List 13.
Živinorejci posluh!
Slavnoznani general pl. Nddosy, o kterem so „Novice" že govorile, mi je prijazno izročil svoj rokopis „Reise-Notizen aus Frankreich und England 1866" (Potopisne črtice iz Francoskega in Angležkega v 1866. letu), da ga berem in izvem marsikaj, kar se sicer lahko ne izvć. Slavnemu našemu popotniku odpirale so se po Francoskem in Angležkem palače in krasna poslopja; al mikalo ga je tudi ogledavati imenitne konje, goveda itd. Ćuda se berć v tem potopisu. Naj le eno črtico vzamem iz zanimivega rokopisa in jo povem našim gospodarjem.
22. novembra 1866. leta je general Nadosy na Angleškem prišel v grofijo Maidstone; tu in v okolici njeni se je mudil 3 dni, in ogledal vse znamenitosti. Velika ta okolica je najlepši vrt angležkega kraljestva, — podobna je gaju najkrasnejših krajev, in obdelana tako, da se kaj lepšega na svetu težko vidi. Pred vsem drugim pa se odlikuje posestvo gosp. Betts Esquire-a v Prestonhall-u. Opustivši ogled krasnega grada in dragocene hišne oprave podajmo se v majerijo, ki slovi za prvo in najimenitnejšo na vsem Angležkem. Tu stoji 110 goved najžlahnejših plemen, ki se redko kje drugej vidijo. Rodopis vseh je v posebni matici zapisan. Videl sem tu dva bika amerikanska iz rodii slovečega bika „Grand Duke" (veliki vojvoda) imenovanega; vsak izmed nju je presegel velikost bivola in vsak je tehtal blizo 34 centov. Vse krave tega rodii se imenujejo „Grand Duchesse" (velike vojvodnje) in se imenujejo po številkah: prva, druga itd.; 5 mesecev star junček „Grand Duke IX." je bil vpričo mene za 5000 gld. prodan. Od tega plemena je Mr. Betts kupil 13 glav za 70.000 gold., in med temi gori imenovana dva bika za 10.000 gold. Na krave se spuščata ta bika — po čem neki? — po 100 goldinarjev plača vsak gospodar, ki kravo pripelje
100
k enemu ali drugemu teh bikov. — Vsako govedo ima svoj prostoren hlev; skozi hleve se po železnici pre-peljuje klaja; vse je izvrstno lično in čedno, zraven pa tudi prav pametno narejeno.
Naj te črtice zadostujejo, da vidijo naši gospodarji, koliko bogastva je po svetu in kako visoko cenijo govejo živino; vidijo naj pa tudi, koliko dobička donaša živinoreja.
To ni res, to je vse laž! — morebiti poreče ta ali uni. Mi pa mu odgovorimo: to vse je čista resnica; al nismo je povedali zato, da bi mislili, da tudi pri nas more kaj tacega biti. Posneli smo te črtice le zato iz omenjenega potopisa, da naši gospodarji vidijo lestvice živinoreje visoke in nizke, in kdor ne more do višave, naj se saj v nižavi pomikuje naprej, da vlovi več dobička z živinorejo, — prvi pogoj za ta napredek pa je, da si poiščemo žlahnejših plemen. Sadjerejci že davno poznajo velike razločke med jabelki in jabelki, kar se tiče njih dobrote in cene, — treba tedaj, da na divjake naših navadnih goved začnemo cepiti žlahne. 1                                                                    Dr. J. B.