narodskih reci t Odgovorni vrednik Ht*. Jatie« MHeiwei*. Tečaj saboto marca (ranoživna) 1852 List Koza. V Po pesmi češki Karla $naider-a V gaja roža zacvetela Je o blesku zore : Ce odtergať jo Alenka Pa do nje ne more. bo přiděláno sadje več verglo , kakor zguba trave. Ako pa umen kmetovavec na take senožeti vodo napeljuje in travnik primerno moči, bo povzdignil s tem pridelk trave in sadje; kar obilne skušnje obilo spričujejo. Naj bi tedaj kmetje tisti napčni misii, „da je drevju senožetim in njivam škodljivo" zali roži Stega se po Ker jo roža mika, Pa zaplete se med ternje Ternje pa jo vpika. enkrat slovo dali in se sami po svojih lastnih skušnjah te napčnosti prepričati dali — se vé, da vse se mora le v pravi m eri in pametno zgoditi. (Dalje sledi.) y Uci se iz tega dekle : Roža rane zarje V lámetijshe shusnje. y Uči se od oštra ternja Kak se roža var je. (Černi xižek). Znano je sploh, kako škod ljiv je ta merčes žitu, in koliko škode včasih po žitnicah napravi. Nek umin kmetovavec je pažižka Fr. Cegnar. že čez 30 let od svojih žitnic odpravil. Takole je Vodnih pri refi sadnih drevěs o (Dalje.) Po sterminah hume naredil : Yrsaki kraj kašte ali žitnice, kamor se ima žito nasuti, velí z vrelo vodo prav dobro obri-bati ; kader se je posušila, pa z močno zakuhano in g » V njih zemlja dobra, se da z velikim pridam sad ce je 5 U hmelj no vodo kterej se je nekaj hmelja vkuhalo, verlonamočiti (Hopfenwasser), to je voda drevj dobra zasaditi. Tudi tam se daj ? zemlja ni posebno nj po tacih sterminah češnj e in v Naj (posebno Osthajmarska višnja) saditi ? ka kor tudi oreh, kostanj, lešnik Gorske stermine, ko so obernjene proti poldnevu in zopet posusiti. (Kako Perzijani sirovo maslo de laj o). pred vlijejo mléka v meh; na to meh zavežejo, zgor nji konec na stěno obesijo, zdolnjega si pa dva iz rok v roke mečeta. Tako se naredi neki iz mleka proti zahodu, ako je zemlj t V dobra so prav pn pravne za bolj si sorte pesknatiga kakor tudi ko áičniga sadj sirovo maslo ali puter veliko hitreje, kot če se v navadni pinji mede. sa dis diš j ? Kadar po humcih in gričih sadno drevje skerbi pred vsim, da ga preplitvo ne sa okoplj in okoli njega emlj tako nekoliko vgoblj j da se dežnica bolj zaderžuj in Klate vodila za hmetovavce. Da boš dob riga konja imel, je treba ga do bro rediti, ker močen konj je več vreden, kot deset oralov nar boljiga zemljiša, kteriga bi brez drevó potrebne mokrotě dobiva. Lešniki, zlasti konja ne mogel obdelovati. tisti debeliga jedra, so z malim oskerbovanjem za J i • • • i • 1 i' r ti • 1 • /-i l • v -> Kdor svojo njivo zanemarja, pomanjša njeno dovoljni in veliko doneso. Ribiz (kresno grojzdiče), vrednost za tretjino,in kdor jo zanemarjeno prodá ternjolice (agres) in malince so prav rodovitne in zgubi polovino svojeistinge. __1 _ f _ 1 _ I I • J • 1 1 • t 1 A I t i 1 1 t fl # V ? se daj med sadno drevje na tacih krajih s pridam zasaditi. Tako sadno germovje ne potřebuje ve- svoje njive Ako svoje otroke ljubiš ^gledaj pridno na like skerbi, njih sad se pa v mestnih okolicah lahko prodaja Ob bregovih potok delaš Ako nisi v svoji hiši ali na polji, ničesar ne kar bi ti koristilo. Timveč potrošiš mnogo in da so z divi im germo vjem obrašeni 5 PÏJ 5 1 ? se daj in nje saditi, in vlastnik ima namest denarja, med tim ko domá pri tebi le slabo delajo. češ- Tako ravnanje je huji in bolj napčno, kakor če bi sveco na obéh koncili na enkrat prižgal. Pervi prihranjeni denar je pervi dobi dvojni dobiček po njih : one terdijo s svojimi ko reninami bregove in donašajo sad,' ker jim je vlažna ček člověka.* Člověk ňi zmiram gotov, kaj zaslu zemlja ljuba žiti kar si pa prihrani, to ima gotoviga, ali z £íiii . nai «si pa pi un au i, iu ima Senožeti, ki so bolj na suhim, dobijo po drugimi besedami i zaslužek je negotov sadním drevji senco, ki jih varje, da huda vro- hrana gotova. 5 pri eina rasti trave ne zatiruje. Ako se drevje gost o ne vsadí, se ni bati, da bo senožet po'njem kedaj u prid biti, bodi za "ljudi Skerbi, da se nič ne pogubi, kar bi utegnilo škodo terpela > V. za živino rastla ali za in čeravno bi trava nekoliko manj zemljo. Pešica šlame da dvé pešici gnojá, leté pvyirt , — m tcidvuu ui it (tva UCAUIIKU uičiiij /JCIUIJU. rcBiua Mame ua se bo ta zguba več kot dvakrat poplaćala, ker pa dajo zopet pešico žita. 74 Dob orodj 9 hk delo Po dokončanim delu vse pod streho spravi, vse na pravo mesto položi. Sonce in dež pokvarita trikrat već, ko delo; znano je tudi, da les, železo in dnina so drage reći. i au uia^c i cui. uiiu , i/t ou u žetvi podvoji svojo skerb. Po zanemar- tii ležijočih spet stanií v ti mertvašnici ležalo, vsi v tako lepim redu, da se nisim mogel dosto začuditi. Odri, na kterih so rake stale, so tako med rastljinami postavljeni bili, da se od eniga do druziga merliča nič ni vi dílo « če bi se utegnilo tudi prigoditi, da se kdo življenji obudí, ne more v per nosti se vec v enim dnevu gubi 9 kakor se z nar vim hipu svojiga mertviga soseda viditi, in zbu večjim trudam v tednu pridobiti zamore. Naj tvoji otroci natanjčno zap is u jej liko si požel 9 prodal 9 skerbi za Pri oranj bodi o, ko ali drugači obernil in porabil • V • V • • 1 1 divši se zamore s trakam, ki je okoli roke vsaciga povit in kteri h zvončku v izbo stražnika pelje Kdor mlj 9 p r i c u j in ona gnoJ dob 9 znamnje dati, od kodar mu hitra pripomoć pride. Ťako ogledovaje to napravo, sim se čedalje bo za to hvalezna mljo sprazni, sprazni mosnj V s .5 bolj prepričal, kako potrebna je za vsako mesto, pa tudi za vsako pokopališče na deželi, — ceravno ni treba, da bi bila povsod tako okinčana in obšírná, Nehaj otl mertvasnic. Ker je namén „Novic" občnokoristne reci ka koršniga koli načina svojim bravcam naznanovati, naj nam pripusté , da se enkrat iz veseliga pol ja ž njimi kakor sim jo tukaj vidil, možnosti kraja primerjena ampak potrebi in pre (Konec sledí). tisto tuzno kterimu nihče ne uíde, naj bo podam mogočin kralj ali pohlevin ratár Tam hočem od hišice govoriti, ki je potrebna luje nov načert, kako se zamore globokost morja v ti na mert Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. v » Ceski pisatelj Ludvik zl. Rittersberg zde mnogokrat za poslednje prebivališče, preden krij cerne emlj odej trombe glas k sodnimu dnev truplo 9 dokler ne zápoje stih krajih zmeriti, ker teža svinca dna ne doseže. 'I* Ruski časopisi prinesejo oznanilo o cesarski knjiž Mertvašnica je ena nar potrebniših čez na nici verozakonski. Rokopisni oddelk znese sam 20.000 drasrocennih delov, med kterimi je evangelij iz 9 "------- .f .---- ---- I--------------------«.^gwvvMU.« , ...w*. »«ví..«. jv, . ktero si je vljudnost in skerb za zdravje 11. stoletja, odlomek spisov sv. Pavla, pisan v 5. sto prav ljudi v našim stoletji izmislila; zato jo vidimo ňa letji in drugi sila imenitni spisi in tiskl. pokopališih večih inmanjših mést pa tudi pogosta ma po kmetih. Želeti je, da bi je celô na nob y*. Gosp. Krej či, profesor na politehniki in realni m pokopal • v v ne pogresevali, in v naj bojo sledeče verstice pisane m i i «Vf i i doseg tega soli v Pragi, je spisal botaniko v českem jeziku se tiska v tiskarnici Jaroslava Pospíšila. j ki Take hisice so shrambe mertviga trupla ima na parah ležati prostora nima 9 pa v těsni bajtic take hišice so shramba mert ki skoraj Znani urnetnik, gospod Pivoda, je k vec če 9 9 skim od verlega pesnika Picka spisanim pesmam peve zložil na 9 in kakor „pražské noviny" pisejo , prav iz verstno. vih k ? ki SO po kakošni bolezni zamerli m lezlj 9 ki je ¥ Serbski patriarh je spet přejel iz Ruskega 3434 y za trupla ptujc take hišice so shramba gold, za cerkve v madjarski vojski poškodovane ki v kak kraj pridši so na ¥ Po statitiškem naznanilu v časopisu za gimnazie nagloma umerli, morebiti celo na cesti pod milim je na Ogerskem 92 gimnazij. Na 64 nebam 9 take hisice gimnazíih je 9 pametno na dvoj raz partene, zamorejo ob času hudih bolezin tud ■ 1 • V • 1 v • I • « • v • . « kot bilo lanskega leta 472 učiteljev in 8633 ucencev. V bolnisnica služiti mertvišče 9 1 j s a j o pa sploh vsako j vod je 6 mnazij y 48 telj in 808 ucen cev 48 1 na Horvaškem in Slavonske m je 6 gimnazij y V • Iz tega maliga popisa se razvidi velika ko teljev in 808 učencev, v j a s k i m e j so 3 uiMugu j/vjjyiou» lufjTiui ? tuau ivu — gimnazii, utuvi rist in potreba mertvašnic, kterih povsod skem je 9 gimnazij 24 teljev in 322 učencev, na Erdelj y 92 Iz R J napraviti bi nobene srenje ne smeli stroški za derževati, ktere njih naprava prizadene, ki tudi skih milj; vendar pa îciteljev in 958 ucencev. do Tersta je 10.000 mor vožnína iz Rio Janeir niso veliki. Ko sim se pred 27 leti v M o n a k o v i m (M chen) nek dan sprehajal, pridem tudi na tamošno namreč iz Rio J do Tersta manj kot iz Celjovca poslednja mesta ležeta le 22 milj saksebi v Terst, ktera Plača se pokopal , in pervo, kar 9 pazim, je bila precej velika hiša v njega stopivši za obsenčena s 9 Celj v Terst pa \ v Terst za cent 52 kr 1 gold. 6 kr. iz kosatimi drevesi * Na Belgiskem je 20 združenih zeleznic, ki ^e^wcc»«. j^«. pervi pogled se mi je zdelo, znesejo * uuiëumi «...»j, ««* ----- da je kakšin rastljinják (Treibhaus), ker je ravno znese daljava železnic 1034 milj; in sicer na Pruskem na tako vižo zdelana bila, ter si mislim, da ga je 378 milj, na Austrianskem 204 milje, na Bavarskem morde kaka bogata rodbina sozidala, da bi vedno v dolgosti 87 milj na Nemškem z Austrio vred 82 mlade cvetlice pripravlj imela, gomile voj ih na Saksonskem 64, na Hanoveranskem 48 l/( na Badenskem 43, na Kurhesenskem 39 V2, na Wiir 2 y na Holstein-Lauenburškem 311L , na umerlih ljubiti ž njimi kinčiti. Bliže pridši se je tenberskem 35 moje mnenje še bolj poterdilo , ker skozi okna tudi Meklenburg-Schwerinskem 30, na Hessen-Darmstadt nic druziga nisim zapazil ko cvetlice in celo dre- skem 16 milj itd. Razun tega je v Austrii na Oger vesca iz gorkih krajev, vse v versti kot drevored skem in Laškem železnic za 100 milj v daljavi. in v priličnih posodah. lladovedin stopim skoz od perte duri v dozdevni rastljinják # V Banatu, kakor se od tam pise y je mno sim 9 «wit » v» \jju\A\s * in i u^iijiujaiv « - ait ustuiuiCí ko se po njem ozrem in med rastljinami in ali ostermel vsake sorte žita za južne kraje nakupilo; cena pa bo cvetlicami veliko število rak z merliči zagledam Ker od mladih nog nisim straha pred mertvimi imel, sim serčno začel se v tim mertvaškim vertu sprehajati. Tii je skorej vsaka starost namestovana več 9 na vsako vižo skoraj se padla, žito do zdaj prav do bro stoji. — Živinska kuga se je po celem Moldav skem razsirila. — Iz Pešta v Temisvar, Sibinj in Ze mun se ima telegraf napraviti bila ko 30 merličev je tišti dan mirno "brez razíočka „Kordecki Najposlednejsi poljski pisatelj J. L. K od nježniga otročića do siviga starčka y kyje izdal nov roman v dveh zvezkih pod naslovom — 75 — * Vuk Stefanovič Karadzic je poslal v Prag o nečemu českemu pisatelju dva iztisa svojega serbsko- latinsko -nemskega slovnika. Izdaja se ti slovník v veliki veličini in veljá 5—6 gold. V Pragi je že čez 30 naročnikov na-nj. Popis v smreke u Vitinjski fari na Stajarskem, na kateri so si nekteri podobo matere boije viditi domišljevali. Menda ga ni več na Slovenskem kota, kjer bi še ne bili zaslišali koliko toliko čudovitega pripovedati o neki smreki u Vitinjski fari na Štajarskem, h kateri je lánsko leto jezero in jezero ljudi, mladih in starih , zdravih in bolnih, posebno iz kmetiškega stana od vsih slovenskih krajev romalo. Ker se je pri njej mnogo popotnikov zavedlo in očitno spoznalo, da je temu ro-manju samo dobičkarija pot napeljala, se je sploh mislilo, da bo spomin na smreko za vselej zaspal, da bo romanja do nje za naprej konec, berž ko bo zima s svojem belem pertom trudno zemljo zakrila. Pa zemlja še ni bila letos svojega lica pridno izpod mcrzle odeje pomolila, glej ! smo vidili sopet novih romarjev, ki pritekajo, kakor lastovice u pervi spomladi. Ker je po takem ćutiti, da se za temi prihodniki še veliko druzih giblje, ki so na toplejo letino svoj prihod do naše smreke odložili, jim hitim prijateljski na proti in jim te listiće za popotnega tovarša priporočim. Želim, da bi se vsi, ki so se na ta pot namenili, ali cio zaob-ljubili, z njimi dobro soznanili, in scer nekoliko pred, ko bo popotnica pečena. — Ker se ta tovarš ni le en dan ali le nekoliko ur pri smreki mudil, kakor drogi romarji, temuč je celih šest mescov okolo nje opraviti imel, vam bo to, kar se je pri njej godilo, tako na tenko vedil povedati, da noben romar, nobena be-račica tako. Ako bi ga morebit nekteri po strani glede, njemu vkljub ravnali, obljubim, da ga bodo serćno objeli, kadar se bojo na dom vernili. Čujte popis! Binkoštno saboto lanskega leta, to je, 7. junia 1851 , se je na doljnem Štajarskem u Vintinjski fari 5 ur nad Celjem, visoko u Pohorski kmetški okolici Paki, iz Đerložnikove hiše glas zagnal, da ste njegove naj mlajši hčeri Tereza, ki je 12 let, in Jerčika, ki je 9 let stara, u domaćem gaji, kjer ste ovce pasle, čudovito prikazen matere božje vidile. Pripoveduje se namrec, da je Tereza bila zagledala belkastega go-loba, ki se je ravno med razsohe dvaverhnate smreke bil vsedel, in ko ga je svoji sestri Jerčiki kazala, rekoč: „glej, glej lepega goloba!" jijeJerčika odgovorila: „to ti ni golob, to ti je le mati božja". Tereza ni nobene matere božje vidila, Jerčika pa je od tište dobe terditi začela, in še dan današnji terdi, da je na dvaverhnati smreki u domaćem gaji mater božjo vidila, in da ji je mati božja tri reci povedala, katere pa nobeni živi duši na svetu razodeti ne smé To prigodbo so Derložnikovi začeli sosedom raz-glasovati, sosedje so jo dalje raznesli, in ob kratkem *) Nekiga dne sim Jerčkino mater prašal: »Alj vam je Jerčika že razodela, kar ji je mati božja povedala?« »»Tega ne smé ona nikomur povedati««, je bil odgovor. »Pa to bote vi vender vedili, ako ji je Maria kaj dobrcga in yeselega, ali žalostnega povedala«, jo dalje prasam. »>Nič žalostnega, temuč samo dobrih in veselih reći««, mi Jerčkina mamka odverne. In nekaj minut pozneje sim pa cio zvedil tište tri reci, katerih Jerčika nobeni živi dusi povedati ne smé. Per va reč je: da bo na njihovi njivi nekoliko niže od smreke cerkva Matere božje in pa kapelica postavljena. D ruga, da bo za naprej pri njenih stariših revšina se u bogastvo spremenila. Tretj a, da bo Jerčika enkrat ravno zravno Marije u nebesih sedela. je glas o tej prigodbi vès slovenski svet prešinil in jezero in jezero ljudi zmezil, da so, kakor sim že gori povedal, sami gledat hodili, kar se jim je pripovedovalo o imenovani prikazni. Mesca julia in augusta so bile tri ceste, vse steže in poti, ki se u Vi tin ji stikajo, radovednih in pobožnih popotnikov tako polni, da so se teško eden dru-gemu ogibali. Ko deželski orožniki (žandarji) to ne-navadno shajanje na Pako zapazijo, grejo tudi oni gledat, kar je ljudstvo gledat hodilo na dvaverhnato smreko. Ker pa na njej niso ničesar čudovitega vidili, so jo u pričo obiluega ljudstva posekali. S tem bi bil gotovo konec vsemu shajanju na Pako storjen, —ali popotniki, ki so to smreko obiskovali, so obilno dnarjev na Paki zapustili. Berložnikova Jerčika je veliko lepih darov bila dobila; njeni sta-riši se niso nikolj tako dobro počutili, ko ravno ob teh srečno napeljanih shodih. Pa tudi njegovi sosedi, in sploh cela Vitinjska fara je na lepem na premnogi gro-šič naletela, o katerem se ji pred nikdar ni sanjalo. Pačani so tedaj hitro zapopadli, da jim je Berložnikova smreka in njegova Jerčika zlati izvirk u njih okolico napeljala bila. Da bi se jim ta izvirk s poseka-noj smrekoj ne posušil, je bila Jerčika naprošena, na drugi smreki Marijo zagledati. Jerčika, katera svojo mater u teh rečéh rada uboga, je ljudém še tišti dan na drugi tamkej stojeći smreki Marijo kazala, katere pa nihče drugi ni vidil. Pa ljudstvo je bilo zadovoljno, da jo je le Jerčika vidila. Da bi ta nova smreka ljudstvo ravno tako na se vlekla, kot ga je poprejšnja, so domaći Pačani pa tudi unanji obiskovavci Pake si veliko prizadeli. Pačani so bili kmalo glas zagnali, da se je žandarju, ki je dvaverhnato smreko posekal, desna roka posušila; da je Vitinjskih duhovnov jeden oslepel, ki je ljudi razgovar-jal, da naj ne hodijo na Pako; da je veliko bolnikov pri novi smreki ozdravělo; da so sedanji Lavantinski škof zato zboleli bili, ker shodov na Pako podpirali niso, in da so sopet ozdravěli, berž ko so se bili k smreki na Pako zaobljubili, in da so svojo zaobljubo, u kmetiško oblačilo preoblečeni, nek dan pri smreki dopolnili itd. Vse to so presne laži, katere malopridni po svetu trosijo. Žandar, ki je smreko posekal, je še dan današnji čisto zdrav, kakor je bil. Duhovnov u Vitinji, pa tudi na dalječ od Vitinje ne vémo nobenega, da bi bil telesno oslepel. Bolnikov, ki so iz daljnih krajev na Pako prilezili, ni tamkej nobeden ozdravěl, ampak njih mnogi od težavnega pota izdelani in vtrudeni so se veliko bolj bolni iz Pake na svoj dom vernili. Kar milo-stivega knezoškofa Lavantinskega zadene, je res, da so bili na svojem apostoljskem potovanju lansko jesen u Celji po božjem naklučji zboleli, in so po božji milosti tam sopet ozdravěli. Da bi bil pa kdo Njih zaobljubo k smreki na Pako slišal, ali Njih pri tišti smreki na Paki vidil, tistega še dozdaj ni nobena človeška mati rodila. Največo laž o imenovani prikazni je nek dobič-karski zaplotnik s tem po svetu pokadil, da je veliko jezer podob natisniti dal, na katerih se na smreki bela podoba matere božje vidi. Ker je ta lažnjivi prerok u ovčjem oblačilu brezštevilno teh tablic že razprodal, brez da bi se hotel Slovencem razodeti 9 je cutiti, da bo on svoje sleparstvo še dalje gonil, dokler bo lehko- verno ljudstvo njegove podobe kupovalo. Na to bi mi utegnil kdo prigovoriti, da jih je jezero in jezero, kateri so pripravljeni pri živim Bogu priseči, da so u resnici podobo matere božje na veckrat omenjeni smreki vidili. — Poterpite nekoliko in pre-berite moj popis do kraja. (Dalje sledi.) Zrne s. (Poslavljenje učenosti). Cesarska akademia u Petrohradu je imela pervo slovesno sejo. Pred-sednik je bil knez Daakow. Ta je pri tej priliki očitno pokazal, kako visoko nas je navada, do Božica blago na pašo goniti «i • cení in spostuje zasluge uma in učenosti. Stari častitljivi Euler, slavni matematikar namreč stopi v dvorano; zavoljo svoje slepote pa ni ve- y del y kam se vsesti. To zapazi koez Daskow starčiku nasproti y ga prime prijazno za roko y y gre ter mu rece: „Gospod vsedite se, kamor Vam je drago; me sto y ktero bole Vi posedli, bo vselej pervo mesto. TMovivar iz slovanshih krajev. Iz Celja. U četertik 25. febr. zvečer se je po nebu na enkrat rudeča svitloba razlila. Prestrašeni vsi vùn planemo. Kaj je bilo? Pol ure oddaljena vés L e vce oginj Se vé da (Lendorf) je gorela. Bil je strašen je pomoč od vsih strani vkup vrela, pa preden so ljudjé z gasivnim orodjem tjè prisopeli, je grozna plamozloba kritih: nevarnosti 9 ognja že veliko bila pokončala. Pogorelo je 13 his, in mnogo hlevov, kozolcov itd., večidel s slamo ali deskami po- so pa vse pohištva odsle, ktere so z opek o (ceglam) pokrite bile. Oginj je po neum-nosti neke babure vstal, kteri se je maslo nad ognjem unelo, in kteriga je hotla z vodo pogasiti!! #). Škode po tem pogoru je blizo 26.000 gold. Za-va rova il i (asekurirani) so le trije gospodarji; letí dobijo od asekuracije gotov denár, y drugi nezavarovani in si bojo lahko in bodo pa zdi- kmalo pomagali hovali pod jarmam ubožtva ! lz Krasa blizo Tersta 23. febr. Od Božiča lesčm smo imeli letos celi čas dobro in tudi toplo vřeme tako de se je zamoglo prenehoma po polji in travnikih delati. Tudi lepe vijolice so se bile že prikazale , ki so nam zgodnjo spomlad obetale. 22. svečana y snega nič, je pa huda borja mahoma pribučala, de se je vse treslo in je tudi veliko škode naredila na drevji in na revnim poslopji ; marsikter je šel zvečer pod revno slamnato poslopje počivat, ponoći mu je borja streho odnesla, de se je reva dragi dan pod milim nebam znajdel. Letošnji pust se pri nas ni nič kaj navadoih godcov in plescov vidilo, tudi na pirih ne, ker so nektere srenje visoko tarifo za muziko določile. V neki srenji sim pa vender te dni vidil še po stari šegi ovenčaniga vola z okoli voditi, z nožem na vratu na rudečim traku obe živinčetu bližnjo smert obetal godci senim, kteri je ubogimu y množica okoli njega je pa bila zidane volje. -listu „Novic" pravi pisatelj od Đuinske županije Duinska grajšina cesarski davk zraven druzih tudi za Zgoničko županijo od srenjskih pašnikov pla V 14. de y zupanij čuje ; ne rečem y de od druzih županij cesarskiga davka ne odrajtovala, toliko pa za gotovo vém, de Zgonička županija čisto sama cesarski davek od srenjskih pašnikov odrajtuje v c. k. denarnico Sežansko. Vino je letos tukej čez mero drago na debelo in tudi v gostivnicah; kaj še le bo poleti, treba ga bo letos kak kozarčik manj od drugih let piti, ako se kup ne oberne. Beračev imamo letos tukej veliko od več krajev, zlasti pa ob praznikih, ko pridejo železničarji, to je, nekteri delavci od železnice, ki o praznikih beracijo, pa tudi kradejo, kadar imajo priložnost. — Klaje (jsená) nam zlo primanjkuje zavoljo prezgodniga snega, ker pri * Naj bi si vunder vsaka gospod y vsaka kuharca de kla dobro zapomnila: vnetiga masla ne z vodo gasiti, am pak naj bi gorece maslo s p okr o vam pok pest pepela ali perští va ali vergla! Tako ma zadusí; druscači pa u dimnik plane, ter pogor naredi je pa sneg paso in polje pokril ; cent y letos sena dobriga ve 40 kr., voherniki g a na upanje tudi čez 3 Ija 2 prodajajo. (Konec sledí.) lz Ljubljane. Po časnika se je podružnica austrianskiga umetniga društva v Ljubljani ustanovila, ker se je še več kot 100 akcij za njo berž nabralo. Poslednjo nedeljo so naznanilu nemškiga Ljublj. deležniki odbor izvolili Andrej Ho h en war t, 5 kteriga predsednik je grof o d b o r n i k i pa g. baron Kodelli, g. dr. Rudolf, g. Lang us, g. vitez Gold, Od tega za c. k. major, in g. Ritter, c. k. stotnik. povzdigo malarske umetuosti in lepoznanske zavednosti društva , za kteriga napravo v Ljubljani si je že lani or » dr. Bu čar na Dunaji prizadeval, borno imeli pri hodnjič priložnost več govoriti ; veseli nas vstanovilo. y da se je Na ukaz matere cesarice Karoline Au guste se je pogoreli cerkvi na Trati 6 masnih oblačil iz Dunaja poslalo. Ljubljane. Visoko častitljiva Ljubljanska kne- 16 kr. za pogorelce na Igu 1. 1. podpisanimu okrajnimu poglavarstvu poslala. Ob enim , ko se ta milošnja izroči pogorelcam , se na zoškofija je vnovic nabranih 20 znani zahvala dobrotnikam. C. k. okrajno poglavarstvo v Ljubljani 28. febr. 1852. Novicat t mnogih krwúev. Iz Benetk se je podal presv. césar tudi v Verono predveerajnim so ga iz Benetk j kovali. umerl. spet v Terstu priča Stari maršal Marmont je v Benetkah Novih dvajsetic so 100 za poskušnjo naredili; večidel so starim podobne, razun tega, da je podoba sedanjiga presv. cesarja na njih; letna številka je od nastopa njegoviga vladařstva. Cesarskim tra íikantam solí je zapovedano ob nedeljah in praznicih njih prodajavnice zapeřte imeti. spet někdo novo stupo, ki ima biti per gnjili no kro m pirja; za en cent sémenskiga krompirja se potřebuje 1 fant te stupe, ki se v Jřa- V K a n i z i ponuja gotov pomoček zo- ni ž i na Ogerskim za 15 krajc. dobiti zamore. Mož y ki je to štupo znajdel, ki bo menda toliko pomagala kot vse druge, terja za razodetje te skrivnosti 10.000 Pohlevna šumica ? Blizo Eperies-a na Ogerskim se pelje unidan nek ťajmošter na stranski cesti domů in s*a vstřelí. ga sreča, fajmoster pomeri puso na-nj volk HHHH^H^H^^^^^^^^H Na to velí hlapcu, naj mertvo zver dene na voz y ker mu je pa preteška, se vpira več časa z njo, in fajmo ster mu gré na pomoč ; med tem začutita konja druge volkové se bližati ter se splašita ; hlapec steče za nji fajmoster ostane sam na cesti; med tem prikora ma čita 2 volka , napadeta fajmoštra in sta ga grozovito raz tergala. V nekterih deželah Pruski g a kraljestva v je strašna lakota. Po nar novějším številu je na Pruskim 2,036.000 SI o vano v, tedaj sedmi del vsih prebivavcov; večidel so Poljci, nekaj je tudi Serbov in Cehov. — — 19. februarja so se zacele v Parizu v o lit ve za postavodajavni zbor; vlada je povsod nasve tovala svoje možé , ki naj se izvolijo; v Parizu se jih je že tudi 7 izvolilo, Cavaignac pa je zoper voljo vlade z 14.500 glasi izvoljen bil. — Ministerstvo Anglesko je gotovo; ministerstva predsednik je o nastopu ministerstva rekel, da je zoper vsako pre-membo osnove deržavniga zbora. Za Pre šer nov spominih sta podarila: g. Janez Župan, tergovec v Ljubljani g. Andrej Mal nar , > » 5 fl 5 » Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.