je preko higienske službe dolžan preverjati veliko število anonimnih prijav zoper lastnike psov, ki ne cepijo svojega psa. Skratka, menim, da kar razširjeno mnenje, da psa ni potrebno cepiti, ker ni posledic, nikakor ne drži več. Zagrožene kazni so bistveno višje od cene cepljenja psa. Cena cepljenja bo po izteku akcije višja. Vse dodatne informacije o cepljenju psov proti steklini lahko občani -lastniki psov dobijo na telefonskih številkah: 749 36 50, 0609/634 904, 041/630 743 ali osebno na sedežu Veterinarske bolnice na Ormoški 28. Emil Senčar, dr. vet. med., direktor Veterinarske bolnice PTUJ DEŽURSTVA LEKARN zm ■ » Lekarna Ptuj, Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (062) 771-600 je odprta: od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 v soboto od 7.00 do 14.00 DEŽURSTVO: APRIL: od 10. do konca meseca MAJ: od 8. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in v času praznikov (24. in 27. april) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Lekarna TOP-lek, tel.: (062) 7878-490 (1) Potrčeva 23, PTUj faks: (062) 7878-492 je odprta: o od ponedeljka o v soboto DEŽURSTVO: MAJ ponedeljek (1. maj): 24 ur, torek (2. maj): 24 ur, četrtek (4. maj): 20.-7. ure, sobota (6. maj): 14.-7. ure, Dežurstvo končamo 8. maja ob do petka od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 sreda (3. maj): 20.-7. ure, petek (5. maj): 20.-7. ure, nedelja (7. maj): 24 ur '. uri. LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ SPOMENIKI OBNOVUENO JE TRIKOTNO KUŽNO ZNAMENJE V BUDINI X/ßdetjo, 9. malega travnja, se je na dvorišču pri Emeršičevih v Budini zbralo več kot 100 krajanov, ki so prisostvovali odprtju prenovljenega baročnega trikotnega znamenja iz 17. stoletja - kot spomin na kugo, ki je v teh krajih morila v letu 1647. Pobudo za obnovitev je dalo Društvo upokojencev Budina Brstje, ki ima sliko znamenja na svojem praporu. Nad dve leti trajajočim obnavljanjem je vodil strokovni nadzor Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Upokojenci so prispevali več kot 500 prostovoljnih delovnih ur, skromno finančno pomoč pa je odobrila Mestna občina Ptuj. Zgodovinsko vsebino je podal Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na MO Ptuj. Prisotne so pozdravili predsednica društva upokojencev Marija Cvetko, podpredsednik sveta mestne četrti jezero mag. Marjan Janžekovič in župan MO Ptuj Miroslav Luci. Blagoslovni obred je opravil pater Miha iz župnije Sv. Petra in Pavla. Kulturni program so izvedli učenci glasbene šole Ptuj in člani komornega moškega zbora Društva upokojencev Budina Brstje pod vodstvom dirigenta Ladislava Pulka. Kot zanimivost vetja omeniti, da je dirigent posebej za to priložnost harmoniziraI ljudsko pesem "Mati piše pismo belo”, ki je bila prvikrat javno zapeta. Po odprtju so se krajani zbrali v avtomobilskem salonu Kolarič, kjer so jih pogostili z dobrotami, katere so darovali krajani, ob sladki kapljici pa so tudi veselo zapeti. Slavko Brglez Predsednica DU Budina Brstje Marija Cvetko je pozdravila vse navzoče in se zahvalila za vse vrste pomoči pri obnavljanju baročnega trikotnega kužnega znamenja. SPOROČILA iir POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel.: 062 787-9230 (uprava muzeja), 062 748-0350 (pedagoška služba in naročila obiska), faks: 062 787-7700, e-mail: muzej-ptuj. uprava@siol. net. STALNE ZBIRKE Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja, grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, od 1. maja naprej pa do \ 18. ure. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so za obiskovalce odprte vsak dan od 9. do 17. ure, od 1. maja naprej pa do 18. ure. I. in III. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 879). Ključ od lil. mitreja lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosednji hiši (K mitreju 3). Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. CALERIfA Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Do 28. maja 2000 je na ogled razstava Dušana Kirbiša Slike 1977-2000. PRIREDITVE, OTVORITVE, KONCERTI IN OBČASNE RAZSTAVE Na ptujskem gradu in v Miheličevi galeriji je do 28. maja na ogled razstava Dušana Kirbiša Slike 1977-2000. 17. maja 2000 ob 11. uri bo na ptujskem gradu otvoritev razstave likovnih del z natečaja za otroke "Moj naj ljubši muzejski predmet". 11. maja bo ob 18. uri z začetkom v Miheličevi galeriji javno vodstvo umetnostne zgodovinarke Stanke Gačnik po razstavi Dušana Kirbiša Slike 1977-2000. 20. in 21. maja bo med 10. in 13. uro muzejski vikend za otroke "Prisluhnimo antičnim pripovedkam". Muzejski vikend bo v antičnem lapidariju k nekdanjem dominikanskem samostanu. Martin Šteiner UVELJAVLJANJE FINANČNIH INTERVENCIJ ZA KMETIJSTVO Z letošnjim letom pristopamo k novemu in nekoliko drugačnemu načinu uveljavljanja državnih subvencij za podporo v kmetijstvu (Ur. I. št. 27, z dne 28.3.2000). ROK ZA VLAGANJE subvencij-skih vlog bo trajal od 1.5.-30.5.2000. Predpisane obrazce za vloge boste dobili pri Kmetijski svetovalni službi na območnih kmetijskih zavodih. Vloge se bodo pošiljale na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56, Ljubljana, s pripisom "SUBVENCIJSKA VLOGA", kopije vlog pa mora hraniti vsak še najmanj 5 let. Vsaka kmetija določi nosilca kmetijskega gospodarstva, ki bc uveljavljal finančne intervencije v letu 2000. Pri uveljavljanju neposrednih plačil na obdelovalne površine bo potrebno na kopije katastrskih načrtov (mapna kopija) vrisati posamezne vrste rabe kmetijskih zemljišč (njiva, travnik ipd.) ter kulture (koruza, pšenica ipd.). ZATO JE NUJNO, DA Sl VSAK UPRAVIČENEC PRAVOČASNO PRISKRBI IZPIS VSEH PARCELNIH ŠTEVILK IN MARNE KOPIJE ZA POVRŠINE, KI JIH OBDELUJE. Enako velja za zemljo, ki jo ima upravičenec v najemu (najemna pogodba z navedbo parcel in mapna kopija). Z Geodetsko upravo Slovenije poteka dogovor, da lahko upravičenci dvignejo podatke o parcelah in mapne kopije, izdelane posebej za ta namen, samo ob plačilu materialnih stroškov. Nepopolne in nepravočasne vloge bodo zavrnjene. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svojem področnem kmetijskem svetovalcu oz. na sedežu KSS Ptuj; tel. (062) 749-36-10. Andrej REBERNIŠEK, univ. dipl. kmet. ing., Kmetijska svetovalna služba Ptuj GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - ZA OTROKE - RAZNO GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 749 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: G leda lisce. Ptuj@ guest, arnes. si http://www2. arnes. si/~mbgptuj POSLOVANJE V LETU 1999 jledališče javni zavod in s fern porabnik občinskega roračuna, se nam zdi prav, da javnost v glavnih obrisih seznanimo s poslovnimi rezultati minulega leta, ki jih je najvišji organ - svet zavoda potrdil na februarski seji. Gledališča svojo uspešnost merijo po dveh kriterijih: a) umetniškem in b) poslovnem. Pri umetniškem smo pozorni na strokovne ocene in kritike, nagrade, sodelovanja na festivalih ... Ker pa gre v umetnosti zmeraj za individualen akt - tako pri izvajanju umetniškega dela na odru, kakor tudi pri vašem doživetju v dvorani, na koncu zmeraj velja tisto staro: Vsake oči imajo svoj'ga malaga! In šele čas ter pogled nazaj običajno pokaže, koliko je bilo neko obdobje umetniško "vredno", relevantno in pomembno. Pri poslovnem vidiku pa učinke gledališča lažje "merimo". Tako vsako leto opazujemo naslednje štiri ključne vidike poslovanja: 1 ) število prireditev, 2) število obiskovalcev, 3) zasedenost dvorane in 4) lastni prihodek. V letu 1999 beležimo 225 prireditev. Od tega jih je bilo 164 v gledališki stavbi na Ptuju, 61 -krat pa smo gostovali v drugih krajih po Sloveniji. Vseh obiskovalcev je bilo 34.750. Zelo nas veseli dejstvo, da je bilo kar tretjino tega mladih (ciklus otroških-lutkovnih in mladinskih predstav). Zasedenost dvorane gledališča je bila 149 gledalcev na predstavo. Tisti, ki nas obiskujete, dobro veste, da so sedeži v naši dvorani zelo neenakovredni; prvovrstnih je le 133, nato pa pridejo priklopniki, druge vrste, galerija ... do skupnega števila 200 sedežev. Statistika pokaže, da so bili dobri sedeži zmeraj prodani - in res, marsikdo izmed vas se včasih ni odločil za ogled predstave, ko smo mu povedali, da so ostali samo še slabši sedeži. Lastni prihodek je znašal 18 milijonov SIT oz. 29% vseh PRIPOROČAMO 6. maja: Freyer prihodkov. Med pomembne poslovne uspehe preteklega leta pa uvrščamo tudi dokončanje projektne dokumentacije za obnovo ptujskega gledališča (PGD). Tako so bili po več kot sto letih prvič izdelani celoviti načrti za prenovo gledališke stavbe. Teater: TOBIJA-lutkovna "TZ1“ 17 maja: Slovenska prosvetna zveza iz •jt: KONFmVCAŽMU-Pitava za mladino 0 11. maja : MARJETKA, str. 89 Kaj vsi ti podatki pomenijo, je to veliko ali malo? Brez primerjave ne bo nič. Zato bo najboljše, če pogledamo tistega, ki nam je najbolj podoben. To je Prešernovo gledališče Kranj. Tudi njega je ustanovila kranjska občina in tudi ta se trudi, da bi čim več denarja zanj dobili še iz državnega proračuna. Ptuj Kranj število zaposlenih 6 21 število vseh prireditev 225 259 št. gostovanj po Sloveniji 61 72 vseh gledalcev 34750 51657 zasedenost dvorane 75% 78% ves prihodek 63 mio SIT 181 mio SIT dotacije mesta 37 mio SIT 89 mio SIT dotacije države 7 mio SIT 41 mio SIT Upnice lahko kupite ali ZtV;?tevsakdelavnikmed ! U- ur° v pisarni gledališča. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti " O)kasneje dan pred predstav Vstopnice, kijih do •^1ne„ebosU J lrZ"°ddnpredU™«°'" Z Prodajo-Rezervacij na vTčePrnahiaVe Spre'em°™o. Pojasnila: V Kranju ima dvorana 253 enakovrednih sedežev, ptujska 133. Zaposlenih imajo 7 igralcev, na Ptuju ni zaposlenega nobenega igralca. Vir: Poslovno in finančno poročilo PG Kranj in Gledališča Ptuj za leto 1999. "Notranjih rezerv" v ptujskem gledališču ni. Za njegov nadaljnji razvoj, novo pozitivno zanko bo treba najti "zunanje viške", ki bodo zapolnili motnje v delovanju sistema. O tem, da je po štirih letih Gledališče Ptuj na vrhu in zakaj se bo - brez svežega denarja - začel počasen upad, pa v kateri od naslednjih številk, ko nam bo uredništvo znova namenilo prostor. Samo M. Strelec, direktor POVABILO V KNJIŽNICO KNJIŽNICI IfcflNk POTRO P ♦ T * U ♦ J pril le ''skoraj mesec knjige; v začetku meseca so potekale prireditve ob mednarodnem dnevu otroške knjige po vsej Sloveniji. Tako so v Ljubljani mladi bralci razglasili svojo najljubšo knjigo pretekle sezone; zmagovalki med domačim leposlovjem sta dve knjigi, ki sta dobili enako število glasov: Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo! in knjiga komaj sedemnajstletne Nejke Omahen z jedrnatim naslovom Silvija. Tilka Jamnik Knjižna vzgoja Cankarjev dom je bil prizorišče pravljičnega maratona, kjer so sodelovali uveljavljeni pravljičarji z vseh koncev Slovenije. V Bologni je v začetku aprila potekal največji in edini svetovni sejem knjig za otroke, kjer so podelili prestižne knjižne nagrade avtorjem za otroke - Andersenovo nagrado je dobila brazilska pisateljica Ana Maria Machando, enako za ilustracije je dobil Anthony Browne. V aprilu je svet obšla bralna poslanica, ki jo je letos napisala finska kandidatka za Andersenovo nagrado Hannele Huovi. Mnoge prireditve bodo zadihale sredi aprila (knjižne razstave, literarni večeri, knjižni sejmi in ugodne prodaje ...), ko bomo praznovali mednarodni dan knjig in avtorskih pravic (23. april). Knjižnopraznični april praznuje mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča z medobčinskim knjižnim kvizom, kjer so se letos tričlanske ekipe osnovnošolcev pomerile v znanju o komunikacijah. Praznujte s knjigo tudi vi in pripeljite otroke v lepo urejen mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, kjer vas pričakujemo vsak dan od osme do devetnajste ure (do dvanajstih ob sobotah). Članarine in tudi vstopnine za pravljične ure in druge dejavnosti (prvi, drugi in zadnji četrtek v mesecu ob sedemnajsti uri) ni. Liljana Klemenčič INTERVJU RAZGOVOR V MERCATORJEVI TRGOVINI V SUPER MESTU O tnrkp šfinji številki smo na kratko omenili nekaj neuglednih točk z zhodne ali ormoške cestne uvoznice. Vendar so tudi ugledne točke, kot je Super mesto z raznovrstno trgovsko in gostinsko ponudbo. Mednje spada največja živilska ponudba HIPERMARKETA Mercator SVS Ptuj. Pogovarjali smo se s poslovodjem Ivom Valandom, ki vodi trgovino od odprtja naprej. Res je, da je v Mercatorjevem hipermarketu največja in najkakovostnejša ponudba živilskih in ostalih potrebščin na območju MO Ptuj. Videti je, da vas obiskujejo kupci iz bližnje in daljne okolice. Čemu lahko pripišete tako številen obisk kupcev? "Veselijo me dejstva, ki ste jih našteli in ki držijo. Omenil bom nekaj dejavnikov, ki so ključnega pomena, da je hipermarket v Ptuju tako zaživel. Ze sama beseda hipermarket da vedeti, da je to nekaj velikega. Čeprav smo med šestimi v Sloveniji po velikosti najmanjši, smo na območju Mestne občine Ptuj največja prodajalna. Prodajna velikost 1500 rrf omogoča preglednost nad blagom in premore okrog 14.000 različnih izdelkov. Lokacija Super Poslovodja Ivo Valand z delom kolektiva hipermarketa, mesarjem in pekom. mesta je nadvse primerna, saj je ob robu mesta, kamor umeščajo nakupovalne centre tudi v tujini. Če je nakupovalni center velik, mora imeti temu primeren parkirni prostor. Pri nas je kupcem omogočeno, da kupljeno blago z vozički pripeljejo do svojih avtomobilov. Poudariti moram tudi zavzetost zaposlenih v prodajalni ter dobro sodelovanje z upravo. S skupnimi močmi želimo kar najbolj zadovoljiti kupce, da bi zadovoljni odhajali iz hipermarketa ter se vanj znova vračali. Pomanjkljivosti, ki se tu in tam morda pojavijo, sproti odpravimo. Tukaj mislim zlasti na kakovost dela, kajti v današnjem času, ko je prisotna konkurenca, so malenkosti odločilnega pomena. O tem pa odloča kupec. " Koliko sodelavcev dela v hipermarketu, kako imajo delavke oz. delavci urejen delovni čas in kakšno je njihovo zadovoljstvo? "V hipermarketu nas je trenutno zaposlenih 30. V to število nista všteta mesarja in delavci mini pekarne. Kakšno je zadovoljstvo zaposlenih, bi morali vprašati njih. Moja ocena pa je, da smo marljiv kolektiv, da imamo pristne in korektne medsebojne odnose, kjer vsak ve, kaj in kako delati. To je tudi pogoj, da so zaposleni v delovnem okolju zadovoljni in lahko tako prispevajo največ, kar se od njih pričakuje. Delovni čas je urejen, kar pomeni 40-urni delovni teden. Ob povečanem obsegu del, zlasti ob praznikih, je potrebno organizacijo prilagoditi razmeram, kar zaposleni z razumevanjem sprejmejo. Tako se ne kopičijo nadure. " Že več kot leto dni je minilo od odprtja enega največjih trgovsko živilskih središč Mercatorja v Sloveniji. V tem času ste že stregli kupcem ob dveh trgovsko najprometnejših praznikih (božič, novo leto). Ali lahko poveste, kakšen je povprečni dnevni bruto izkupiček in kako ga ocenjuje vaša uprava SI'S v primerjavi z drugimi podobnimi hipermarketi v Sloveniji? "Tile dnevni izkupički naj ostanejo mala poslovna skrivnost. Ni pa skrivnost, da je precej povečan promet ob koncu tedna in pred prazniki. Če bi ugibali in rekli 1.000.000 DEM na mesec, bi vam pritrdil, da se niste veliko zmotili. Osebno menim, da ne smeš biti nikoli povsem zadovoljen, kajti vedno se da narediti še kaj, da so rezultati boljši. V primerjavi z ostalimi našimi hipermarketi lahko rečem, da je promet na zaposlenega v povprečju precej podoben. " Ali predvidevate kakšne razvojne novosti, ki bi kupce še dodatno pritegnile, ker tudi konkurenca ne miruje? "Res je na Ptuju prisotna močna konkurenca, ki ne miruje. Naša naloga pa je, da smo zmeraj korak pred njo. To se mora odražati v ugodnih cenah, potem v nekaterih trajno nizkih cenah, akcijah in različnih predstavitvah, ki se vrstijo ena za drugo. Vse skupaj pa zaokroža v vsej Sloveniji znana blagovna znamka M. Pogoji so dani, zaposleni pa moramo svoje delo opravljati čim-boljše. Dnevno moramo upoštevati želje in pripombe kupcev, kajti njihovo zadovoljstvo je merilo naše uspešnosti. Glede vašega vprašanje o modernizaciji prehoda za pešce mi je znano, da je naša uprava že intervenirala, ravno tako tudi Mestna občina Ptuj. Rešitev bo odvisna od državne uprave cest Slovenije, kamor spada cesta G2. " Upam, da bodo informacije, ki ste jih nanizali v prijetnem razgovoru, koristne za naše bralce, za kar se vam lepo zahvaljujem. Slavko Brglez Mercator Mercator SVS, d.d. Ptuj obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni: e HIPERMARKET PTUJ od 8.00 do 17.00 e SP ŽIVILA od 7.30 do 17.00 Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte: tSPCMD o SP PANORAMA $ SP ŽIVILA $ M ROGOZNICA Ob PRAZNIKIH so dežurne prodajalne odprte od 8.00 do 12.00: • SP BLAGOVNICA -27. april 0 PC BREG -1. maj 0 M RIMSKA PEČ-2. maj 5i Mercato maj boljši sosed Ptujčana vsak mesec BREZPLAČNO prejme na dom 8.750 gospodinjstev. 031 304-851 Miran Kušar s.p. DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel. 062 778 424 IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Udobje doma vsak [naj] ima Idi Vprodajalni KRT Vam nudimo bogato izbiro K stenskih oblog, laminatov, itisonov, PVC podov, Ml tekačev, preprog, predpražnikov... pogoji Prodajalna je odprta vsak dan med 8. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 12.uro. I^DT • j i i • v • l%lf I za idejo boljši Talne in stenske obloge, Slomškova 6, Ptuj Računalniško izobraževanje... „.Za vsak dan BÄÄi do odločitev prihaja hitro in enostavno V, WindOWS - organizirale Informacij In dokunaitov, nasveti ta trfld.. Word - Izdelava In urejanje dopisov, plakatov, nM, seminarjev EXCel - vodenje stroäov v gospvdiqstro, izračun doboditae, ... Internet ■ iskanje in obavlja oje podatkov, Iskanje infomadj, novic ... OntiOOk - organizirale Informacij, elektronske pošto, arnik, rokovnik... PowerPoint - Izdelava profeslonolnlli predstavitev, poročH, prosojnic[id postanite sodooen vodja, Ki Trna vse pod nadzori ...učimo se za življenje isluhnili bomo vsakemu posamezniku omam. nimm un Kreativne Multimedijske Rešitve - • • ► Izdelava Spletnih Predstavitev Vseh Zahtevnosti ■ ► Registracija Internet Domene Za PpjETJE # ■ ► Izdeuva Idejnega Projekta Predstavitve Na Spletu *•••*> Postavitev Spletvih Strani Na StreZnik 1..... p Promocija Spletnih Strani ZASEBNA SOLA HUJ Olmo 55 962/779 095 WWW.9A9I96A1A.SI CISTO CISTO MESTO d.o.o. PTUJ Dornava cesta 26, 2250 PTUJ Tel.: 062/746-319 062/ 746-320 PRODAJA KOMPOSTA, LESNIH SEKANCEV IN VRTNE ZEMLJE V VREČAH 30 I IN V RAZSUTEM STANJU ©MUKA Osojnikova 9, 2250 PTUJ Tel.: 062 78 70 930 Fax: 062 78 70 931 m Poslovni center Drava - pri ŠPARU v 1. nadstropju FrceCOM d.o.o. , comp™#1 Prodaja in servis računalnikov SALON IN SERVIS: Osojnikova 21, Ptuj, tel: 78-00-260 TRGOVINA: Trstenjakova 5, Ptuj, tel: 775-077 SERVIS KOLES TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. Slovenski trg 1 2250 Ptuj tel. 77-85-871 GSM: 041 925 852 TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO, d.o.o. KMEIKALIJA, Zagrebška 17, 2251 Ptuj, tel. 02 78-37-621 KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02 76-63-951 MESALNICA FASADNIH OMETOV in FASADNIH BARV — čez 2 LETI na kredit še ostanek NA KREDIT ali STARO za NOVO ' DOJE MOBI L PTUJ Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 062 783 828 ijw‘ MOTOR