HRUŠICA-FUŽINE
Problemi naše krajevne skupnosti
Iz naše KS se redko oglašamo, ie-prav tudi nam ne raanjka ekonom-skih, komunalnih, kullurno-prosvel-nih in drugih problemov. Najbolj pe-reči pa so trgovina, otroški vrtec in kanalizacija.
Trg«vina je pri nas delovala celih 60 let. Pred desetimi leti pa jo je Mercator opustil. trgovski lokal je lastnik preuredil v stanovanjske pro-store, krajani pa že deset let tavajo po oddaljenih trgovinah za vsakda-njimi potrebščinami. No, sedaj je vi-deti, da bo ta problem le urejen. Z.emljišče za trgovino je že določeno, načrtisopripravljeniiniipamo, dabo Mercator prihodnjo pomlad pričel graditi ta nujni objekt.
Drugi, nič manj pereč problem je otroški vrtec. Po 2. samoprispevku bi morali vrtec začeti graditi leta 1979. Imeli pa smo probleme z lastnikom zemljišča, na katerem naj bi vrtec stal in vsa stvar se je zavlekla. Vrtec nam je prepotreben, prav pa bi prišel tudi za KS Bizovik. Sedaj pa smo končno dobili zemljišče in vrtec naj bi začeii graditi 1. 1981.
Zelo kočljiva je tudi kanafizadja naselja vzdolž Hruševske ceste, Krožne poti, Ceste v kostanj in Fu-žinskega naselja, kajti ozemlje je zelo močvirnato, voda ne ponikne in dogaja se, da fekalije iz greznic odte-kajo v odprt potok. Razumljiva je zato zelo velika nevarnost okužbe. Želja krajanov je, da kanalizacijo čimprej začno graditi.
Kulturni dom so zgradili krajani s pomočjo občinsk^skupščine, s pro-stovljnim delom in materialnimi pri-spevki. Na žalost je premalo izkoriš-čen. Sedaj pa v njem zelo uspešno deluje dramatska skupina in upajmo, da bo s tem tudi dvorana bolje izko-riščena.
Ob Litijski cesti lik ob Poti tovariS-tva ln spominov stoji zidan obfekl, ki ga je zgradil okupaior 1. 1942. Služil je okupatorju kot vojašnica (stražni-ca), najprej so jo uporabljali Italijani, nato Nemci in belogardisti. Bila je tiidi kot neka »meja« za prehod v Ljubljano in iz nje. Na tem prehodo so okupatorji in belogardisti strogo priegledovali vsakega posamezoika, pa ludi prevoze, da ne bi bilo kaj pre-tihotapljeno panizanom. Toda kljub strogi kontroli so aklivisti s pooare-jenimi dokumenli prenašali preko tega bloka propagandni in sanitetni material, hrano ia orožje. (V Kmečki gnojni lajti npr. so aktivisti pretiho-tapili orožje za partizansko taborišče na Pugledu.) Tudi posamezni aktivi-sti so šli skozi la blok v partizane. Ve-čina naše mladine ne ve, kdo je gradil ta objekl in čemu je služil. Ne smemo zanemariti in pustiti v pozabo takih objektov, ki so služili okupatorjem in domačim izdajalcem za likvidacijo slovenskega naroda. Bilo bi prav. da blok zaičitimo kot zgodovinski ob-jekt in ga primerno obeležimo za poznejše rodove.
MATIJA FERKOL