Posamezna številka Din i.	Postnima	v	gotovini.
St. 82.	V	Ljubljani,	v	soboto	5.	aprila	1824.	Leto	I.
V
JKfe
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | f	Mesečna	naročnina:	I
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i
h
Neodvisen	po
Uredništvo: Wo!fova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
•■'xn'9W®5P]P«T	—
mmili
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	\
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I I	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. .	I
□    ....................
Da ne bo prepada!
Italijanski pesnik Roberto Bracco je Prevzel protifašistovsko kandidaturo. Roberto Bracco je sicer že 60 let star
s politiko se ni pečal vse svoje življe-jUfc; vseeno je zapustil svoje mirno življenje, vseeno je tvegal udobnost, popularnost in morda tudi življenje in vstopil v boj z diktatorjem, da pribori svojemu narodu svobodo. Roberto Bracco je pač tisti mož, ki ve, da je dolžan storiti za svoj narod vse, kar je v njegovi moči in da je dolžnost mo-I u *6n? ve2ia, čim višji je njegov inte-lekt, čim\išja je njegova veljava.
Pri nas pa pozablja inteligenca na to pravilo, kljub splošno znanemu Jurčičevemu izreku, vedno bolj in bolj. Skoraj bomo prišli tako daleč, da smatrajo naši inteligenti politiko le za interesantno debatno snov, če ne celo sa-»o za snov zabavljanja, ne pa za tori-j~e njihovih sil in njihovega intelekta. Inteligenca pa, ki nima zmisla za politično udejstvovanje, mora neizogibno Rubiti tudi voljo za gospodarsko in . ulturno delo med narodom. S tem pa le neodvrnljivo, da se inteligenca narodu vedno bolj in bolj odtujuje in da za-£iia med narodom in inteligenco vedno bolj zevajoči prepad. Temu stanju se danes vedno bolj bližamo in zato čuti narod inteligenco vedno bolj kot luksuz, Zato je veljava naše inteligence silovito Padla.
Včasih ni bilo tako in včasih je bila naša inteligenca tako ozko spojena z narodom, da smo se mogli ponašati kot ®<len tistih redkih srečnih narodov, da
bila inteligenca z narodom tako tesno spojena, da je bila ž njim eno. Naša politična zgodovina nas uči, da so bili vsi naši nacijonalni uspehi direktno odvisni od intenzivnosti zveze med inteligenco in narodom. Za časa prebujenja je bila naša redko sejana inteligenca naravnost zraščena z narodom in zato smo šli kljub najneugodnejšim razmeram od zmage do zmage. Toda tedaj je bil pojem inteligent istoveten s patriotom in vsakdo je dal narodu, kar je sploh mogel dati. Zato so bili tedaj S vsi naši pesniki tudi politiki in
kaz nK a v Političnem boju je bila do-Kaz nacionalne mlačnosti.
Silno" Jne”Ciar ie bil tedaj nacijonalen boj bleme ni x,aven- Za nobene težje propadal«	temveč inteligentu je pn-
na j3!010 naI°ka agitatorja. Danes n n. u 0ca v našem političnem boiu „ " 70mpliciranejših državnopravmh,
gospodarskih in nacionalnih vprašanim, naša inteligenca pa stoji po svoji ogrom-ni večini isvun boja in se dostikrat celo Posmehuje narodu, ki rešuje ta vprašaja sam in zato dostikrat — napačno.
Toda napake niso krivda naroda, emveč krivda inteligence, če bi klicali Levstik, Jurčič in drugi naši prvobori-telii: odi profanum vulgus, kakor kliče anašnja inteligenca, potem bi ostali narod hlapcev in dekel in naše samo-aopadljivo hvalisanje slovenske kulture
bi bilo niti farza.
. Naši inteligenci danes v resnici ni z Jožicami nastlano. Toda mi vsi vemo, da so bili Jurčič, Levstik in drugi večni reveži in vendar so stali vedno v prvi Vrsti boja in priborili narodu kulturo in Pravice, svojim inteligentom naslednikom pa veljavo in udobno življenje.
Današnja inteligenca mora slediti vzgledu slovenskih prvoboriteljev, ali Pa postane za narod nepotreben luksuz. Danes ne gre boj samo za kulturen na-Predek naroda, danes je treba narod Gospodarsko, moralno in intelektualno Dvigniti tako, da bo zmožen konkurence ™di z narodi, ki so se že prilagodili arnerikanizmu. Naša inteligenca se mora Privaditi misli, da so časi udobnega salonskega dela minuli, da je daness čas borbe, v kateri mora stati vsak mož cel.
Usoda ruskega naroda nam jasno Pravi, kaj čaka narod, kjer1 je nastal Jbed inteligenco in narodom prepad. Po-o« krvi so tekli samo vsled tega pre-vi .in Y splošnem veselju spočeta re-oiucija je samo vsled odtujenja inteligence narodu postala najbolj krvava re-oiucija zgodovine.
Inteligenci gre posebno mesto v narodu. toda samo tedaj, 5e se za to me-
Poskusi vlade.
Definitivna odločitev pade danes.
Beograd, 4. aprila. (ML) Nocoj ob 5. uri se je začela seja ministrskega sveta, v kateri se je razpravljalo izključno o položaju. Vlada je konkretno sklenila samo to, da se seje narodne skupščine na vsak način odlože in da se o priliki verifikacije mandatov HRSS v plerumu narodne skupščine verificira saino onih 17 mandatov, ki so bili v odboru soglasno sprejeti. Za ostale mandate pa se sestavi anketa, ki bi imela preiskati vse vložene pritožbe. Vlada misli, da bi na tak način smela sklicaU sejo narodne skupščine, ker bi po sedanjem stanju bilo razmerje med vladnimi poslanci in opozicijo 1157 proti 127. Vlada pa ima sedaj več upanja, da pridobi za svojo večino še del poslancev dže-mijetskega kluba in nekatere neodvisne poslance. Tako bi bila prva kot druga rešitev primerna. Definitivna odločitev mora pasti jutri, prej pa je treba še obvestiti krono.
Beograd, 4. aprila. (ML) Ker
opozicija goji še razne nade in želje, da bi se vršile seje skupščine, izjavljajo radikali, da sej nikakor ne bo pred sredino maja. Na tej seji se bo samo pre-čital ukaz o sestavi volilne vlade Pa-šič-Pribičevič. Nocoj so zato še drugi radikalni poslanci odpotovali iz Beograda, tako da ni nikogar več tam.
BAJONETI NA VIDIKU.
Beograd, 4. aprila. (ML) Glede na pretnjo opozicije, da bo imela svoje lastne seje v dvorani plenuma narodne skupščine, smo izvedeli od predsednika narodne skupščine, da je po členu 23 poslovnika to absolutno nemogoče, ker se seje ne morejo vršiti, dokler jih pred-sedništvo ne odobri in dokler niso prisotni tudi člani vlade, če bi opozicija prišla v dvorano, bi jo predsedništvo skupščine izgnalo s silo bajonetov. Misli se pa, da do tega ne pride, ker bo opozicija o pravem času opozorjena na posledice.
VSada se ne boli.
Volitve hoče izvesti na vsak način Pašič - Pribičevičeva vlada.
Beograd, 4. aprila. (ML) Iz vladnih krogov poročajo, da je vlada ne glede na delo opozicije pripravljena odgovoriti na vsako solucijo kot obvla-dovalka položaja. Ne bo se ozirala pri tem na to, če se bodo ali kako se bodo vršile skupščinske seje za verifikacijo radičevskih mandatov. Vlada se pripravlja na volitve. Za vsako ceno bo volitve izvedla Pašič-Pribičevičeva vlada, ker je vsaka druga kombinacija nemogoča. Zahteva se, da se likvidirajo
vsi protidržavni elementi. Vlada računa, da bo kombinacija Pašič-Pribičevič pri volitvah dobila 180 do 200 mandatov. Iz krogov vlade se dalje poroča, da bo Pašič-Pribičevičeva vlada šla skupno na volitve s samo eno listo Pa-šič-Pribičevičevo in s parolo: za kralja in ustavo, za državno in narodno edinstvo. Pozvala bo vse poštene sinove naroda, da se zbero okoli te zastave.
Protest opozicije.
Beograd, 4. aprila. (ML) Danes dopoldne se je sestal opozicijski blok k seji, na kateri je bilo po prejšnjih dolgih posvetovanjih med posameznimi zastopniki opozicije sklenjeno, da vsa opozicija, tudi zemljoradniki in Nemci, vloži odločen protest pri predsedništvu narodne skupščine zaradi odložitve sej narodne skupščine. Protestiralo se je pri Ljubi Jovanoviču, ki je odgovoril, da se bo storilo, kar bo mogoče; vendar pa ne ve, kdaj se bodo vršile sejg narodne skupščine. Opozicijonalni blok je tudi skienil izdati na narod proglas, v katerem bo orisal postopanje sedanje vlade.
Dr. Maček o postopanju vlade.
Beograd, 4. aprila. (ML) Predsednik poslanskega kluba HRSS dr. Maček je izjavil vašemu dopisniku, da je to, kar delajo sedaj radikali, več kakor diktatura. To pomeni že državni udar, ker vlada manjšina nad večino, če bi se prešteli in vzporedili volilci, bi se šele videlo, da vlada en radikal nad tremi drugitfoi, kar pa se ne sme dopustiti. Dr. Maček je nato še govoril o radikalni vladi in rekel, da ima ta celo strategijo in da se vede, kakor v vojni.
RADIČEVCI GREDO AGITIRAT.
Beograd, 4. aprila. (ML) Na
1.1UHDCC ^ 30. ie ‘meI danes popoldne • uncc- 36 k**0 sklenjeno, da poslanci I1RSS za določen čas zapuste Beograd ter med narodom pojasnijo svojim vohlcem sedanji politični položaj. Na ta sklep je nocoj ob 7.20 z zagrebškim vla-
k0ni„0S0Y.al° na Hrvaško 25 poslancev HRSS. Ti poslanci se imajo do prihodnje sobote vrniti v Beograd.
Besedilo pisma opozicije.
B e o g r a d, 4. aprila. (ML) Po konferenci opozicije so njeni delegati Pe-čič in tovariši nocoj izročili predsedniku narodne skupščine Jovanoviču protest, ker se ne vrše seje narodne skupščine, in hkrati predložili poročilo o delu verifikacijskega odbora. Pismo, ki
sto bori, če si privilegije pribori, £e se z delom spoji z narodom. Roberto Bracco je stopil na to pot. Ali bo tudi slovenska inteligenca opustila svojo pasivnost in šla med narod? Odgovor na to vprašanje je odgovor na bodočnost našega naroda.
so ga poslali predsedništvu skupine, se glasi:
Gospod predsednik narodne skupščine! Verifikacijski odbor je končal svoje delo z verifikacijo mandatov HRSS in Vam predložil poročilo. Po členu 6 skupščinskega poslovnika je treba najkasneje v treh dneh dati poročilo v tisk in razdeliti med poslance, potem pa v 24 urah po razdelitvi sklicati sejo narodne skupščine, ki mora tq poročilo vzeti v razpravo. Na zadnjem sestanku, ki se je vršil 31. marca, je narodna skupščina sklenila, da se naslednja seja skliče, čim bo katerikoli odbor predložil za delo v skupščini. S tem, da je bil nujni posel v verifikacijskem odboru končan in Vam je bilo predloženo poročilo, je za Vas nastopila dolžnost, in potreba, da se po členu 40 skupščinskega poslovnika skliče seja za takrat, kakor je skupščina sklenila, t. j. v prej opisanih rokih. Omenjeni skupščinski sklep v prepisu prilagamo. Po nalogu klubov, ki jih zastopamo, nam je čast poslati ta akt predsedniku narodne skupščine in ga zaprositi, da blagovoli postopati po zakonskih določilih člena 6 in 46 skupščinskega poslovnika.«
Podpisani so vsi, tudi zemljoradniki in Nemci. Izvedeli smo, da bodo vsi uradniki, ki so podpisali čestitko Davi-•doviču na njegovem delu proti vladi g. Pašiča, odpuščeni iz državne službe, ker so žalili avtoriteto oblasti. (??)
IZPLAČEVANJE INVALIDSKIH PODPOR.
Beograd, 4. aprila. (ML) Ministrstvu za socijalno politiko je finančni minister danes otvoril kredit 77,570.888 Din za izplačilo rednih invalidskih podpor in doklad, ker je bil v proračunskih dvanajstinah za čas od 1. julija 1923 do 21. marca 1924 za te namene odmerjen nezadosten kredit. Od jutrišnjega dne dalje se bodo v vseh pokrajinah začele invalidom izplačevati te podpore.
NEMŠKE REPARACIJE.
Pariz, 4. aprila. (K) »Information« javlja, da so izvedenci določili plačila Nemčije po preteku moratorija na 2 in pol milijarde zlatih mark in da so izdelali metode, ki bi po tem, kako se bo vzpostavila plačilna zmožnost države, omogočile, da se zahtevajo tudi višja Plačila,
Razpust komunistične stranke v Bolgarski.
Sofija, 4. aprila. (Z) Vrhovno ka-sacijsko sodišče je proglasilo včeraj komunistično stranko in vse njene institucije kakor tudi novo delavsko
stranko, ki so jo ustanovili komunisti za protizakonito in jo razpustilo na podlagi zakona o zaščiti države. Vsa imovina stranke bo konfiscirana.
Pred ©timskima volitvami v bolgarski.
B e o gr a d, 4. aprila. (Z) Povodom aretacij zemljoradnikov na Bolgarskem, je izjavil Kosta Todorov, * bivši poslanik na našem dvoru, da je ta akt Cankove vlade početek nove volilne kampanje. Cankov je že dvakrat odgo-dil občinske volitve, sedaj pa jih ne more več odlagati. To pa je tudi edino, kar znajo bolgarski profesorji in- generali, ki tvorijo današnjo vlado. Razen aretacij, se je dogodilo tudi mnogo ubojev zlasti na emigrantih, ki so verovali v uradno amnestijo in se vrnili. Izstop socijalistov Burlakova in Malinova je znak, da vlada propada. Bolgarski narod bo z njo obračunal.
Rusija In Kitajska.
Peking, 4. aprila. (K) (Reuterjev urad.) Zastopnik Rusije je resigniral na to, da bi prekinil diplomatske zveze s Kitajsko in bo pogajanja zopet nadaljeval.
Sanacija Madžarske.
Budimpešta, 4. aprila. (K) Na današnji seji narodne skupščine je predložil bivši finančni minister Kallay področno združenih odborov glede sanacije. Predsednik je predlagal, da se poročilo stavi na dnevni red jutrišnje seje. Po mestoma burni debati je bil predlog predsednika sprejet in je bila seja zaključena.
Proglas Davidovičeve demokratske stranke.
Beograd, 4. aprila. (ML) Nocoj je bil objavljen »proglas poslanskega kluba demokratske stranke svojim vo-lilcem«. Uvodoma poroča proglas, da je izbrisal iz kluba Pribičeviča in 14 poslancev ter utemeljuje ta korak, da so Pribičevič in tovariši, ki so bili vedno proti sedanji vladi, v trenutku, ko je bil boj opozicijskega bloka pred samo zmago, prešli k nasprotniku in'tako streljali svojim zaveznikom v orbet, česar jim ni mogoče oprostiti.
Prvikrat po ujedinjenju bi se bili zbrali v narodni skupščini zastopniki vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda Pribičevič in tovariši so to preprečili in tako onemogočili, da se s ceplje-
njem naroda zopet spravi v nevarnost načelo državnega in narodnega edin-stva. S svojim korakom so kompromitirali parlamentarizem in demokratsko iaejo.
Končno pravi proglas:
Prepričani smo, da bodo po tem pojasnilu vsi Člani demokratske stranke ostali v stranki, t. j. v stranki, ki trdno in neomajno čuva strankarski program državnega in narodnega edinstva in ki hoče, da bo v političnem boju spoštovanje dane moške besede glavno in moralno obeležje vseh javnih delavcev, ki zahteva, da se v tej državi spoštuje običaj parlamentarnega režima ter želi, da bo država zgrajena na varnih temeljih bratske ljubezni med vsemi plemeni in na popolni enakopravnosti vseh državljanov.«
Burna seja mariborskega obč. sveta.
Maribor, 4. aprila. (M) Današnjo sejo je otvoril župan ob tričetrt na 8. uro zvečer ter je poročal med drugim o prošnji Jugoslovenske Matice za podporo westfal-skim Slovencem. Odobren je bil predlog občinskega sveta Rogliča in nakazan v to svr-lio znesek 10.000 D.
Zupan poda nato daljše poročilo o stanju pogodbe s Falsko elektrarno v zvezi s trimilijonskim posojilom za zgradbo električnega omrežja v mestnem okolišu. Posojilo dobi občina pri pokojninskem zavodu proti odplačilu polletnega četrt milijona, pri-čenši s 1. januarjem 1927. Mestna občina odstopi zato pokojninskemu zavodu za zgradbo palače v Mariboru stavbišče pri mestnem pokopališču v Frančiškanski ulici. Ker je zadeva še v teku in se oficijelna pogajanja še vrše, prekine župan javno sejo ter se o zadevi podrobno razpravlja v tajni seji. V tajni seji, ki je trajala nad pol ure, je bilo najetje posojila sklenjeno ter so bili tudi določeni podrobnejši pogoji.
Po zopetni otvoritvi javne seje predlaga župan prehod na dnevni red. K besedi se oglasi obč. svetnik dr. Jerovšek, ki predlaga novo sestavo odsekov vsled izpremenjene konstelacije občinskega sveta. V tem pogledu se bodo sporazumeli predsedniki klubov do prihodnje seje. Nadalje poziva občinski svetnik dr. Jerovšek župana, naj kliče prihodnjo sejo pred 1. majem, ter stavi na dnevni red vse številne zastarele spise, ki jih ima župan v svoji miznici. 2upan odgovarja, da ima pravico sestavljati dnevni red za seje le on in da vedno skrbi, da pridejo nujnejše zadeve prej na vrsto. Večina občinskega sveta se pridruži zahtevi dr. Jerovška. O zadevi se je razvila precej viharna debata med socijalisti in ostalimi obč. svetniki. Obč. svetnik Roglič kritizira dejstvo, da stranke včasih po pol leta čakajo na rešitev na obč. svet naslovljenih vlog. Pri tem graja samovoljno postopanje župana, ki na lastno pest deli odgovore in se spušča v pogajanja brez zadevnega pooblastila. Med debato je večkrat nastal hrup in je župan le s trudom in skrajnim zvonenjem zopet napravil red in mir.
Obč. svetnik dr. Jerovšek zahteva nadalje spis o anketi glede brezposelnosti. Zadeva je bila tudi na dnevnem redu zadnje seje in so se tedaj zlasti socijalisti zavzemali za nujnost. Spisa pa še do danes ni, dasiravno je od tega preteklo že nekaj časa in se o stvari ni nič ukrenilo. Konstatira, da je dozdevno zanimanje za brezposelne tako socijalističnega kluba, kakor tudi župana samega le navaden lov za glasovi volilcev. Govornik predlaga, naj se v svrho podpore brezposelnim dovoli znesek 33.000 D, ki je takoj na razpolago ter naj se natanko določi, komu se sme podeliti podpora, da se tako prepreči vsaka zloraba. V kontroverzi z obč. svetnikom dr. Jerovškom je rabil župan izraz, da je »blebetal«, radi česar se je čutil dr. Jerovšek užaljenega In je ogorčeno za-
hteval od župana, naj prekliče žalitev. Tej zahtevi se pridruži tudi obč. svetnik Roglič, ki stavi konkreten predlog, naj občinski svet ugotovi, da je župan rabil izraz s predsed-stvenega mesta in se mu naj izreče graja. V dvorani je nastal -velikanski hrup in prerekanje, na kar so socijalisti zapustili klopi in odšli Iz dvorane. Občinski svet je bil vsled tega nesklepčen. Ker se socijalisti tudi po odmoru 5 minut niso povrnili v sejno dvorano, zahteva Jerovšek, da se stavi na dnevni red prihodnje seje ta zadeva, preko katere večina občinskega sveta ne more iti. Dokler župan tega ne stori, ostale stranke ne bodo prisostvovale nobeni seji.
Ob pol 10. uri so se obč. svetniki razšli. Izgleda, da so dnevi Grčarjevega županovanja šteti in da bo kmalu sledil apel na vo-lilce.
Borzna poročila.
Beograd, 4. aprila. (Z) Devize: Dunaj 0.1141-0.1147, Budimpešta 0.10— 0.115, Bukarešta 42.50—0. Ženeva 1416— 1417, London 350—350.50, Milan 355.50— 356, New York 81.25—81.75, Pariz 467—469, Praga 241.75—242, Solun 140—143, Sofija
50.50-0.
Zagreb. 4. aprila. (Z) Devize: Dunaj
0.1140—0.1160, Budimpešta 0—0.13, Bukarešta 0—42.25, Italija izplačilo 354.60— 357.60, Italija ček 354.50—357.50, London izplačilo 349.50—352.50, New York kabel 81— 82, Ček 80.77—81.77, Pariz 470-475, Praga
240.50—243.50, Švica 1415—1425, Švica ček 1422.65—1423.65. Valute: Češkoslovaške krone 238—241, francoski franki 457.50-462.50, madžarske krone 0.075—0.105.
C ur ih, 4. aprila. Beograd 7.10, New' York 574, London 24.72, Pariz 33.05, Milan 25.06, Praga 17.05. Budimpešta 0.0075, Bukarešta 2.95, Sofija 4.10, Dunaj 0.008075.
Berlin, 4. aprila. Beograd 5.63, Dunaj 6.08, Milan 18.45, Praga 12.71, Pariz 24.19, London 18.055, New York 4,19, Curih 73.32.
Praga, 4. aprila. Beograd 42.50, Dunaj 4.82, Berlin 7,20, Rim 152.25. avstrijske krone 4.80, italijanske lire 154.25, Budimpešta 4.50, Pariz 199,75, London 148.05. New York 34.35, Curih 602.50.
Dunaj, 4. aprila. Devize: Beograd 872—876, Berlin 14.85—15.15, Budimpešta 0-90—L00, Bukarešta 359—361, London 305.200—306.200, Milan 3109—3121, New York 70.935—71.185. Pariz 4087—4103, Praga 2114—2124, Sofija 508—512, Curih 12.355 —12.405. Valute: Jugoslov. dinarji 871— 877, dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 486—494, nemške marke 14.60—15.00, angleški funti 303.400—305.000, francoski fran-4070-4100, italijanske lire 3115—3135, romunski leji 355—359, švicarski franki 12.310 —12.390, češkosl. krone 2097—2113, mn. džar&ke krone 0JB5—0J?5.
VoTTA gvolrlH
▼w5liwiiiiii<rg% H mambo«
Sedanja in bodoča Rušila.
Po najnovejših virih spisal A G.
Trgovska politika.
Tafnik ruskega trgovskega zastopstva na Dunaju dr. Roman Wolsky je imel v »Handelsmuseum« predavanja, iz katerega posnemamo naslednje poročilo:
V Rusiji sami je trgovina popolnoma prosta. Kar si torej kdo pridobi v trgovini, jo — njegova last.
Vsa trgovina preko državnih mej pa je — državni monopol, t. j. vsa zunanja trgovina je v oblasti države. Najvišji cilj monopola je, da se izmenjava blaga (izvoz in uvoz) izravnava in vodi v interesu ljudskega in državnega gospodarstva. Država je izdelala dobro proučen načrt, po katerem vodi vso pro-dulvcijo državnih obratov in ima v evidenci izdelke zasebnikov, da jih more potom monopola prodajati v tujino. So-juz sovjetskih republik je najvišji poli-tiSki in gospodarski voditelj te trgovine in je v tem oziru suveren. Monopol zunanje trgovine je torej del suverenih pravic Sojuza.
Za izvrševanje tega monopola je bil ustanovljen ljudski komisarijat za zunanjo trgovino. Nihče, niti kak drugi ljudski komisarijat ne, ne more sklepati kake kupčije z prostranstvom.* Da je kontrola še strožja, je celo ta ljudski komisarijat v svoji organizaciji razdeljen v dva oddelka, in sicer v komerti-jelni in regulačni ali nadzorstveni; drugi ie nad prvim. Enako so razdeljena vsa trgovska zastopstva v tujini. Prvi oddelek kupčije izvršuje, drugi jih nadzoruje.
Za vsak uvoz ali izvoz mora dati regulačni oddelek ljudskega koinisarijata posebno dovoljenje ali licenco. Ta dovoljenja se morejo izdajati pa edino le v okvirju že prej določenega gospodarskega načrta. Brez takega dovoljenja ne more nič čez mejo. — Vlada hoče biti gotova, da ne tp v nobenem slučaju potreseno državno ravnotežje!
V letu 1920 do 1922 je znašal uvoz 513 milijonov zlatih rubljev, izvoz pa le 103 milijone torej nad 400 mil. več uvoza. — Tako razliko je hotela vlada za vsako eno onemogočiti — in dosegla je svoj namen z licencami, ki jih je trdovratno odmerjala po načrtu, da uvoz ne sme prekoračiti izvoza. Konec leta 1923 je pokazal že preostanek izvoza za 25 milijonov zlatih rubljev. Iz tega
je umljiva strogost v izdajanju licenc za uvoz in tudi izvoz.
Ob takem strogem sistemu je jasno, da uspehi zunanje trgovine niso zavisni od slučajev (izvzemši nepričakovane prirodne katastrofe).
Sovjetska Rusija je agrarna država. Pred vojno je bila največji izvoznik vseh možnih surovin, obenem pa je bila najboljši kupec industrijskih izdelkov inozemstva. Štiri leta svetovne vojne in tej sledeča meščanska vojna so v Rusiji uničila kmetijsko gospodarstvo in domačo industrijo. V prvem letu miru, 1921, so skušali povzdigniti kmetijstvo za pridelovanje surovin, ki jih inostranstvo potrebuje in za nje daje industrijske izdelke. Rusko gospodarstvo je moralo biti obnovljeno in vzgrajeno po načrtu, da čim prej doseže predvojno višino in zavzame svoje častno mesto v svetovnem gospodarstvu. — Zategadelj je razumljivo, zakaj monopol v zunanji trgovini in tolika strogost v izdajanju uvoznih dovoljenj.
Defenzivno plat ruskega gospodarstva naj pojasni še carinski tarif, ki smo ga povzeli iz onega od 1. 1913— 1916. Carine so fiskalne (čaj, kavai, ka-kao in podobno) ih strogo prohibitne za industrijske izdelke. Imamo tudi dife-rencijalne carine z ozirom na razne meje, preko'katerih prihaja tuje blago. (Zašel bi predaleč, ako bi razložil vso to carinsko politiko! Omenim le, da so carine bile odmerjene tako, da so pazile na interese poljedelstva.) Ali »kitajskega zidu« okoli Rusije ni. Ni mogoče izločiti brez zlih posledic tako velike države, ki obsega šestino sveta, in zato je bilo izdanih več naredb, po katerih more inozemstvo sodelovati na obnovi Rusije.
Za kupčijo z Rusijo so najbolj primerne takozvane »mešane družbe«, ka-koršnih je zdaj že šest, med temi dve na Dunaju; sledilo jih bo kmalu več, in sicer v glavnem tako, da se bodo družbe pečale le s trgovino določenih izdelkov, ne na sploh. — Zunanje tvrdke se prepuste v Rusiji tudi na ta način, da tu registrujejo svoje zastopnike, patente in znamke. Možna pa so tudi konsignacijska skladišča in končno — koncesije. — Ptuji kapital se more v Rusiji uveljaviti brez rizika. O tem morda posebej kaj več.
Naša parlamentarno - politična kriza.
SocijaJistični poslanec Nedeljko Di-vac je priobčil v beograjski »Politiki« pod tem naslovom zanimiva, dasiravno le tendencijozno zamišljena izvajanja o naših trenutnih notranje-političnih razmerah.
G. Divac ugotavlja predvsem, da sedanja parlamentarno-politična kriza nikakor ni iznenadenje za politične ljudi. Krizo je povzročil prihod poslancev Radičeve stranke. Z vstopom te velike skupine poslancev v narodno skupščino niso izgubili samo radikali možnosti za nar daljno vladanje, temveč so nastopili tudi drugi značilni dogodki.
Najprej je prišlo do razkola v demokratski stranki. Potem konflikti v vr-sitah same radikalne stranke in sicer radi vprašanja verifikacije mandatov radi-čevskih poslancev. Sedanja kriza ni prišla naenkrat. Živimo v stanju neprestar ne socijalne in politične krize od osvo-bojenja sem. Sedanja kriza je samo bolj akuten moment v tej stalni krizi. Vzroki te krize pa ne ležijo, kakor to mnogi naivno trdijo, v borbi za ali proti centralizmu. Vzroki so v naših kompliciranih in zelo različnih gospodarskih in soci-jalno-polifičnih odnošajih.
Treba je pogledati samo na naše posamezne kraje, da vidimo med njimi ve-' likanske razlike v gospodarskem, prometnem, prosvetnem in političnem oziru. Slovenija^ Južna Srbija ali črna gora predstavljajo popolnoma nasprotne svetove. Treba je pomisiti tudi na kulturne in verske razlike.
V tem je treba iskati v prvi vrsti vzroke za našo politično krizo, ki je topot našla svoj izTaz zlasti v parlamentarni krizi. Konflikti v parlamentu so samo odmev navedenih razlik.
Povdarjanje centralizma, avtonomizma ali federalizma s strani posameznih političnih skupin je samo maska za izvestne soeijalno-politične težnje. G. Divac meni, da so radikali zato najdo-slednejši borci za centralistično državno ureditev, da morejo braniti interese svoje buržuazije.
Klerikalci in slovenski muslimani zahtevajo avtonomijo zato, ker mislijo, da a mogli v avtonomistično urejeni državi najbolje ohraniti svoj stanovski in verski vpliv na neprosvetljene mase v svojem področju. Tudi hrvatska sel jaška republikanska stranka ima v bistvu iste motive pri svoji zastareli zahtevi o plemenski razdelitvi države.
Iz teh okolnosti izhajajo vsi paria-mentarno-političnl in drugi politični konflikti v naši državi. Vse politične skupine izvajajo do absurdnosti svoje- stališče. Pristaši centralizma smatrajo vsa-
države. Tudi avtonomisti in plemenski separatsti gredo do brezmiselnosti v svojih zahtevah. N. pr. radičevska zahteva, ki je poudarila v svojem ustavnem načrtu, da ima vsak del naše države pravico, da pove, ako hoče ostati v sestavu naše države ali ne. To pomeni dovesti načelo samoodločbe do paradoksa. Ravno tako zahtevajo avtonomisti ohranitev starih zgodovinskih pokrajin, če tudi so te v sedanjih spremenjenih razmerah nezmiselne in nemogoče ter bi bile škodljive zlasti za pravilni gospodarski, socijalni in tudi politični razvoj naše države.
V našem političnem življenju vlada tak nered, da se medsebojno vežejo stranke, ki so v diametralnem nasprot-stvu glede najbistvenejših točk svojega političnega in socijalnega programa. To je baš sedanji blok in tak slučaj je bila tudi bivša radikalsko-demokratska koalicija, kateri so pomagali tudi bosanski muslimani in slovenski kmetje.
Vse to škoduje našemu javnemu življenju, ki je popolnoma zaposleno s političnimi borbami, obenem pa zanemarja gospodarski, prometni in kulturni razvoj naše države. G. Divac obtožuje radikale in demokrate, ker niso forsirali državnega in narodnega edinstva potom gospodarskega, prometnega in kulturnega razvoja.
Kljub kompliciranosti krize, obstoja možnost, da ta kriza počasi preneha. Toda zato je treba pač dobre vdlje in več takta ravno pri onih, ki so si vzeli patent na državotvornost. Treba se je ravnati po zakonih in zdravih parlamentarnih običajih. Vsak mora imeti priliko, da sodeluje v državnem političnem življenju.
Ta pot najbrž ne bo dovedla takoj do razpleta naših političnih razmer, toda je edina, ki more dovesti do tega. Na ta način bi se uvedla tudi naša široka javnost, da teče naše politično življenje po poti zakonitosti. Ta vtis ne bi bil brez vrednosti vsaj za zmanjšanje političnih strasti.
G. Divac končno meni, da se ne sme pričakovati preveč od novih volitev, ki nam morejo prinesti celo velika tznena-denja.
Sokolstvo.
Letošnji zlet mariborskega Sokolskega okrožja se bo vršil dne 22. junija na Pragerskem, okrožni pešizlet pa dne 15. junija , k.Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Sokol I. Prosvetni odsek priredi danes v soboto dne 5. aprila ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih predavanje. Predava dr. Franc Čadež: »O skrivnostih elektrike«.
Sred©s©gMika politika.
Jugoslavija meji' z eno celo četrtino svoje državne meje na Jadransko morje, ki tvori njena vrata v svet. V našern narodu ta geopolitična resnica še nima tako globokih korenin, kakor bi jo po svoji važnosti in dalekosežnem pomenu morala imeti. Kajti visoka gorovja, ki spremljajo našo obalo od Sušaka do Skadra, otežkočajo vpliv morja na notranjost, jo odrežejo takorekoč od »velikega sveta«: naš narod je usmerjen v kontinentalno mentaliteto in kontinentalna je v splošnem tudi naša politika. »Jadranska straža« bo imela še veliko dela, da bo obrnila pogled naših ljudi tudi na morje in jih poučila, da more koncem koncev le varovanje interesov na jadranskih valovih dati Jugoslaviji besedo tudi v svetovni politiki. V splošnem zasledujemo razvoj sredozemske politike raznih evropskih držav vse premalo. Morda bo sledeči pregled njenega sedanjega stanja, kakor ga vidi H. Lauten-sack v odlični berlinski reviji »Zeitschrift fiir Geopolitik« (1924, 2. zvezek), zanimal toliko bolj. Nemčija zasleduje kljub poraznemu položaju, v katerem se nahaja, pregrupacijo sil v Sredozemskem morju z odprtimi očmi; koliko važnejši so ti problemi za nas, ki živimo vendar v državi, ki bo že vsled svoje geografske lege kot posrednica med Srednjo Evropo in Levanto v bodočnosti igrala v Sredozemskem morju tudi svojo vlogo! Lautensack izvaja v glavnem sledeče:
Politična slika sredozemskega območja se je od konca vojne sem znatno izpreme-nila. Doslej so bile tu glavne politične či-njenice te, da so Angleži (kojih država leži izven Sredozemskega morja) prepregli celo Sredozemsko kotlino s svojimi mrežami, od Gibraltara do Carigrada in celo do Črnomorske kotline, med tem ko so sredozemske države, Španija, Francija in Italija, vezle niti od svojih do afriških obal. Odkar se je vršila (v poletju 1923) britska državna konferenca, povdarjajo Angleži zelo odločno vojaško plat svojega stališča v Sredozemskem morju. V kratkem se bo tam nahajalo vseh 10 drednotov vrste Oueen Elisabeth in Royal-Sovereign in 4 vrste Iron-Duke, ki spadajo med najboljše angleške bojne ladje. Že to dokazuje, da položaj Angležev tukaj ni več tako trden: trije dogodki zadnjega časa so ga omajali. Prvič je tangerska pogodba med Francijo, Anglijo in Španijo v januarju 1924 odpravila in-ternacijonalizaciio Tangerja, ki so Jo bile leta 1904 sklenile evropske velesile na angleški pritisk, in ne samo de faeto, tudi de jure je sedaj ta južni steber edinega naravnega vhoda v Sredozemsko morje v rokah najmočnejše sredozemske sile, Francije. Drug! dogodek največjega pomena je ta, da je v Egiptu, kjer so se Angleži morali v marcu 1922 odpovedati (vsaj formalno) protektoratu in razpisati volitve, postal voditelj najmočnejše stranke, takozv. »egiptske-ga komiteja«, srditi sovražnik Angležev Caglul-paša, ministrski predsednik. Nevarnost, da se izmuzne Egipt angleški nadoblasti ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem oziru, je s tem le narastla. Saj smo videli ravno pred par. tedni v slučaju Carter, da delajo Egipčani Angležem povsod ovire, ki imajo resno politično ozadje. Tretja važna činjenica pa ie vstajanje mohamedanskih nacijonal. držav. Pod spretnim vodstvom Kemal-paša Je nova Turčija izrinila Angleže korak za korakom iz Carigrada, tako da so izgubili eno najvažnejših izhodišč za svoje gospodarske načrte v Južni Rusiji in v donavskih državah. Ekzistenca maloazijske države uničuje že sama na sebi angleške sanje o zvezi Lon-don-Bombay, ki so jo (vsaj po Lauten-sacku) po vzorcu Berlin-Bagdad prevzeli Angleži od Nemcev. Ugled, ki ga uživa Ke-mal-paša, je premostil celo ostro nasprotje, ki je v stari Turčiji obstojalo med Malo Azijo in Sirijo in tukaj se je francoski po-
izkus gospodarske okupacije Sirije v glavnem ponesrečil, če izvzamemo ustanovitev nekaterih bančnih podjetij. — Tudi druge dežele arabske govorice hrepene z elementarno silo po prostosti in po neodvisnosti od zapadnih velesil. Ustanovitev Angorske države in volivna zmaga v Egiptu sta to stremljenje izdatno podžgali Angleži so morali že 1. 1922 opustiti svojo misel o »repatriaciji« kalifata iz Carigrada v Meko, ker se je ves mohamedanski svet tej misli odločno uprl. Kakor znano, je angorska vlada 4. marca »odpravila« kalifat in Angleži so takoj zopet povzeli svojo misel delnega kalifata za prednjeazijske dežele, ki stoje neposredno pod londonskim vplivom. Hed-žaški kralj Husein naj bi bil novi kalif. Vendar pa vsebuje panmohamedanski kongres, ki ga Husein sedaj sklicuje v ventilacijo tega vprašanja, brez dvoma skrito ost proti Angležem. Zadnji sestanek Huseina z njegovim sinom, transjordanskim emirom Abdulahom v Amanu, je veljal gotovo tudi pogovoru o bodoči Arabski uniji, katere tvorbo so Angleži in Husein sklenili v maju 1923 in ki bo obsegala tri dežele angleške interesne sfere: Hedžas, Transjordanijo in Irak. Častihlepni Husein pa kljub vsemu prijateljstvu z Angleži gotovo ne pozablja, da je cilj arabskega nacijonalnega pokreta ne toliko ustanovitev velikoarabske države kot borba za popolno neodvisnost od zapa-da. Pozicija izlama se torej v Prednji Aziji ojačuje. Pod vplivom istega • gibanja se je tudi Perzija iznebila v zadnjem času angleškega kakor tudi ruskega vpliva; naravno njen financijelni položaj sedaj nikakor ni rožnat, ker so jo evropski kapitalisti seveda pustili na cedilu. — V splošnem je torej angleška premoč v Sredozemskem morju občutno oslabela; eden zunanjih znakov tega dejstva je n. pr. tudi, da Angleži že davno več ne posedujejo kabelskega monopola, ki so ga imeli toliko časa vzdolž zapadno-vzhodne osi Sredozemske kotline. Morda ima to nazadovanje Angležev svoj neposredni vzrok v tem, da so drugje politično močno vezani. Vsekakor pa moramo priznati, da je Londonu umik olajšan, če pomislimo, da se je vojaška vrednost sredozemske morske ceste z njenimi maloštevilnimi angleškimi postojankami avtomatično zmanjšala vsled nepričakovanega nar predka tehnike podmorskih čolnov in zračnih brodovij.
Angleški umik je seveda omogočil aktivnejšo sredozemsko politiko drugih držav, predvsem Francije, Španije in Italije. Francija zasleduje z obsežno izpopolnitvijo zvez s svojimi afriškimi kolonijami dvojen cilj. Prvič hoče svojo veliko afriško državo, ki jo je general Lyantey ravnokar Izpopolnil s končnim zavzetjem Maroka, obdržati trdno v svojih rokah in drugič bo v slučaju nove vojne vrgla množice svojih afriških bataljonov v večji množini in hitrejšem tempu, kot se ie to že zgodilo v svetovni vojni, na evropska bojišča. Danes stoji v severni Afriki 6 belih in 24 črnih regimentov, skupno skoraj 100.000 mož. Kapitan Renat Fouck je razvil natančen vojaški načrt, kako naj prevozijo ti transporti v nekaj nočeh na posebno hitrih ladjah pot iz Alžira v Toulon. Z velikim navdušenjem so nadalje Francozi pozdravljali vest, da se je v času od 24. do 31. januarja 1924 posrečila že drugič vožnja preko cele Sahare v avtomobilih (takozvanih »gosenicah«), in to v tretjini časa, ki ga je zahtevala orva vožnja. Tako se približuje s hitrimi koraki čas absolutne francoske nadvlade nad velikanskim ozemljem, ki se razteza od Anverze čez zapadno sredozemsko kotlino in preko cele Sahare tja do izlivov Konga: zveza republike z njeno ekvatorijalnoafi iško posestjo bo kmalu popolnoma neodvisna od angleškega leva, ki je gospodar na Atlantiku-	. (Konec prih.)
Razorožitev in Društvo narodov
Društvo narodov pridobiva vedno več pristašev in evropska diplomacija bo morala v dogledni bodočnosti resno računati s to moderno ustanovo. Zanimivo je vedeti, kakšno vlogo ima Društvo narodov v vprašanju razorožitve, ki je po mnenju evropske diplomacije prvi korak k dosegi trajnega miru. Svet je spoznal napačno metodo: »si vis pacem, para bellum«, ki je dovedla do svetovne vojne. Treba je iskati nova in zanesljivejša pota. Nekateri pacifisti vidijo edino rešitev in izhod v Društvu narodov.
Društvo narodov je postalo kljub številnim razočaranjem moralna sila. h kateri se zatekajo diplomati, ko nimajo drugega izhoda. Njegova bodočnost pa leži baš v povzdigu moralnega ugleda in vpliva. Opremiti ga z vojaškimi sredstvi moči bi ne bilo v vsakem oziru umestno, ker bi se ta lahko zlorabljala. L!oyd George je po pravici označil razorožitveni problem za glavo Društva narodov. Njegovi ustanovitelji so torej sprejeli v .statut Društva narodov določbe o omejitvi oboroževanja. Uspeh pa je vendar odvisen od medsebojnega zaupanja držav. Šele nato se bodo razorožile in šele potem bo zajamčen mir. V Evropi pa najdemo danes vse kaj drugega, kakor tako zaupljivost
Da bi Društvo narodov ugodno vplivalo na razorožitveni problem, je ustanovilo nekaj pomožnih organov. Poleg stalne komisije obstoja mešana komisija, sestavljena iz 25 do 30 zastopnikov vseh družabnih slojev, ki jih je izvolil svet Društva narodov. Odvisni niso torej od navodil posameznih vlad. marveč delujejo po lastnem pre-vdarku.
Društvo narodov pa nikakor ne more razorožitve izsiliti, marveč se morajo k temu odločiti posamezne države prostovoljno. Te komisije so izdelale nekaj načrtov.
Za razorožitev pridejo v poštev sledeča načela: 1. vsak razorožitveni načrt mora biti splošen; 2. podane morajo biti zadostne garancije za varnost držav; 3. vse države lahko sklenejo defenzivne dogovore; 4. pristanek k razorožitvi se izvrši od države do države; 5, uvesti se mora kontrola nad proizvajanjem vojnega materijala. Ta načela slone na praktični podlagi. Manjka pa važen činitelj. Društvo narodov ni splošno In države so medsebojno nezaupljive.
V mešani komisiji sta se pojavili dve struji. Prva zagovarja defenzivne dogovore, druga pa zahteva efektivno razorožitev. K prvi skupini spada Francija in države Male antante, drugo stališče pa zagovarjajo nevtralne države in Anglija. Na podlagi teh stališč sta bila izdelana dva načrta. Enega je napravil Robert Cecil, drugega pa Francozi. Oba sta bila predana podkomisiji z nalogo, da izdela enoten načrt na podlagi obojestranskega stališča. Podkomisija ia izvršila ta nehvaležen posel in le
H
zneje je prišel pred konferenco Društva narodov, ki ga je poslala posameznim državam v proučitev. Čakati je treba na odgovore. Brezdvomno je, da bo besedilo v marsičem spremenjeno. Vsekakor pa je ta načrt važen zgodovinski dokument o naporih povojn® Evrope, da bi prišla do trajnega miru.
Načrt obsoja napadalno vojno kot mednaroden zločin. Praktično skoraj nemogoča je določba, da mora svet Društva narodov v slučaju vojaškega napada ugotoviti kdo ie žrtev že tekom štirih dni. To je skoraj izključeno, ker se ne morejo zbrati zgodovinski podatki v tako kratko odmerjenem roku, ki ga pa na drugi strani nujno zahtevajo vojaške operacije. Nadalje so nekatere države proti sklepanju partikularnih defenzivnih dogovorov. Tako predvsem Italija in Japonska.
Vprašanje razorožitve je osobito važno za našo državo, ki je obdana od tolikih ne-prijateljev in nima posebno ugodnih naravnih mej,. Moč in ugled Društva narodov mora biti naša želja tudi z ozirom na določbo pakta Društva narodov, ki pravi, da se sme zahtevati revizija določb pogodbe s kako državo, ki bi utegnila kaliti prijateljsko razmerje med obema državama. In takih določb je v naših pogodbah z drugimi državami več. Sicer pa je vprašanje raz-9rožitve vprašanje bodočnosti in bi bilo zgrešeno, ko bi hoteli md postati pionirji tega vzvišenega cilja, ki bi utegnil postati naš grobokop.
Podpirajte »Jugoslovansko Matico" I
PefifftižRS vesti.
== Črezvyčajka — definitivno odprav* ijena. Iz Moskve javljajo, da le osrednji iz-vrševalni odbor SSSR razveljavil Izredne pravice državne politične uprave (to je prejšnje črezvyčajke) sovjetske Zveze za boj proti ponarejevalcem denarja in Pr°ri kontrarevoiucijskim organizacijam. — Crez-vyčajka, ki je bila preje popolnoma samostojna in za svoje čine neodgovorna, je bila že za časa Ljenina v 1. 1922 izpremenje-na na G. P. U. (državno politično upravo; in njena polna moč omenjena na boj »proti kontrarevoluciji in sovražnikom sovjetske oblasti«, s čimer so ji bila še vedno puščena jako razsežna prava. Tako je justifika-cije šele naknadno javljala sovjetski vrhovni državni oblasti. Z novim sklepom izvr-ševalnega odbora bi bila končno zaključena dolga vrsta činov in zločinov črezvyčajke in njenega načelnika Dzeržinskega.
= Zaupnica Poincareju. V četrtek ie trajala med Herriotom in Poincarejem ter 'večino dve uri dolga debata, v kateri je skušal vodja radikalcev dokazati, da bi Francija, ko ne bi šla v Poruhrje, Še nadalje dobivala od Nemčije stvarne dobave, ki jih je določila odškodninska komisija. On obžaluje, da se vzdržujejo francoske garnizije v Poruhrju in se bodo vzdrževale do končnega plačila. Govorilo je še nekaj njegovih prijateljev, nakar je Poincare dokazoval upravičenost svoje politike. Končno je izjavil, da ne bo Francija zapustila zasedenega ozemlja, dokler ne bo plačana. Vršilo se je glasovanje za zaupnico. Vladi je bila izrečena zaupnica z 408 proti 151 glasovom.
■= Sestanek med Maedonaldom in Poin-carejom. Doznava se iz londonskih uradnih krogov, da se sestaneta francoski In angleški ministrski predsednik meseca maja. Mecdonald namerava priti v Pariz v drugi polov ki prihodnjegi meseca, ko bosta objavljeni poročili izvedeniških odborov. Razgovori bodo »informativnega« značaja. Pristavlja se, da bi ne bila splošna konferenca zaenkrat umestna, ker je bilo že precej mednarodnih konferenc, ki niso rodile P<>" zitivnih uspehov. Do tega sestanka ni pričakovati nobenih važnejših korakov angleške vlade. Ta vest potrjuje poročila, da ne bo Anglija predložila nobenega konkretnega predloga za rešitev reparacijskega vprašanja, dokler ne predložijo izvedenci svojega poročila.
= Ruski monarhisti v boju za »vero, carja in domovino«. Iz pisanja »Vestnika najvišjega monarhističnega sveta« je razvidno, da smatrajo ruski monarhisti zopet velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za svojega poglavarja. Na zborovanju, ki so ga imeli v Parizu, je zmagalo načelo, da se mora monarhija obnoviti po naravni poti brez intervencije tujih držav in da naj nihče ne nastopa s svojimi pretenzjami na carski prestol. Zborovalci so prosili Nikolaja Nikolajeviča, naj se postavi na čelo monarhističnem gibanju, in so sestavili poseben protokol, ki so ga predložili v odobre-nje bivši carici materi Mariji FeodorovnL Baje se pa veliki knez Kyril Vladimirovič ne misli odpovedati svoji pravici na prestol kljub sklepu monarhističnega kongresa.
Prosveta.
Danes v soboto popoldne točno ob 4.
uri VTši se dijaška predstava pri znižanih cenah, pri kateri se vprizori Šekspirjeva žaloigra »Hamlet«. K predstavi vabimo ne samo dijaštvo, ampak tudi ostalo občinstvo. Zvečer je drama zaprta. V operi pa se poje Smetanova opera »Poljub« za red E.
Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo dne 6. t. m. vprizorita se v dramskem gledališču dve predstavi in sicer popoldne ob 3. uri velezabavni veseloigri »Smešne precijoze« in »Priljudni komisar« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 8. uri zvečer pa češka veseloigra »Kamela skozi uho šivanke«. V operi se poje ob pol 8. uri zvečer Verdijeva »Aida« kot izven predstava. V pondeljek sta obe gledališči zaprti in to radi skušenj za Modno revijo.
Vse posetnike koncerta »Zveze slovenskih pevskih zborov«, ki se vrši v nedeljo dne 6. t m. ob 3. uri pop. v Unionski dvorani, opozarjamo, da se dobijo vstopnice danes v soboto cel dan ter v nedeljo dop. od 9—12. ure v Matični knjigarni, od 2. ure dalje pa pri koncertni blagajni pred Unionsko dvorano. Ravnotam se dobiva tudi tiskani spored.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja abonente, da poravnajo vse zaostale obroke najkasneje do 10. aprila 1924, da se izognejo nadaljnim.iopominom.
Razstava Kluba mladih Iz Ljubljane v Mariboru. Ljubljanski Klub mladih priredi ta mesec v veliki kazinski dvorani v Mariboru svojo VII. umetnostno razstavo. Otvoritev razstave se vrši v nedeljo dne 13. t. m. dopoldne. Za Maribor bo razstava kulturen dogodek posebno radi tega, ker bodo prvič kompaktno razstavljena plastična dela.
Predavanje o modernem slikarstvu. V
mariborski Ljudski univerzi bo predaval akademični slikar g. Fr. Stiplošek v pondeljek dne 7. in 14. aprila o nastanku in razvoju modernega slikarstva s posebnim ozirom na impresijonizem in ekspresionizem! Predavanje bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami posnetkov važnejših slik, ki so značilne za poedlne razvojne stopnje.
IIL koncert Jugoslovensko komorne glasbe se vrši v pondeljek dne 7. aprila ob 8. uri zvečer. Na sporedu je Konjovičev komorni kvartet, Lhotkov in Debussyjev kvartet Vsem posetnikom priporočamo, da si v svrho lažjega razumevanja omislilo tiskani program, na katerem sta podrobneje obrazložena oba jugoslovenska kvarteta, ki se prvikrat izvajata v Ljubljani
_ Prhava stoletnice pesnika Branka Radičeviča v Mariboru. V soboto zvečer s< bo vršila v Narodnem domu v Mariboru proslava stoletnice pesnika Branka Radičeviča. Proslavo priredi Slovanska čitalnica v zvezi z drugimi narodnimi društvi in bo obsegala dva dela: koncert, predavani« m recitacije Brankovih pesmi ter prosto zabavo s plesom. Za prireditev vlada veliko zanimanje.
Mladino ljubljanskih srednjih in strokovnih šol penovno opozarjamo na X. muzikalno predavanje, ki se vrši v nedeljo dn*
6., aprila ob 11. uri dop. v Filharmonični dvorani. V uvodni besedi bode profesor 1» skladatelj g. Emil Adamič obrazložil bistvo in pomen komorne glasbe s posebnim ozirom na oba kvarteta, ki se izvajata. Zagrebški kvartet »Miranov-Žepič svira kot prvo točko Haydraov Žabji kvartet in kot drugo točko godalni kvartet znamenitega ruskeg* skladatelja Glazunova. Starše vljudno W°" simo, da opozorijo mladino na to preda«
Dnevne w©st&.
— Opozorilo! Današnjo številko »Narodnega dnevnika* bodo prejeli tudi nekateri nenaročniki na ogled. To pošiljanje bo bajalo samo nekaj dni. Vse prizadete prosi-gio. da se čim preje odločijo, ali se mislijo na Sst naročiti ali ne. — Naročbo prijavi vsak-i? lahko s tem, da nam po priloženi položnici pošlje naročnino najmanj za en mesec Vnaprej, to je 16.— Din. Kdor pa lahko, naj Plača za četrt leta. Tudi velja naročilo z »Pišnico proti poznejšemu plačilu. Uprava. , — Savez jugoslovenskih dobrovoijcev ^licuje za 5., 6. in 7. aprila v Beogradu Konferenco vseh svojih organizacij. Konferenca bo predvsem sklepala o tem, kako 3i bilo zagotoviti dobrovoljcem pravice, ki *° se jim doslej odvzemale. Savez dobro-jpljcev za Slovenijo zastopa predsednik g. Perič.
^ — Jugoslovenskl poljedelci v Pragi. V nago je prispela prva skupina mladih ju-{Oslovenskih zemljoradnikov, ki so prišli v češkoslovaško, da se praktično spoznajo z Obdelovanjem polja v tej državi in da si ^gledajo poljedelske razmere v Ceškoslova-**• Na praški postaji so jih pozdravili za-itopniki češkoslovaških poljedelskih organizacij, zastopniki mednarodnega poljedelskega urada in jugoslovenska kolonija. V dvorani poljedelskega udruženja je bila prire-rena svečana dobrodošlica. Mladeniči so bili Poslani na posemezna večja posestva, kjer oodo izvrševali svoje praktično delo. V Če-»Koslovaški ostanejo do novembra. Med tem Wsojn pojdejo večkrat na ekskurzije v polje-«e'ska središča. Proti koncu se bo vršil po-loi 11 tečai' da se spoznajo tudi s poljedelskimi teorijami. Vsi listi pozdravljajo mlada *1“fos^ovenske kmetovalce in naglašajo, rf bo ta akcija ugodno vplivaia tudi na Pfuateljsko razmerje med obema slovanski-ma narodoma.
a ~ češkoslovaški kmetje zahtevaio od-»oonlno. V analih češkoslovaškega sodstva veliko senzacijo proces 500 tih Če~-?v,.*2 Hrušova proti tamošnji tovarni •' imetje zahtevajo večmilijonsko
usKodnino za pojemanje rodovitnosti polja, **je padlo v nekaj letih, odkar je bila tam JPajena kemična tovarna, najmanj za 50 rav w	Procesa,	ki	se	vrši	v	Mo-
lski Ostravi se pričakuje z veliko nape-lavm tei Priliki so se strokovnjaki iz-op]. 2a zakonski predlog proti kvarnim po-®cam industrijalizacije. ie hiT ^ov’ biskup v Dubrovniku. V nedeljo bM ]*,Posvečen za biskupa Don Vlaho Bar-rv’ bil do sedaj kanonik v Dubrovniku, oni m , 0 Barbič je prldeljen dubrovniške-biskupu dr. Marčetiču. j. Kongres bančnih uradnikov. Dne 20. Ve»naprila se vrši v Zagrebu kongres sa-L ® bančnih uradnikov in nameščencev sosiavije. Na dan pred kongresom dne se( ro* ob 3. uri popoldne se vrši plenarna kat s,avezne uprave in savezne kontrole, na ateri se bo razpravljalo o referatih, ki
Množenju1* m lconsresu 111 ° saveznetn
KINO ..MATICA"
Od 3. do 9. aprila;
Zlata predica.
Otroška pravljica v 3 dejanjih
Seffov beg" iz zapora.
Mladini primerno!
v—M—"v
nih ^.rwfhPiL^0feS0rxklh mest- Na iržav-nm srednjih šolah m učiteljiščih v Sloveniji
stahfa u?n16 Za f°'Sko !,eto 1924-25 Si zi!i ™ h?* mcsta:,na državni realni gimna-fn npmi-1 X Fea!ni gimnaziji s slovenskim alti v i raM ,m-ie^tom in na državni re-31*1 , LjuVlj.anl. ie dvoje učnih mest; na
realnTita?S"i	v	Celiu. na državni
zHf v v™«? v Kočevju, na drž. gimna-•	,P°	roje učnih mest; na dr-
mest-	-v	M.ariboru dvoje učnih
nčntti’	lržavn‘ !ea:ki v Mariboru troje
Murstd,zavni reaIni gimnaziji v No^m	•■na dr5avni Tealni gimnaziji v
v p I	? “i na dTŽavni realni gimnaziji
nen,	šestero učnih mest; na držav-
nem ?oš^em ^teljišču eno ta na držav-Shž^em Užjte'iišeu v Ljubljani dvoje S&.	^ -Vna državnem moškem učitelji-
ie ,riv "jariboru dvoje učnih mest. Prošnje iel 'agatl do 3, maja 1924 na prosvetni od-ra»l P ^ovenijo v Ljubljani. Podrobni “Piš je objavljen v »Uradnem listu št. 28«, irn ~ Nove telefonske zveze z Italijo. Ka-fpiL86 l1?111 P'0r°ča* se otvori dne 10. t m.
promet med	Ljubljano	ter Go-
ve	* Tltom’	Reko in	Vidmom.	— No-
vLi. i ke rveze z inozemstvom bo . eitako marsikdo z veseljem pozdravil, a T. v,se bolj bi bilo občinstvu ustreženo s "oporno remeduro naših domačih telefon-Vp , zve?- ki so v vsakem oziru pomanjklji-ter niso nikakor več kos svoji nalor-!. h. ~ Poštni Ullalkl Ljubljana 4 i;t Ljub-8 ^	,,	* a	do knnri	m. m. urad jvju • d
t	j oUre’	uradujeta	začenši s	1. dnem
»t do 12. ure ter od 14. do 18. ure. ^ N°vl listi. V Novem Sadu izide te dni ga aštevi.ka novega nemškega časopisa, ki a***0 >zdaj ali radičevci. List naj bi vršil Srenf.fa °r Z^> radičevce v Vojvodini in tamifoi' 7~u ? Sarajeva poročajo, da prične Basln^Li? i? nov političen dnevnik pod *Hrvatski Radikal«. Dnevnik bi bosanski radikaU.
Ljubljana.
vr^ v Ljubljani in Marl-
daruje za veL^'' (SčinstV0 prosimo- da Dinar NaS« 325* ? Slovence vsaj po en
•Juločlm driaJSS"? tuiinU DOmagamo *!a‘
1924. Kw«efB|vJ>eV^1 praznik 6. aprila Eočaste s svniim-i.s .v’ Pevskih zborov hrvatskega in srbski c0”1 zastopniki br. de v LlubliSin %?“ !aveza-	pri-
odelenja v ^nisSvu ^'*ik uluetn>ske?a Odavii	rstvu prosvete g. RLsto
daneJ prefivani*^8* v Ljubljani se vr-lonu pri »Lev« h! • te Merviča v sa-doma v 'An h« r ,°,tcrni: “Primorec Po »r#dav^u	~ jusosJavij!.«
aalu prosta zabava. Tiri iateri so-
Ljubljanai, 4 aprila.
deluje iz prijaznosti cel orkester in pevski odsek Sokola I. Začetek točno ob 8. in pol zvečer (policijska ura do 1 ure). Vabljeni vsi in prost vstop vsem. — Odbor.
— Slov. zid. in tes. društvo v Ljubljani. Redni občni zbor za letos se vrši glasom sklepa zadnje seje, dne 27. apr. t. 1. (na belo nedeljo). Cas in kraj objavimo pravočasno, kakor to zahtevajo pravila. — Odbor.
— Odkrita vlomilska' družba. K včerajšnjemu našemu poročilu o aretaciji vlomilske družbe Sitar in tovariši še poročamo, da je policija zaplenila vlomilcem 4 kompletne garniture orodja, 50 komadov srebrnega jedilnega orodja in več kosov zlatnine.
— Z ozirom na aretacijo dimnikarskega pomočnika Riharda Kernca, prosi pokrajinska zadruga dimnikarjev v Ljubljani za objavo, da je zadružno načelstvo že takrat, ko je bil Rihard Kerne prvič zasačen pri tatvini, odredilo, da se Rihard Kerne ne sme uporabljati za dimnikarska dela. Ivan Kerne, dimnikarski mojster v Ljubljani od tistega časa tudi ni več v svoji obrti zaposljeval nepoštenega sina Riharda Kernca. V splošnem lahko ugotovimo, da pokrajinska zadruga dimnikarjev strogo pazi na to, da se pri izvrševanju dimnikarske obrti ne uporabljajo nepošteni elementi.
— Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene te-le ovadbe: 2 radi tatvine, 2 radi vloma, 1 radi kaljenja nočnega miru, 9 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja pol. ure, 1 radi pasjega kon-tumaca, i radi utesnitve osebne prostosti, in po ena radi poškodbe tuje lastnine, najdbe človeškega plodu in radi prepevanja v kavarni. — 'Na Krakovskem nasipu je bil ukraden bran;cvki Mariji Poreber iz Cerkvene ul. svilen dežnik, vreden 120 Din. —V Rožni ulici je bilo ukradeno I. Vidmarjevi več naglavnih rut, 8 preoblek za odeje in 4 brisače v skupni vrednosti 800 Din. — Soprogi zemljemerca Mariji G5tzl so bile ukradene iz kurnika na dvorišču hiše na Vojvoda Mišiča cesti 3 kokoši, vredne 250 dinarjev.
— Mlad utopljenec. Predvčerajšnem popoldne je šla 64 letna Marija Ingličeva k mesarju Anžiču v Hradeckega vasi štev. 66 plačat meso. S seboj je vzela 4 letnega vnuka Ivana. Ko je žena plačevala, je dečko pobegnil skozi vrata, ki so bila slučajno odprta, na vrt in od tam na nasip Ljubljanice. Dečka so opazili ravno, ko je zdrknil po nasipu v vodo. Voda je nesla dečka kakih 100 m po vrhu, nakar ga je potegnil hud vrtinec v globočino. Na obato je prišlo sicer precej ljudi, toda vsled visoko narasle iii ze:o deroče vode, si ni upal nikdo v vodo. Trupla še niso dobili.	t
— Umrli so v Ljubljani: Dne 2. aprila: Alojzij Tavčar, metlarski pomočnik, 37 let.
— Josip Jakusch, arhitekt, 60 let. — Marija Pirc, posestnikova žena, 51 let — Ivan Koželj, delavčev sin, 3 mesece. — Dne 3. aprila: Tatjana Mlinar, uradnikova hči, 13 mesecev. — Matija Deržaj, krojaški mojster, 55 let. — Vencelj Steiner, zasebnik, 85 let. — Dne 4. aprila: Neža Mejač, postrežnica, 78 let. — Frančiška Javoršek, bivša kuharica, 65 let
— Lovski zabavni večer bo v soboto, one 5. t. m. v Kazini, pričetek ob 20. uri. Na sporedu so razni komični lovski prizori, petje in ples. K obilni udeležbi so vabljeni lovci in tudi nelovci, vsi, ki se hočejo zabavati v lovski družbi. Vstopnine ni, obleka športna ali promenadna. — Slov. lovsko društvo.
Maribor.
~ Razpisuje se mesto tehničnega ravnatelja pri mariborskem mostnem električnem podjetju. Nastop službe takoj, službeno razmerje pogodbeno, plača po dogovoru. Upremljene prošnje z navedbo službenih za-mevkov je predložiti najkasneje do 15. t. m. magistratu v Mariboru.
— Kako se Izvaja prijava tujih nameščencev. Kakor znano, je vlada izdala nedavno naredbo, da se morajo v gotovem roku prijaviti vsi inozemci, ki so nastavljeni v naših podjetjih in obratih. Ta odredba je gotovo vredna pohvale, sama na sebi pa nikakor ne bo dosegla nameravanega uspeha, ce se prijave, katere dostavijo podjetja, ne bodo strogo kontrolirale. Iz gotovega vira doznavamo, da nekatera podjetja predlagajo netočne In napačne prijave, samo da bi tako ohranile še naprej svoje importirance. Tako se n. pr. prjavljajo ljudje, za katere bi našli doma dovolj nadomestila, kot strokovnjaki cisto druge stroike kakor jo v resnici opravljajo. Pozivamo torej inšpekcijo dela, da se o vsaki prijavi, ki je sumljiva, prepriča na licu mesta, če je tudi resnična in odgovarja oejBnskemu stanju. Brez te kontrole bo vsa odredba ostala le iluzorna, kos brezplodno zapravljenega papirja.
, ~ Tako ne pojde. Tukajšnja oblast je neKemu inozemskemu »strokovnjaku« izdala nalog, da mora v gotovem roku izginiti iz naše države. Dotičnik je reklamiral v Beo-j or doznavamo so mu tam do-■? >srne 5e 6110 leto osrečevati naše Ulfifii « t ne, P°jde! Ena oblast ne sme redi drug^ IX, rta 1)0 tehtnih vzrokih od-
v„i,~	nastopijo samostojno. Tu-
dMo*'f£0 socijalnih demokratov piše, l1tvah^nacw?ra stranka Pri predstoječih vo-zaU r	samostojno in se ne bo ve-
Sej zma5aU vm,t^S,to- KakoT iz*!eda so ta mShi w 8lankl, zavednejši Slovenci
proti mešetarjenju z Nemci
imeli pri občinskih volitvah v Mariboru Tri
^vensko, nemško ta socSSčno
Celfe.
„,“7 .H- °bčnl zbor Gremlja trgovcev za politični okraj Celje se vrši v 10 aprila ob 8. uri zjutraj v resta^S Na rodnega doma z običajnim dnevnim Ce bi občni zbor ob določenlTl ne tai sklepčen, se vrši eno uro pozneje občni zbor ob vsakem številu članov.
— III. muzikalno predavanie »a priredi jutri v nedeljo, dne 6. aprila ob ool 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma Glasbena Matica. Na vsporedui, rondo, klavirska 9onata ta suite. Celotni program izvaja pianistka Glasbene Matice gdč. NovakoVa. Predaval bo ravnatelj g. Sancin. Vstopnice se dobe v predprodaji v prostorih Glasbene Matice.
— Statistika umrlih. V mesecu marcu Je v mestu Celju umrlo 6 oseb, v javni bolnici
11.	v vojaški pa 9 vojakov, skupaj 26 oseb.
— Radi tatvine orlovskega kroja in plašča. katero je izvršil v prostorih Ljudske posojilnice v Celju neki 21 letni J. Schlauf, mesar z Dunaja, je bil isti obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem na 6 tednov ječe, po prestani kazni pa bo izgnan iz naše dr.*
Ptuj.
— Dramatično društvo v Ptuju vprl-
zori dne 6. aprila ob pol 4. url popoldne in 7. aprila ob pol 8. uri zvečer v mestnem gledališču igro »Užitkarji«.
— Predavanje. Dne 29. marca se je vršila v risalnici ptujske gimnazije proslava srbskega pesnika Branka Radičeviča. Predaval je prof. Peter Poliček. Predavanju so sledile različne deklamacije gimnazijskih dijakov. Proslava je zelo dobro uspela.
— Prcpoden tat. Te dni je skušal neznan zlikovec oropati župno cerkev v Veliki Nedelji pri Ptuju. Tat je odprl glavna cerkvena vrata, vendar pa tatvine ni mogel izvršiti, ker je bil prepoden.
— Aretacija. Tukajšnja policija je aretirala dne 1. aprila Alojzija Rašla, ker je osumljen soudeležbe pri umoru dveh obmejnih finančnih stražnikov, ki se je izvršil leta 1920. Rašelj je bil oddan v zapore okrajnega sodišča.
— Zdravnik dr. M. Mrgole je pričel or-dinirati v Ptuju v hiši nasproti gostilne Zupančič.
mest©.
Osebna vest. Dosedanji okrožni zdravnik dr. Viktor Gregorič je imenovan z odlokom od 31. marca t. 1. tukajšnjim okrajnim zdravnikom. Pozdravljamo ta hvalevredni ukrep vlade, gospodu doktorju kakor tudi Novomeščanom pa iskreno čestitamo.
Poštni avto. Poštni promet med Novim mestom in Brežicami je s 1. t. m. zopet upostavljen. To pot je vzela državna jxišta vožnje v svojo režijo. Dobili smo popolnoma nov krasen avto menda iz rcparacij, ki vozi dnevno med obema krajema. Iz Brežic odhaja ob 7. zjutraj, iz Novega mesta pa se vrača proti Brežicam ob 15.45. — Sprem, lja ga uniformiran poštni uslužbenec. Ker je bil ta del Dolenjske tozadevno že dolgo v skrajno slabem položaju, so si vsi prizadeti kraji oddehnlli in ne žele drugega kot rednega prometa, ki so ga doslej dovolj dolgo pogrešali.
Stekel pes je ugriznil v uho ključavničarskega pomočnika Franca Zupana, ki je obiskal STOje sorodnike na Dobravi pri Kostanjevici. Oddali so ga čez dva dni v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
Pozori <§§» Pozori
Ii-iati-ie?
{Kako razjasnim to svojemu detetu.)
Ta zanimivi film predvaja se samo še danes, soboto 5. in nedeljo 6. t. m. Ne zamudite ogledati si ta film.
PREDNAZN ANBLO:
Hipermoderna ženska
(PariSki škandal)
6®ip©darstTO8
Šport.
Za Olimpijski dan 1924 v Ljubljani je
določen sledeči spored: 1. Na predvečer v soboto ob 8. uri telovadna akademija v Ljudskem domu s predavanjem g. dr. Šarabona; 2. Dopoldne ob 10. uri štafetni tek po ulicah start pred Narodnim domom, cilj pred Nunsko cerkvijo. Proga kot običajno; 3. ob 11. uri obhod športnikov po mestu, nato izpred balkona poslopja Dravske divizijske oblasti kratek nagovor in razhod; 4. ob pol 2. uri popoldne kolesarska dirka kluba »Primorje* na Celovški cesti 2 km; 5. ob 3. uri popoldne dve nogometni tekmi ta lahkoatletska prireditev; 6. Zvečer ob 8. uri v Narodnem domu zabavni večer s kratko težko atletsko prireditvijo (rokoborba). Isti dan se bodo prodajali olimpijski znaki in olimpijske srečke. Upamo, da poseti občinstvo čira šte-vilneje te športne prireditve in podpre dohodke. ki se vsi stekajo v olimpijski fond.
Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani Vsi dirkači ta kolesarji, se opozarjajo, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši danes, v soboto, ob 20. uri zvečer v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Važni razgovor radi olimpijskega dneva, ki se vrši 13. t. m.	Odbor.
Nedeljske nogometne tekme. — V nedeljo 6. t. m. se vrši na igrišču S. K. »Primorje«, Dunajska cesta ob pol 14 uri cup-finale Ilirija : Jadran, kateri sledita istotam ob 15. uri tekma med S. K. »Primorje« : Hermes ter nato prijateljska tekma Lask : Ilirija, rez.
— Z ozirom na močne postave moštev obeta se mnogo športne zanimivosti in užitka.
— Predprodaja vstopnic v trafiki Sever. Še-lenburg. ul. (znižane dijaške in vojaške vstopnice se dobž samo v predprodaji). —•
Iz strankarskega življenja.
Zborovanje ljubljanskih zaupnikov sklicuje NSS za danes, v soboto 5. t. m. ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: 1. Politični položaj; 2. Slučajnosti.
OBLEKE
NA3CENE3ŠE, NAJBOLJŠE, V NAJVEČJi IZDERI IMA
Tsrlgi® poročila.
Maribor, 3. aprila. (Mesni trg.) Dne
1.	aprila t. 1. se je govedina prodajala I. po 25 do 27 dinarjev, II. po 22 do 24, III. po 19 do 20; teletina I. po 26 do 30, 11. ixi 24 do 25, svinjina po 30 do 40, jagnjetina po 17.50 do 20. konjsko meso I. po 12 do 15, II. 8 do 10. ribe po 30 do 35 dinarjev za 1 kg; perutnina po 35 do 150, domači zajci pa PO 15 do 45 dinarjev za komad.
ŽITO.
Dunaj, 2. aprila. Rž, madžarska 1.40 —1.80 češlcoslov. kron, domača 3075 avstr, kron, koruza, romunska 4.85 lejev, oves 2600 avstr, kron; domača pšenična moka 5700 avstr, kron, madžarska 5200—5500, rž 4700, ječmenova kaša 2700 avstr. kron.
Budimpešta, 2. aprila. (V tisočih tr.adž. kron.) Pšenica 300—312.5, rž 270— 275, ječmen za krmo 270—280, za pivovarne 330—360, oves 255—260. koruza 240—250, otrobi 202.5—205, lucerna 9—10.5.
Jesenska setev. Podatki o jesenski po-setvi so v gavnem zbrani. Ozimne pšenice je bilo zasejane 1,647.457 ha, ječmena 246.403, rži 158.678, ozimnega ovsa 4.132 hx Lansko leto (1922) je bilo zasejano ozimne penice 1,450.617 ha, ječmena 214.434 ha, rži 108.836 ha. Po pokrajinah je bilo posejano pšenice v severni Srbiji 402 668 ha. v južni Srbiji 133.389 ha, v Hrvatski 363.314 ha, v Bosni 130.493, v Vojvodini 529.706, v Sloveniji 15.825, v Dalmaciji 21.000 in v Črni gori 2.019 ha; rži v severni Srbiji 18.187, v južni Srbiji 45.911, v Hrvatski 42.125, v Bosni 11.169, v Vojvodini 6.916, v Sloveniji 26.614, v Dalmaciji 2600 In v Cmi gori 1.464 ha. Stanje ozimne posetve je povsod zelo dobro, ker dosedaj ni primanjkovalo vlage in tudi manj vlažno leto ne bo oviralo vegetacije. Tako smemo računati, da bo letošnji pridelek zopet nekoliko prekosil lanskega.
Gospodarska razstava v Pragi. V dneh od 15. do 20. maja t. 1. priredi »Zemčdčlska jednota češkoslovenskd« gospodarsko razstavo v Pragi v Kržlovske Obore. Razstava, ki je ena izmed najbolj znanih te vrste v Evropi ter je obenm največji trg gospodarskih strojev, je razdeljena na sledeče sKupine: Splošno kmetijstvo (iznajdbe, ta-stTukcije, literatura, statistika itd.); produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pesa, vino, sadje, hmelj); lesna produkcija; gojitev goveda in domačih živali vseh vrst; kmetijska inaustrija (mlekarstvo, sladarstvo, mlinarstvo, pivovarništvo, destilacija, sadne kon-serve itd.); gospodarski stroji (motorji, plugi vse vrste mlatilnih, seja'nih strojev, končno nove iznajdbe te vrste); profesija in kmetijski izdelki v obrti in industriji; kmetijska udruženja; kmetijsko stavbeništvo. — Poleg tega bo prirejena cela vrsta specijel-nih ekspozicij, tičočih se kmetijske stroke. Razstave, katere prireja »ZemčdžlskS jednota češkoslovenska« poseča cela Evropa ter nudijo najpopolnejši pregled napredka in razvoja kmetijstva. Opozarjamo na to pomembno strokovno razstavo naše kmetijstvo ter ostale zainteresirane kroge.
Važno za delavce. Z ozirom na to, da se mnogi delavci odpravljajo na delo v Beograd, ne da bi si poprej preskrbeli potrebne osebne listine in jim vsled tega nastajajo mnogokrat neprilike, opozarja policijski komi sarijat vsakogar, ki namerava odpotovati v vzhodne dele naše države zaradi dela, da si preskrbi pravočasno potrebne osebne listine.
— Začasno odredbe za blagovni promet z Reko in preko Reke objavimo radi pomanjkanja prostora v jutrišnji številki.
X Naš uvoz v tretjem četrtletju 1923 je znašal 2.339,562.507 dinarjev. Največji del odpada na uvoz tekstilnega b'asra (1.103 milijone dinarjev), dalje kovine in kovinski izdelki (izvzemši stroje), poljedelski pridelki (zlasti kava), mineralna olja, stroji in aparati (za 151.1 milijona dinarjev). Sladkorja smo uvozili v tem času za 57.5 milijonov dinarjev.
X Promet z dragocenimi kovinami. Avstrijsko zvezno ministrstvo za finance je odpravilo vse omejitve prometa z dragocenimi kovinami
DOBAVE.
X Dobava ostravskega plinskega pro* moga. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalna licitacijo na dan 16, aprila 1924 za dobavo 500 ton ostravskega plinskega premoga. Pogoji se nahajajo tia vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije dižavnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
X Dobava ostravskega keksa. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje cfertalno licitacijo na dan 17. aprila 1924 za dobavo 500 ton ostravskega koksa, mehke kvalitete. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
Primorska vesti.
p Iz volilne borbe na Prhnorskem. Jutri se vrše v Italiji volitve. Agitacija je dosegla svoj vrhunec. Posamezne stranke mečejo med ljudstvom svoje zadnje karte, da bi dobile čimveč glasov. Naše ljudstvo se je že odločilo, narodni voditelji pa so vestno na straži ta pazijo na vse »lumparije« nasprotnikov. In teh se poslužujejo nasprotniki v izdatni meri ^ako agitirajo delavske stian-ke med našim ljudstvom s tem, da jim pripovedujejo, da je lipa drevo, pod katerim se senčijo bogatini ta tledajo, kako jim služijo delavci v vročini iepe denarce. Drugi zopet opozarjajo na republikanski znak lopato, ki je znak delavskega ta kmetskega ljudstva. Republikanci so baje velika stranka, ki bo prej ali slej gotovo zmagala In tedaj ne bo ne vojaščine, ne davkov. Takih vzgledov bi lahko navedli še več. Noi, nehalo bo to z ju« trajšnjlm dnem.
KINO TIVOLI
Od 3. do 6. aprila:
»Poslednja borba"
v glavni vlogi
HARRY PiEL.
K preiskavi umora na Vodovodni cesti
Osumljeni Jerančič ne prizna ničesar.
3. Maček, Ljubljana
Vsa dosedanja prizadevanja policije, da osumljeni Jerančič prizna zločin na Vodovodni cesti, so ostala jrezuspešna. Vsako krivdo kategorično zanika in trdi, da ie popolnoma nedolžeh. V svojem zagovoru je tekom včerajšnjega dne izjavil, da Je večkrat spremljal pokojno Faniko po zadnji predstavi iz kina »Tivoli« proti njenemu domu. Vendar ni šel nikdar dalje, nego do »Transformatorja« na Dunajski cesti. Tako tudi usodnega večera. Pri »Transformatorju« se Je poslovil od nje in odšel po Dunajski cesti proti mestu. V precejšnji oddaljenosti se mu je zdelo, da je nekdo ustrelil. Ni se zmenil za to, marveč korakal, nič hudega sluteč, mimo naprej. Sel je naravnost domov. Za nesrečo je zvedel šele naslednje jutro, baš v trenotku, ko je dokončeval ljubavno pismo, namenjeno Faniki. O umoru so ga obvestili detektivi, ki so ga prišli aretirat. V svojem zagovoru omenja, da Je postala Fanika bržkone
žrtev ljubosumnosti.
Pokojna mu Je namreč čestokrat zatrjevala, da je imela poprej znanje z nekim svojim, v Ljubljani se nahajajočem rojakom, katerega pa ni marala in Je bil on radi tega zelo ljubosumen. Imena tega Idrijčana mu ni hotela izdati, boječ se, da ne bi med tekmecema prišlo do spopada.
Revolverja in denaria nL
Jerančič zatrjuje, da revolverja sploh ni nikdar nosil, prav tako ne more dati nobenega pojasnila glede oropanega denaria (1000 D), ki Je bil odvzet umorienki.
Kako se obnaša v zapora?
Osumljenec, ki Je pod neprestanim motrenjem policije, je v svoji celici popolnoma miren. Le Jed mu ne tekne, pač Da pije izredno veliko vode. Spl mirno, a podnevi se zagleda čestokrat v strop, kamor strmi in brez izraza po cele minute. Pravi, da se mu pokojna Fani prikazuje v sanjah in se ljubeznjivo razgovarja z njim.
Tekom današnjega dne bo Jerančič predan sodišču, kjer se bo preiskava nadaljevala. Zdi se, da bo ta slučaj za preiskovalnega sodnika precej trd oreh, katerega streti bo stalo precej truda.
Kako sta se spoznala?
Jerančič Je čestokrat zahajal v kino »Matica«, kjer je bila nameščena ranska Petkovšek kot blagajničarka. Ob neki predstavi Je bil Jerančič na -jalkouii. kamor Je prišla tudi Fanika. Začal le koketirati z njo in uspeh ni izostal. Naslednji dan ji Je poslal Jerančič po svoiem bratu pismo In štiri nageljne. Ona mu Je odgovorila tudi pismeno. Kmalu ga Je vzljubila z vsem ognjem svoje deviške duše. On Ji Je opetovano zatrjeval, da brez nje ne more živeti. Vabit jo je v gledališče in na razne prireditve Ob neki priliki je našel avto, ki Jo je prišei počakat pred gedališče. V avtomobilu sta se nato odpeijala domov. Bila sta tudi na letošnji Slavcevi maškeradi, kjer je Jerančič
Po zatrdilu neke dobre prijateljice rajne Fanike, Je Jerančič z redkimi Izjemami vsak dan čakal na Faniko in jo po njeni lastni izpovedbi vselej spremil prav do njenega doma. V nedeljo, pred usodnim večerom, je prišel Jerančič v kino »Matica« in spraševal gospodično Jerebovo, s kom sta bili Fanika in ona dopoldne na promenadi. Jerebova ie zatrdila, da sta bili sami, le mimogrede Ju Je spremil neki znanec. Jerančič s tem odgovorom ni bil nič kaj zadovoljen in Je bil
zelo razburjen.
Nekaj dni pred umorom se je Jerančič baje izrazil proti gospel Vidmar v Matični knjigarni, da ima za svojega dekleta pripravljen
nenavadno lep dar,
katerega JI je namenil za god. a da jo mora poprej dobiti še v roke, preden JI bo dar Izročil. — V pondeljek zvečer, ko Je spremljal nekaj ur pred umorom Faniko in njeno prijateljico od kina proti glavni pošti, Je bil nenavadno molčeč in je z dolgimi pogledi od časa do časa motril Faniko, tako, da se Je to čudno dozdevalo celo navzoči gospodični Fanči Jerebovi. Vendar niti ena niti druga ni mogla slutiti strašne usode, ki čaka Faniko Petkovšek le nekaj ur oddaljena cb samotni gramozni jami na Ljubljanskem polju.
Posrečilo se nam je dobiti pismo Fanike Petkovšek, ki ga Je pisala Jerančiču začetkom ljubezni In katero prinašamo v ae-izpremenjenl obliki:
Ljubljana. 4. marca 1924.
Cenjeni!
Jako bi btta srečna, ko bi mogla verjeti, da le vse res, kar pišete. Toda ali niso le prazne fraze zaupane pa* pirja, Id Je za take stvari neobčutljiv in prenese vse? Ko bi tnala čitati v Vaši duši, da bi našla tam Isto, kar pišete v pismu? Toda oprostite mi. Komaj Vos poznam, pa se te upam dvomiti, AH so vsi, ki ljubijo, tako nezaupljivi? Pa saj bo ze izginil tudi dvom, kadar vas bom bolje poznala.
Pravite, da (mi dolgujete lčrtano]) Vam le prijetno v moji družbi in vendar se (veselim [črtano]) bolim, da st dolgočasite. Zelo me veseli, in hvaležna sem Vam za vsako misel, ki Je posvetile meni. Sal tudi laz večkrat v duhu še enkrat preživim vse tre• notke, ki sem Jih preživela z Vami v Vaši bližini.
Veseleč se skorajšnjega svidenja Vas pozdravlja FančL
Tako je pisala nesrečna deklica človeku, na katerega mentaliteto) je bila že poprej opozorjena. »Ljubim ga* Je dejala, »četudi pravijo, daje bil zaprti« Morda lo ie ravno
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mati oziroma stara mati, tašča in svakinja, gospa
v 75. letu svoje starosti v petek, dne 4. aprila t. I. ob 7al2. uri dopoldne po daljši bolezni, previdena s sv. zakramenti, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnce se vrši dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne iz Leonišča, Stara pot, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1924.
Dr. Karol Triller in Marija Triller vdova Cvahte javljata v lastnem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njuna iskreno ljubljena sestra, gospodična
poštna uradnica v p. v skofjiloki
danes ob 7* 6 uri zjutraj po dolgem vdanem trpljenju izdihnila svojo čisto dušo.
Zemeljski ostanki pokojnice se bodo položili v nedeljo dne 6. aprila ob 3. uri popoldne v rodbinski grob na starološkem pokopališču. Mir in pokoj njeni dušil Blag jej spomini
V Ljubljani, dne 4. aprila 1924.
Kal Cena oslasom do 20bssed Din 5-—; vsaka ^ SL nadaljna beseda 2S, para t davščino vred. m
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, MARIJIN TRG štev. 8
priporoča sledeče najnovejše
dunajske in pariške motike liste:
Star *Album 1924 ................Din	45‘—
Parfail-aibum za otroke..............35*—
L’ldeal parSsien...................  30*—
Perfekt Mode.......................17—
Dle Wienerin .	   12’—
Lyon’s-album za perilo , . . . .	„ 10’—
m
tlenry Murger	82
La Boheme.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
»Vseeno je,« je rekel Juliji, »kljub temu lahko uprizoriva epizodo na balkonu. Evo ptiča, ki naju bo jutri s svojim zbranim glasom zbudil in nama natančno naznanil trenutek, ko se bova morala v obupu ločiti drug od drugega.« In Rudolf je obesil kletko v kot sobe.
Naslednjega dne ob petih zjutraj je bil golob
popolnoma točen in je napolnil sobo z dolgim grulenjem, ki bi bilo zbudilo oba ljubimca, če bi bila spala.
»No,« je rekla Julija, »sedaj je trenutek, da greva na balkon in se v obupu posloviva; kaj rečeš na to?«
»Golob prehiteva,« je rekel Rudolf; v novembru smo, solnce vzhaja šele opoldne.
»To je vseeno,« je rekla Julija, »jaz vstanem.«
»No, zakaj pa?«
»Želodec mi je prazen in ne prikrivam ti, da bi rada kaj jedla.«
»Čudno, kako se ujemajo najine simpatije,
v v «
tudi jaz sem strahovito lačen,« je rekel Rudolf, vstal in se prav naglo oblekel.
Julija je bila že zakurila ogenj in je iskala v njegovi jedilni omari, če bi kaj našla; Rudolf ji je pri tem pomagal.
»Glej,« je rekel, »tu je čebula!«
»In slanina,« je dejala Julija.
»In surovo maslo.«
»In kruh.«
»Joj! to je vse!«
Med tem iskanjem je golob nič hudega sluteč brezskrbno pel na svoji gredi.
Romeo je pogledal Julijo. Julija je pogledala Romea; oba sta pogledala goloba.
^ Več nista rekla. Usoda goloba ure je bila zapečatena; če bi bil vložil ničnostno pritožbo, bi bil to izgubljen trud; glad je tako krut svetovalec.
Rudolf je bil zakuril oglje in je kuhal slanino v rastopljenem maslu; pri tem je delal resen in svečan obraz.
Julija je z melanholičnim obrazom lupila čebulo.
Golob je še vedno pel, bilo je to njegovo la-budje petje.
K tej žalostinki se je pridružilo cvrčanje masla v ponvi.
Čez pet minut je maslo še cvrčalo; golob pa, enak templjarjem, ni več pel.
emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vicel,
Maribor, Glavni trg it. 5
Ljubljanska borza za robo in vrednote
razpisuje
I. Mesto tajnika za borzno razsodišče.
Ponudniki naj navedejo dokaze o
a) jugoslov. državljanstvu,
b) dosedanji neoporečnosti,
c) dovršenih pravnih študijah,
č) sposobnosti za sodnijsko službo (dokaz o položenem praktičnem sodnijskem izpitu),
d) večletni sodni praksi posebno pri trgovskem sodišču,
e) znanje jezikov.
II. Mesta senzaiov za:
1. blagovno In
2. efektno borzo.
Reflektanti morajo navesti dokaze o
a) jugoslov. državljanstvu,
b) izpolnitvi 24 let,
c) dosedanji neoporečnosti,
č) slobodnem oskrbovanju lastne imovine,
d) dovršenih trgovskih študijah in večletni blagovni odnosno bančni
ali pa mešetarski praksi,1
e) položenem mešetarskem izpitu z dobrim vspehom,
f) znanju jezikov.
Detajlirane ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov se naj naslove do 22. t. m. na Tajništvo ljubljanske borze za robo In vrednote, Kongresni trg št. 9 I. n. (Filharmonija).
Ljubljana
Gosposvetska c. št 2
priporoča syojo bogato zalogo
Pisalnih strojev
in j i sli
za rodbine in obrt ter
ni koles
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Ceniki zastonj in Iranko.:
Izpred sodišča.
PRETEP.
Dne 5. novembra 1923 so se stepli v
s«sti!ni Vincenca Zupana v Tržiču. Pri tej priliki je Andrej Zadrašnik napadel z nožem tovariša Drečnika in ga ranil po nosu in po rokah. Zadrašnik je bil obsojen na 1 mesec zapora in je sodbo potrdilo tudi vzkiicno todišče.
TAT V VLAKU.
Brezposelni delavec je v vlaku iz Ptuja v Celje hotel okrasti svojega sopotnika Aniona Cundra, ki je spal. V trenutku, pa ko ie Bračun segel v žep, se je Cunder zbudil, prijel za tatinsko roko, jo krčevito držal in začel biti s pestjo po glavi Bračuna. Bračun ie bil nato v Celju oddan policiji. Dne 2. t. m. je bil Bračun pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na 6 mesecev težke ječe.
OOLJUnjA IN PONEVERBA’.
Trgovec Ivan Filipančič iz Gornje Rid-Sfone je dobil od Semerčiča konje, da jih proda in 4000 K, da plača carino. Filipančič je zamenjal izročene dobre konje za manj vredne in te potem prodal v Avstrijo. Fi-lipančič-u so tudi Henrik Eita, Glaser in Heller izročili 16.000 K, da zacarini konje. Ti pa nso dobili ne konj, ne denarja. Filipančič se mora sedaj zagovarjati za svoje zločine pred mariboTskim sodiščem, kjer je bil dne 2. t. m. obsojen na 10 mesecev težke ieče.
ZAPELJIVEC.
Nežika J. je ovadila Jerneja N. iz ljubljanske okolice, da jo je pridobil za intimno občevanje po triletnem znanju s pretvezo, da jo poroči. Fant pa ni držal svoje obljube. Baje radi tega, ker mu mati ni hotela izročiti posestva, če si ne poišče bogate neveste, kar pa Nežika ni bila. Fant je poslušal ma-
ter m si je zbral drugo novesto. Kmalu po poroki je Jerneja tožila zapeljana Nežka in Jernej je bil obsojen na tri tein? zapor* ;n mora poleg tega plačati Nežiki 5000 Din. Jernej se je proti razsodbi pritožil, vendar vzkiicno sodišče ni izpremenilo kazni Vzkiicno sodišče se je uverilo, da je dekle na dobrem, glasu Jn da^ je Nežiko premotil Jernej šele po večmesečnem zalezovanju in z obljubami, da jo vzame za ženo, ker potrebuje pridno in dobro ženico, če tudi ne bi imela dote.
§ 104.
Posestnik Stefan Režonja iz Gornje Radgone je trdil, da sodišče neko stranko ščiti. Matevž Nedok je pa v gostilni KrvaS v Gornji Radgoni rekel: tu pijejo sodniki celo noč, drugi dan pa sodijo. Štefan Rožonja je bil pri mariborskem okrajnem sodišču dne 2. t. m. po § 104 obsoien na 200 Din oziroma 48 ur zapora. Nedok pa na 1500 Din c«. 1 mesec zapora.
■ Zlat »ribolov*. Prebivalce morfalškega obrežja je te dni iznenadil izreden dogodek. Ko so ribiči potegnil iz morja mreže, so našli v njih vseh vrst dragocenosti. Nad vasico namreč se je odtrgala skala, nazvana Kalfornija, in se valila proti obrežju. Na dotičnem mestu pa so se pokazali dragulji in veliki lonci s starimi novci. Ribiči so seveda zaenkrat opustli ribolov. Oblasti so ugotovie, da gre za zaklade morskih roparjev, ki so v YV. in XVI. veku napadali angleško obal.
: Neurje v Zedinjenih državah. V nekaterih državah Zedinjenih držav je razsajala te dni huda nevihta, ki je povzročila orgomne škode. Vse zveze so bile pretrgane. Ubitih je bilo nad 20 oseb, ranjenih pa okoli 300. Za zaščito zasbene lastnine je moralo nastopiti vojaštvo. Najbolj je bilo poškodovano mesto Oklahomi.
: Živi pokopani. Iz Charlestovna v zaj
padiri Virginiji poročajo, da je eksplozija v rudnikih v Yukonu pokopala 25 rudarjev.
Dosedaj so izkopali 20 mrličev. Gotovo je, da so našli tudi ostali rudarji strašeo smrt
Sodnik. »Zakaj pa ste igrali z denar* jem, ki ni bil Vaš?«
»Razumljivo, gospod sodnik, -da ne bom igral s svojim denariem!«
Zdravniško znanje. »Dragi gospod! VI morate na morsko obal, drugače ste izgubljeni!« — »Toda, dragi doktor, jaz sem vendar iz Splital«
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Najprimernejši
velikonočni pirh za mladino so
katere so izšle v ..Splošni knjižnici" zvezek 7. Cena: broš. Din 12'—, vez Din 17'—.
nama.
liiliM, Marijin tu S!s».!.
Romeo in Julija sta bila pripravila svojo ura a la crapandine.
»Imel je lep glas,« je rekla Julija, ko je seda« k mizi. o
»Bil je prav nežen,« je dejal Romeo, ko je rezal svojo budilko, ki je bila popolnoma prepečena.
In oba ljubimca sta se spogledala in se zasačila, da ima vsak solzo v očeh.
Hinavca, od čebule so jima prišle solze v oči
XXII.
Epilog k ljubezni Rudolfa in gospodične Mimi
I.
Prve dni, ko se je bil Rudolf definitivno sprl z gospodično Mimi, ki ga je bila zapustila, kot se čitatelj spominja, da je stopila v kočijo vicomteja Pavla, si je pesnik vzel drugo ljubico, da bi se omamil.
Bila je to ista modrolaska, za katero se je nekega dne, ko so ga mučili neumni paradoksi kot smo videli, oblekel kot Romeo. Toda to ra** mer j e, ki je bilo pri njem le stvar togote, pri oDI pa stvar kaprice, ni moglo dolgo trajati; ta deklj08 je bila na vse zadnje le razuzdanka, ki je do poznala zvijače lahkoživke; bila je dovolj duhovi^1 da je zapazila duha drugih in ga mogla ob pril°*' nosti izrabiti, in imela je le toliko srca, da ji j? lahko prehitro bilo, če je preveč jedla. Vrh vseff3 tega je bila grozno samoljubna in strašno murna, da bi bila rajši videla, da si zlomi ni®1 ljubimec roko, kot da bi imela en obšivek manj & svoji obleki in obledel trak na klobuku. Sredfflf1 vrstna lepota, navadno bitje, ki so mu bili prir0,1 jeni vsi slabi nagoni, in bila je vendar zapelji^3 radi gotovih lastnosti in ob gotovih urah. Zapazil* je prav kmalu, da jo je Rudolf vzel edino zato, o3 mu pomaga pozabiti odsotno ljubico, za katero Pa je nasprotno poleg nje še bolj žaloval, kajti nikdat še ni bila podoba njegove prejšnje ljubice v ni*1' govem srcu bolj zgovorna in bolj živa.
v starosti 16 let, revnih a poštenih starlšev bi šla rada kot učenka v kako trgovino ali kaj sličnega, kjer bi imela tudi oskrbo. Ponudbe se prosijo pod »Poštena« na upravo lista.
II slin brušenje
se sprejemajo rabljene britvice (Gilette. Mem itd.) v drogeriji »Adrija«, Šelenburgova ulica 5.
kuhinja in 1 soba v mestu ali na periferiji se išče za takoj ali s 1. majem. Ponudbe pod ..Mesečnina postranska11 na upravo lista.
se sprejmeta proti stalni plači in visoki proviziji. Predpogoj praksa in dobro poznanstvo. Pismeno ponudbe na »L‘Unlon«, francoska zavarovatna družba, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34/11.
omajm! zastopnike
sprejme za Kranj, Kamnik, Logatec, Kočevje, Črnomelj, pod zelo ugodnimi pogoji. ^‘Unlon1, irancoska zavarovalna družba, Ljubijana, Kolodvorska UL 84/11,
/9 Emindolc Groyer, Tilsiter, Trapist po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Iv. Kos, Ljubljana, Bohoričeva ulica 28.
odrezki od parket in žage bukova in hrastova, dolga po Din 25'— za 100 kg., kratka po Din. 30'— za 100 kg. in žaganje od trdega lesa po ugodiji ceni oddaje dokler traje zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4
zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in, sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ). Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr, __________
poštena, prijazna, dobro verzi-rana se sprejme takoj v trgovino z živili. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Poštenost« na upravo lista.
1	lio ii tt	2 kleli za sliilt
britve, škarje, nože itd. Za delo jamčimo. Se priporoča »Elektr. brusarna«, Prešernova ulica 19.		veliki, svetli, suhi in **?..)[! odda Pokojninski zavod, A* sandrova cesta 12. 	
Leseni! barake, nove, 1210X4'13 m Proda Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.		Mia dobro ohranjena se proda, izve se Poljanska cesta 42^>
		s hrano oddam takoj dve. jakom ali gospodom. pove uprava lista.
Pievnalet lesa išče službe pii kaki večji lesni trgovini, je popolnoma vešč te stroke. Nastop in pog9ji po dogovoru. Naslov pri upr. lista.		
		Vsakovrstno A slikanje. kakor tapetniški vzorci, reki* ^ risbe za izložbe, velesejm® prevzame poceni in zafl® s8o izvedbo akademično na « 0* risar. Ponudbe pod »Ris® upravo lista.
Trgovina dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda, Plača se samo inventar. Naslov pove ogl. zavod Sušnik, Matibor.		
Praa sola z eventuelno vporabo kuhinje se išče za družino brez otrok v mestu ali okolici za 1. maj. Cenj. ponudbe z navedbo cene in lege pod »Dobro plačana« na upravo lista.		Koščene neti ; kakor prave: krisante«1®1 #h, nice, nageljčki v vseh » $ lilije itd. za oerkev, * »jm K vence izdeluje po n*f u5i-nizki ceni Josipina Sp«“* gj. teljeva soproga, Sloven
ia na Kali št. 230 naprodaj. Natančneje se. poizve Poljanska cesta 42,		Hali o9ia*l ■male u*PflB
Kavčuk-pete in kavčuk - podplate
nosijo otroci In odrasli, ker so Isti trpežni In JU* Jo prijetno nositi.
 -_________________