Uhaja vsak telrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemtijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tnje driave < K 60 vin.) — Posamezne èlevllke se pro--	dajajo po 10 vin.	=
Slovenskemu ljudstvu v pouk iu zabavo.
Spisi In dopisi se pošiljajo : Uredr Stva „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice st. 2. Naročnina, rcldamacije in inseratl pa : Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana. == Kopitarjeve ulice »t. 2. =====
ste». 30
VUutlMlIlIČ Z3.|Ull]ol908.
Leto XII.
ned zadrugam na HemSKem.
(Dr. Krek.)
M a j n c, 11. julija.
Nemška državna zadružna zveza je imela te dni v brhkem majnškem mestu ob Reni lep praznik, petindvajsetletnico svojega življenja. V goste smo prišli tudi Avstrijci: od češke praške zveze, ki ima nad 1400 zadrug, direktor Sedlak in svetnik Blažek, od nemške praške, brnske in šleske načelniki in ravnatelji; štirje smo pa zastopali dunajsko splošno zvezo. Ni šala, kar so nasejali Nemci na zadružnih tleh. V njihovi državni zvezi je sedaj 41 zvez. 73 osrednjih prodajalnih in nakupovalnih zadrug (gospodarskih zvez), 18 tisoč zadrug in nad poldrug milijon zadružnikov. Osrednje zveze so imele leta 1907 4798 milijonov mark prometa. V posojilnicah je bilo vloženih nad 1400 milijonov inark; mlekarne so sprejele 1881 milijonov kil mleka.
V Avstriji imamo v splošni zvezi nekaj nad 5000 zadrug. Seveda mlajši smo in v težkih razmerah živimo. V svojem pozdravnem govoru sem v imenu avstrijskih tovarišev povdarjal zlasti dve stvari: Nemci imajo narodno domala edino državo, pri nas pa ne. In na Nemškem se upravni uradniki (pri okrožnih uradih itd.) dejanski vdeležujejo zadružnega življenja. Sodelujejo v odborih ali nadzorstvih; več jih je, ki stoje zvezam na čelu. Pa išči pri "as kakega okrajnega glavarja ali celo vladnega svetnika, ki bi se spustil tako daleč. Vsi še pomnimo Heina in njegovo blaženo delo v naši deželi. Vkljub temu pa stalno in čvrsto napredujemo. Imamo se res mnogo naučiti na Nemškem glede na zadružništvo, a tudi Nemci ne bi se brez koristi vrnili domu, ko bi prišli gledat, kako delamo. Zlasti me je navdajal ponos,
ko sem videl, da se zaupanje, ki ga imajo zadruge do naše Zadružne zveze in njihova zvestoba moreta častno meriti z nemškimi razmerami.
Zadružni zakon je na Nemškem že dlje časa prenovljen; pri nas ga šele kuhajo nekje v pravosodnem ministrstvu. To je seveda za nas velika ovira. Se nekaj! Častni predsednik zadružnemu shodu v Majncu je bil hesenski vladar, veliki vojvoda. Vedel se je res po domače; občeval je z zborovalci kot tovariš, ki ga ravno tako zanimlje shod kot zadnjega kmeta. Brez ovinkov moramo priznati: Na Nemškem se vladarji in vlada resno drže načela, da ima v trdnem kmečkem stanu država največjo oporo. Zabučalo je po dvorani, ko se je izrazila misel, da so tudi avstrijski zadružniki prepričani, da daje zadružništvo edinost in moč. Zlasti tisti, ki sredi narodnih bojev na zadružnem polju skupno delujejo; in sicer skoraj da samo tu. Na skupno delo jih kliče zavest, da je temelj državnemu in narodnemu življenju svoboda in kruh. Oboje jim pa zagotavlja samo čvrst, po svoji samostojni volji z zemljo zvezani kmečki stan. Ljudskemu zastopniku sicer niso mar odobravanja in čestitke; a vendar je veselo znamenje, da je veliki vojvoda izražene misli toplo odobraval. Hesenski nadvojvoda je pač daleč od slovenskih tal; a nekaj njegovega kmečko-zadružnega duha naj bi imeli vsaj naši politiški uradniki.
V glavnih mislih sem se pri zadružnem shodu samo preveril, da hodimo prav, in da so načela, ki na njih izkušamo utruditi naše zadružništvo, neizpodbojna. Samo tri stvari naj omenjam:
1. Zadružništvo naj se ne meša v politiko. Na Nemškem je vsled tega mogoče, da so v splošni zvezi protestante in katoliki, zadruge iz najrazličnejših pokrajin, osebe raznih strank. Ko smo začeli pri nas snovati zadruge, sem venomer priporočal,
naj se tudi liberalci sprejmejo v odbor in nadzorstvo. Neumna preziralna politika, ki je takrat vse nas z viška dol gledala kot zmedene, nevedne, šemaste ljudi, ki ne morejo nič narediti, je liberalce odvrnila, da niso hoteli k skupnemu delu. Morda se zmodre sedaj. Če ne, bomo še čakali, a zopet vedno in vedno oznanjali, da zadružništvo ne sme imeti s politiškim strankarstvom nobene naravnostne zveze.
2. Samostojna vzajemna pomoč je več nego deželna ali državna. Zadruge, ki vise samo na podporah, izgube pravega duha. Morda napravijo kaj koristnega, toda poglavitnega uspeha, organizacije, zmisla za napredek na lastnih nogah, samozavestnega samoupravnega življenja ne ustvarjajo. Pač tudi podpore! A ne kot prva, ne kot najvažnejša reč. Veliko zadružne moči se imamo zahvaliti mi zlasti temu. ker smo si morali sami kopati pot. z lastno glavo in lastnim žepom. Boljše nič. nego da bi nam podpore vzela samostojno. v lastni odgovornosti temeljujoče delo in iz organizacij svobodnih, neupogljivih mož napravile zveze lačnih beračev. To načelo se je tudi na Nemškem sijajno izkazalo.
Zadruge morajo imeti v svojem delu popolno samostojnost; v skupnih stvareh pa se morajo brezpogojno držati zveze. Zadruga, ki zavoljo trenotnega dobička hodi svoja pota. se lahko bridko ureze. Nemčija ima takih zgledov. Zlasti v denarnem izravnavanju je treba edinosti, ki jo zagotavlja samo zvestoba do Zveze. Zadruge so le tedaj varne v svojem razvoju. če imajo močno zvezo, in če se jc tudi drže. Vsak dan nas bo čimdalje bolj preoričal. da so načela, ki jih zastopa naša Zadružna zveza, res prava in tudi tiste zvezice, ki jih je rodila malotna politika, bodo to spoznale.
Pomanjkanje krme.
lz kranjske okolice, 13. jul.
Kmet pozna sedaj samo eno politično vprašanje — pomanjkanje krme, oziroma kako z manjšo izgubo spravi svojo živino v denar.
Najprej moramo priznati, da so 'se vlada in oni krogi, ki pri pomožni akciji v prvi vrsti vsled svojega javnega stališča pridejo v poštev. dovolj hitro obrnili in storili, kar je v prvem trenotku bilo mogoče. Ne čudimo se, ako se v naglici ni moglo računati z vsemi okoliščinami, katere je treba uvaževati, če se hoče sedai kmetu le nekaj pomagati.
Dela se na to, da se priskrbi gospodarjem potrebne krme, in sobotni »Slovenec« je prinesel poročilo, da se je že naročilo 4000 vagonov mrve. Koliko je to — 4000 vagonov? Na vsak vagon se redno računa 10.000 kil. to je 100 kvintalov ali približno 200 centov. Potemtakem bi bilo to 4000 X 200 — 800.000 centov. Prišlo bi torej na vsako okr. glavarstvo kakih 70.000 centov. Nekaj bi to bilo. toda od daleč ta množina mrve ne pokrije primanjkljaja. če se pomisli n. pr.. da se je samo v eni preddvorski običini navozilo samo prve mrve za 20.000 centov manj kakor druga leta. in se pri tem še ne všteva odpadek na detelje in slami in ota-vi. Brez dvoma pa je bila po mnogo drugih krajih Kranjske senena letina še slabša. kakor v kranjskem glavarstvu.
S tem smo hoteli le opozoriti, da je sploh veliko vprašanje, če bi se moglo dovolj mrve dobiti, ker sosednje dežele, razun Koroške, so vse tudi trpele vsled suše. Drugo vprašanje — je cena. Da mrva ne bo poceni, ako se bo dobivala iz Galicije, je umevno. Računati moramo, da bode stalo sto kil 8 do 10 kron ali celo več. Naredimo račun, koliko dobička bo imel kmet. če bo plačal stari cent po 6 kron. Odrastlo živinče potrebuje na mesec šest centov krme. kar bi stalo 36 K. Zimsko krmljenje računamo od začetka novembra do konec aprila — prav za prav še čez — torej šest mesecev. Živež za eno žival skozi šest mesecev bi veljal 6 X 36 kron, kar znaša 216 kron. Tu je zopet veliko vprašanje, ali se bo to splačalo? Ali bo, recimo, vol spomladi vrgel res 216 kron več. kakor bi sedaj dobil zanj?
Ravno ta strah, da o svojem času sploh mrve ne bo dobiti ali pa za ogromno ceno. priganja kmetovalce, da gonijo cele črede živine na sejme.
Ravnokar sem dobil poročilo s sejma v Kranju od ponedeljka, 13. julija. Prodal se je pitan vol. 12 centov težak, za 350 kron; prodan ni bil torej niti po 30 K cent, dočim se je meseca marca taka žival prodala še po 21 gld. celo 22, tako da je vrgla 72 gld. več. Sicer pa je bii kup po 13, 14 na vago: za plemeno živino pa sploh ni bilo kupca. Prišlo pa je že mnogo mesarjev s Solnograda in celo z Bavarskega.
Iz vsega tega sledi:
1. Kmet bo gledal, v katerem slučaju bo imel manj izgub?, če proda živino
ali če kupi mrvo. Ako se cene živini količkaj držijo na površju, ne bo kazalo na veliko draginjo krme kupovati, pač pa. če bi cene šle še navzdol.
2.	Na vsak način se bo moralo veliko živine prodati; kmet bo svoje storil, če se tudi svari, naj ne prodaja; saj bo moral prodati.
3.	Kupcev na sejme! Ne samo mrve, tudi kupcev je treba, in za sedaj je to zadnje bolj važno, kakor pa mrva, ki itak hitro ne bo došla. Mi imamo veliko domačih trgovcev z živino. Ce pridejo iz Solnograškega in Bavarskega kupci k nam, da odnesejo dobiček od slovenskih žuljev, zakaj bi ne mogli naši trgovci na Solnograško in Bavarsko? Posebno po Gorenjskem je veliko brihtnih mož. ki že sedaj trgujejo na Koroško, zakaj bi se ne okorajžili in šli naprej na Nemško? Priložnost je lepa. da se kaj zasluži. Ce ima kdo dobiček od naše nesreče, naj jo ima domačin in ne tujec!
In če drugače ne bo. je še neka druga pot. Na VViirtemberškem imajo nakupovalne zadruge. Enega pošljejo v Avstrijo, da nakupi večjo množino živine, katero si gospodarji med seboj razdele. Živina je tam v obče innogo dražja kakor pri nas. Ali bi ne mogli mi zasnovati letos prodajalnih zadrug za živino?
Men pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Prošnje za podpore In predlogi.
Poslanec Demšar je vložil predlog za državno podporo posestnikom v Lesnič-nem, občina Križe, katerim je gozdni požar napravil osein tisoč kron škode. — Poslanec Grafenauer in tovariši so se potegnili za pravice koroških Slovencev in interpelirali- o nastopu uradnikov na državnem kolodvoru v Celovcu, ki niso hoteli odposlati knjig s slov. naslovi. — Posi, dr. Benkovič je v seji, v kateri se je obravnavalo o žganiarini in točarini. stavil sledeče samostojne predloge: 1. odpraviti se mora posebna točarina od točenja in prodaje na drobno žganih pijač. 2. dovoli naj se davka prosto kuhanje žganja za hišno potrebo tudi onim posestnikom, ki na drobno (v množinah pod 56 litrov) prodajajo svoje v lastnih vinogradih pridelano vino. oziroma sploh posestnikom, če tudi trgujejo na drobno ali debelo z žganimi pijačami ali jih točijo. 3. da se srne pretrgati doba, ki je dovoljena za kuhanje žganja za domačo rabo. 4. da se sme kuhati žganje za domačo potrebo iz lastnih pridelkov tudi s tujo pripravo in na tuji zemlji. 5. da se sme množina žganja, dovoljena
za eno leto, izkuhati šele v enem prihodnjih let, ako se žganje ni moglo kuhati zavoljo slabe letine ali drugih važnih vzrokov.
Poslanci Gostinčar, dr. Benkovič in tovariši so predlagali, naj se urede službene razmere železničarjev, posebno delavcev in čuvajev na progah in postajali,
za katere naj se določi stalno naineščenje V imenu »Slovenskega kluba« je zahteval dr. Šusteršič pri ministrskem predsedniku Becku, poljedelskem in finančnem mi-nistru nujno in izdatno podporo po suši prizadetim kmetovalcem. Poljedelski minister dobi v ta namen od finančnega ministra tri milijone kron. Deželne vlade dobe od osrednje vlade nakazane gotove vsote, in deželnih vlad dolžnost bo, v sporazumu s kmetijskimi društvi razdeliti denar. oziroma nakupiti seno.
Skrb za kraške vode.
Poslanci Gostinčar in tovariši so predlagali v zbornici, naj ukrene vlada vse potrebno, da se čim preje uravnajo pritoki in odtoki v cerkniški in planinski dolini in druge kraške vode. Predlog so od-kazali poljedelskemu odseku. Obširnejše je poročal o vodah na Krasu češki poslanec Hrasky. V svojem poročilu našteva vsa potrebna dela. ki jih mora vlada izvršiti v obrambo in izboljšanje zemljišč. Ta so: 1. planinska dolina s 1170 ha; (en hektar je približno štiri johe); 2. cerkniška dolina s 3650 ha: 3. loška in starotrška dolina s 1260 ha; 4. Pivka s 4100 ha; 5. krška, račenska. lučenska. dobrepoljska, struška, doberniška, temeniška in druge doline s 10.260 ha; 6. kraji ob Kolpi, v ribniški in kočevski dolini z 10.100 hektarov; 7. kraji ob Reki na Notranjskem z 2HK) liekt-aovr; 8. kraji ob Idriji z 865 ha: vipavska dolina s 615 ha. Skupaj je na Kranjskem do 40.000 (štirideset tisoč) hektarov rodovitne zemlje, ki bi se izboljšala, če se izvrše naprave za odvajanje vode in namakanje zemljišč. V svojem poročilu nasvetuje še sledeče: I. Vladi se naroča, naj poskrbi, da izkušeni veščaki narede načrte za odvajanje voda, izboljšanje zemlje in uporabo vodnih moči v notranjskih in drugih kranjskih dolinah. — II. Vladi se naroča, da uredi urade, ki naj preiščejo vse kraške doline in kotline. Obe prošnji je zbornica sprejela. Upati smemo, da se kmalu izvrše potrebna in zelo koristna dela.
Interpelacija o pokvarjenem mleku.
Poslanec dr. Hočevar in tovariši so vložili na železniškega ministra Derschat-to interpelacijo radi pokvarjenja mleka na železnici. Mlekarna v St. Lovrencu je namreč pretečeno zimo in pomlad pošiljala mleko v Trst, Reko in Opatijo. Mleko je bilo v zaprtih vrčih. Mleko so napolnjevali iz ene in iste posode, in zato bi moralo biti v vseh vrčih iste kakovosti in imeti isto množino tolšče. Odjemalci pa so se začeli pritoževati, da ima poslano mleko premalo tolšče in da jim je došlo posneto. In res je bilo vrnjeno mleko včasih skoro popolnoma posneto; v nekaterih vrčih je manjkalo 3 do 4 litre mleka. Po-kvarjenje mleka se je izvršilo med prevozom, torej na železnici. Mlekarna je vložila pritožbo na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ki pa je odgovorilo, da se pokvarjenje mleka z vodo ni moglo zgoditi na železnici. Stvar se je vlekla še dalje. Mlekarna je bila tožena zavoljo pokvarjenja živil, toda oproščena pri c. kr.
okrajni sodniji v Trebnjem, dne 16. junija t. I. Imenovani poslanci so stavili torej vprašanje: Hoče ii železniški minister ukreniti glede nerednosti pri prevažanju mleka po c. kr. dolenjski železnici naj-slrožjo preiskavo in odrediti, da se povrne mlekarnam storjena škoda?
Volitev delegatov.
Po zakonu so tudi letos volili 40 članov za delegacije, ki sklepajo o skupnih avstrijskih in ogrskih stvareh. Največ jih ie i/. Češkega, namreč 10. Izmed Slovencev so izvoljeni državni poslanci: dr. Korošec, dr. Šusteršič in Fon; namestnika pa sta dr. Krek in dr. Gregorčič.
Odstop ministra Pradeja.
Nemci na Češkem so priredili kakih l»i shodov, kjer so tarnali, da se jim slabo Hodi med Čehi. Na shodu v Libercah so zabavljali čez ministra Pradeja, češ, da nič ne deia za koristi Nemcev na Češkem. In ker ni nihče nasprotoval tem napadom in ni zagovarja! ministra, je Prade odstopil. Nekateri časopisi celo pišejo, da odstopi vse ministrstvo, če ne vsi, pa vsaj: finančni minister Korytowski, naučni minister Marchet in dr. Klein. Nemške stranke imajo pač mnogo preveč generalov, ki bi /elo radi zasedli ministrske »stolčke«.
Železničarji.
Minister üerschatta povdarja, da se ie določilo za železničarje osem milijonov kron. Izprva je zahteval okrog deset milijonov kron, da bi nekaj dobili tudi uradniki. To se zgodi prihodnje leto, sedaj se /višajo plače le nižjim uslužbencem. Izboljšati hoče v prvi vrsti priklade za pomično službo in posebna opravila. V ta namen porabi okolu tri milijone kron. Zviša tudi odškodnino za službeno obleko. Nekaj nad dva milijona kron se porabi za boljše dnevne plače. Uslužbenci dobe več prostih dni in dopusta. Uradniki šestega in sedmega razreda bodo prejemali enake plače kot drugi državni uradniki šestega in sedmega razreda.
Podpredsedniško vprašanje v državnem zboru.
Število podpredsednikov je treba pu-ninožiti, ker so seje večkrat zelo dolge, in je mučno za predsednika in oba podpredsednika, poslušati in voditi dolge in časih burne razprave. Drugič je pa treba vpo-števati to, da so v predsedstvu zastopane le tri večje stranke: nemški krščanski sobald, Čehi in Poljaki. Manjše skupine pa "imajo nobenega podpredsednika. V po-štev pridejo Malorusi, Jugoslovani, Ru-muni in Italijani in socialni demokrati. Poslanec dr. Korošec je med živahnim odobravanjem povdarjal, da imajo slovanske stranke v zbornici večino, čeprav sedi večina nemških ministrov na ministrskih sedežih. Danes imajo Nemci v predsedni-štvu predsednika in Slovani oba podpredsednika. Ako pa se izvolita samo dva nova podpredsednika, dobe neslovani večino v predsedstvu. Torej je povsem opravičena zahteva, da manjše slovanske stranke
dobe tudi enega podpredsednika. Manjši narodi so v vedni nevarnosti, da jih večje stranke potisnejo ob steno. Le če imajo zastopnika v predsedstvu, imajo upanje, da jim je zagotovljena svoboda besede proti mogoči zlovolji večjih strank. Zbornica je skoraj soglasno sklenila, da se izvolijo trije podpredsedniki. Nekateri listi poročajo, da postane zbornični podpredsednik naš poslanec Pogačnik. O tem se bo glasovalo pa šele v jeseni.
Velike zmešnjave v Turčiji.
Na Balkanu vedno bolj vre. Vedno liujše reči se gode v Makedoniji. Zadnje dni je v rnonastirskem okraju oropal pod-major Niazi z mnogo vojaki, uradniki in drugimi Turki bataljonsko blagajno in zalogo orožja in nato pobegnil v Rezno. Zasledoval ga je sicer general Šemši paša, katerega so pa na pohodu ustrelili. Kje tiči vzrok teh žalostnih razmer? Turška vlada je mnenja, da so morilci in dezerterji »mladoturki«. Ti prineso iz raznih evropskih držav nekaj misli o državni ustavi, o spremembi volitev in raznih drugih pre-osnovah. Toda njihovi pojmi so precej zmedeni. Povod uporom pa niso toliko »mladoturki« kot drugi, ki jih vlada zove narodnjake, to so častniki in drugi odlični krogi. Častniki zahtevajo ustavo. Tako so pred kratkim častniki 3. armadnega zbora zahtevali, da se hitro uvede svoboda in ustava. Iz Plevne pobegli podmajor Niazi je pisal prvemu tajniku turške vlade, da se inora izpeljati na Turškem svoboda in ustava. Mogočno je tudi veliko turško narodno gibanje, ki hrepeni po slavi in moči prejšnjega silnega mohamedanskega cesarstva. Pristaši tega gibanja zlasti uspešno delujejo v Perziji in posebno živahno v Trinopoliju. — V resenskem in ohridskem okraju so mladoturki gospodarji. V Ohridi se jim je pridružilo tudi vojno sodišče. Sultan odpošlje Sukri pašo, artilerijskega nadzornika solunskega armadnega zbora, da zaduši vstajo.
Izobrazili.
DR. FRANCE PREŠEREN.
1. Njegovo življenje.
O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta.
Prešerna pozna vsak bravec »Domoljuba« vsaj po imenu. Zlasti v zadnjih letih se je ob priliki stoletnice njegovega rojstva in ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani pisalo veliko o njem po vseh slovenskih listih. Knjižica »Slava Prešernu!«, ki obsega pesnikov životopis z mnogimi slikami in pesmimi, se je razdelila v več krajih med šolsko mladino. Zato podamo tukaj njegovo življenje le v glavnih obrisih.
France Prešeren se je rodil dne 3. decembra leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem blizu sedanje železniške postaje Zerovni-ca »pri Ribiču«. Ni ga izobraženega Slo-
venca, ki bi bil v Vrbi in bi si ne bil ogledal njegove rojstne hiše z vzidano spominsko ploščo. Prešeren je torej ožji rojak svojega najboljšega prijatelja, tri leta starejšega Matije Čopa, ki je bil velik uče-njak-jezikoslovec. (Govoril je 19 jezikov.) Čop je utonil leta 1835 pri kopanju v Savi, in Prešeren je pel o njem po pravici: »Čop, velikan učenosti! Ti si zaklade duha Krézove bil si nabral.« Njegova daljna sorodnika sta tudi msgr. Torno Zupan, prejšnji prvomestnik »Družbe sv. Cirila in Metoda«, in po mnenju nekaterih najboljši sedaj živeči slovenski pisatelj, župnik Fr. S. Finžgar, doma na Breznici poleg Vrbe. Prešernov rojak je bil tudi umrli knezo-škof Pogačar. Omenim te može radi tega, ker sem mnenja, da rojstni kraj in njega prebivalci ter predniki mogočno vplivajo na vsakega človeka. A radi tega naj nikdo ne obupa, češ: Iz mojega rojstnega kraja pa ni izšlo nič slavnih mož. Kdo pa je vedel pred 80 leti za Vrbo?
Študiranje je omogočil Prešernu — kakor tolikim slovenskim kmečkim mladeničem — duhovnik. Prešernov stari stric Jožef, župnik v Kopanju, je vzel sedemletnega dečka k sebi ter ga poslal pozneje v ljudsko šolo v Ribnico. V Ribnici, pravijo, se je navzel Prešeren dovtipno-sti. po kateri se odlikujejo zlasti njegovi »Zabavljivi napisi« in »Zabavljivi sonetje«. A mnogo šaljivosti je prinesel že s seboj od doma — saj je znano, da v dovtipnosti tudi Gorenjci niso zadnji. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Dobil je navadno koncem leta drugo darilo, dočim je dobil prvo darilo Anton pi. Scheuchenstuel, ki Je bil pozneje tudi srečni Prešernov tekmec v ljubezni. Ta njegov součenec je bil namreč pozneje soprog Primicove Julije, katero opeva Prešeren v »Sonetnem vencu«. V jeseni leta 1822 se je podal Prešeren na Dunaj študirat pravo, od koder se je povrnil leta 1828 kot doktor. Preživel se je na Dunaju z ustanovo župnika Knafla, katero uživa še dandanes vsako leto 32 vse-učiliščnikov iz Kranjskega, s podporami strica Jožefa in s poučevanjem. Njegov učenec je bil grof Turjaški, znan kot slaven nemški pesnik pod imenom Anastasius Griin. kateri je imel preje spomenik v Ljubljani kot pa Prešeren, dasi je preživel Prešerna za več let.
Kdaj je začel Prešeren zlagati pesmi, ne verfto. Sam pripoveduje, da je pokazal na Dunaju zbirko pesmi učenjaku Kopitarju, svojemu poznejšemu nasprotniku, ki se je pa o teh pesmih izrekel prav ne-ueodno. vsled česar jih je pesnik vrgel v ocrenj. Prva Prešernova pesem, ki je izšla v »Ilirskem listu« 12. januarja 1827. je »Dekletom« z nanim koncem:
»Fante 'zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala; vari. vari, da priletna samka se ne boš jokala.«*)
Po dokončanih študijah se je vrnil Prešeren v Ljubljano leta 1828 ter je služil dve leti in pol brezplačno pri tedanji
*) Pesmi so citirane po izdaji L. Pin-tarja iz leta 1901.
c. kr komorni prokuraturi. Nato je bil 14 let koncipijent pri odvetniku dr. Chrobatu v Ljubljani, očetu pisateljice Lujize Pes-jakove. V Ljubljani je spoznal tudi že omenjeno Primicovo Julijo. Živel je tu v precej skromnih razmerah, tako da je bil nekoliko zadolžen, ko je prišel leta 1846 za odvetnika v Kranj. Skoro 46 let je bil torej že star. ko je postal samostojen. Spominska plošča kaže v Kranju hišo, kjer je stanoval Prešeren dve leti in pol, od 18. avgusta 1846 do prerane smrti dne 8. februarja leta 1849 v starosti 48 let. Pokopan je na lepem pokopališču mesta Kranj blizu pesnika Simona Jenka.
• 2. Prešernove pesmi.
»Kdor jih böre, vsak drugači
pesmi mòje sodi: eden hvali, in spet drugi vpije: »Fej te bodi!«
Jaz pa tebi sami, draga, želel
sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se njim po glavi blodi.«
Proti koncu svojega življenja je zbral Prešeren svoje pesmi, katere so bile izšle v raznih listih ali pa v posebnem natisu. ter jih izdal koncem leta 1847 v 1200 izvodih. Po njegove smrti se je prodalo samo 350 izvodov. V prihodnjih letih nova izdaja Prešerna ni bila potrebna, in Prešeren je postal skoro pozablien, dokler ni leta 1866 pokazal Stritar Slovencem kakega pesnika imajo. Stritar je izdal na novo Prešernove pesmi ter spisal obširen uvod o pesnikovem življenju in nje-eovih delih. Od takrat se je zanimanje za Prešerna močno povzdignilo, in dosedaj ie izšlo, kolikor je piscu teh vrstic znano, že šest izdaj- Prešernovih pesmi (izdaja leta 1847. Stritarjeva. Fischerjeva, ilustrirana in ljudska izdaja Pintarjeva ter Aškerčeva. Danes se dobi vezano izdalo Prešerna za 1 K 40 h.)
Kaj je nameraval doseči s svojimi pesmimi. je izrazil v pesmi »Strunam«, ki jo je postavil na prvo mesto v svoji zbirki:
»Strune, milo se glasite, milo. pesmica, žaluj: srca bolečine skrite trdosrčni oznanuj:
Kàk bledi mi möje lice, kàk umira luč oči, kàk teko iz njih solzfce, ki ljubezen jih rodi.«
Tri četrtine vseh Prešernovih pesmi je ljubavne vsebine. Priznati pa moramo, da Prešeren v vseh svojih pesmih nikjer ne rabi neprimernih izrazov in ne žali tenkočutnega srca. Kar temu ali onemu ne bo všeč, je prevelika žalost, v kateri se nahaja pesnik' radi tega, ker ga izvoljeno dekle ne mara. Obsojali so njegove pesmi radi tega že njegovi sovrstniki, na katere je mislil v svoji gazeli: »Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi.« No, dandanes se dobi pač malo ali nič takih, ki bi radi tega rekli Prešernu: »Fej te bodi!« Izmed pesmi ljubavne vsebine so poseb-
no znane: »Pod oknom«, »Mornar«, »Ukazi« i. dr. Za najlepšo Prešernovo lirično pesem velja »Nezakonska mati«. V zbirki Prešernovih pesmi nahajamo tudi trinajst lepih balad in romanc. Posebno znani sta »Učenec« (»Klel je neki mlad učenec pust na pepelnično jutro«) in »Dolitar« (»Doh tar, ti jezični döhtar! Kaj postopaš ti za mano?«) Z velikim vžitkom bo čital zlasti izobraženec vedno in vedno njegove ga zele in sonete.
Zlasti izobraženec, pravim. Večina Prešernovih pesmi je sicer taka, da jih ra zume vsakdo. »Kdor hoče brati Preširna (tako so preje pisali pesnikovo ime. Op. pisateljeva), ni mu treba ne bistroumja. ne učenosti — treba mu je le srca. To se ve da, kdor ga hoče umeti popolnoma, mora tudi poznati življenje,« pravi Stritar v svojem uvodu k Prešernovim pesmim. K temu bi dostavil jaz še to, da je k popolnemu umevanju posebno »Za-bavljivih napisov«, mnogih gazel in sonetov treba poznati tudi nekoliko slovstveno zgodovino in grško-rimsko baje-slovje. Zato bi bilo prav umestno, da bi izšla izdaj^ Prešerna s komentarjem slovstvenih in bajeslovnih starin. Učitelji, dijaki in priprosti ljudje bi bili izdajatelju za trud hvaležni. Kako potreben bi bil dober komentar n. pr. k »Novi pisariji«!
(Dalje prih.)
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J.
I. DEL. Prva knjiga.
ENAJSTO POGLAVJE.
Vest o Benjaminu.
Ko se je Šaloma po odhodu svojega moža in obeh deklic vrnila počasi skozi vrt v hišo, je zapazila neko žensko na poti. ki vodi iz Betanije proti njeni hiši. Za njo je šel jezdec s širokim plaščem, ka-koršnjega nosijo beduini. Ko ga je Šaloma zagledala, ji je prišlo na misel, da je to morebiti eden izmed roparjev, ki so napadli rabija, in je hotela poslati vrtnarja Sila za možem; kajti bala se je, da bi hoteli roparji zopet poskusiti napad. Pa se je premislila. Zase se ni bala; po njeni sodbi tudi velikih zakladov ni bilo v hiši; kajti njen mož ji ni ničesar omenil o obeh rabi-jevih mošnjah. Samo tovori preprog in svilenega blaga so še bili pri hiši. Te bi rada, če le mogoče, ubranila pred roparji. Zato je poklicala enega izmed delavcev, ki je v bližini prekopaval gredice, in mu rekla:
»Eliud, ti si pameten mož. Preišči vse kraje tu v bližini, če je morebiti še kje kak beduin. Ako jih boš videl večjo četo, teci takoj v vas in prosi rimskega stotnika, naj straži našo hišo.«
»Prav, gospodarica,« odvrne Eliud. »Toda mislim, da so danes vsi Rimljani
odjezdili v mesto. Pa se mi bo že posrečilo zbrati ljudi, ki se bodo znali udariti z beduini, če to treba. Le brez strahu! Mislim pa, da si pred prazniki ne upajo roparji priti tako blizu do Jeruzalema.«
Po teh besedah zasadi delavec lopato v tla in odide po naročilu. Šaloma pride do hišnih duri skoraj v istem času, kakor tujka, ki je v vidnem razburjenju in z dvig. njenimi rokami prihajala nasproti njej. »O dobra žena, Bog naših očetov naj blagoslovi tvojo gostoljubno hišo!« pozdravi tujka. »Sporočili so mi, da si ti nocoj vzprejela pod streho mojega gospoda, ki je prišel v roke roparjev. O povej mi, ali še živi. Ali je Tamara, njegova dobra hči, pri njem? Jaz sem Sara, njena stara dojilja.«
»Bodi pozdravljena, dobra starka!« odvrne Šaloma in odpre duri. »Bog blagoslovi tvoj prihod! Rabi še živi, in upamo, da bo kmalu ozdravela njegova rana. — O kako se bo veselila rabijeva hči, da si ti rešena! Ali prinašaš morebiti tudi kako vest o njenem bratcu, za katerega je ona tako v skrbeh?«
»Dobro vest. Toda povedati jo moram deklici sami.«
»In jezdec, ki počiva tamle v senci stare oljke, je pač—«
»Da, da, on je ropar, toda dober človek,« dé hitro Sara. »Za božjo voljo, ne daj ga prijeti. Življenje Benjaminovo je odvisno od tega, da pride ta jezdec z veselim poročilom nazaj v taborišče svojcev.«
»Ne boj se, dobra žena. Ničesar se mu ne bo zgodilo. Poslala mu bom malo prigrizka pod oljko. Toda povej, ali je samo eden, ali jih je še več v bližini?«
»Samo on me je spremljal semkaj, in mislim, da mu ni sledila tolpa, ki je obenem zapustila taborišče." V čisto drugo stran je zavila, in med potjo nisem videla in slišala ničesar o njej.«
Šaloma, pomirjena po teh besedah, prosi dojiljo, naj počaka za trenotek. nato zapove prinesti beduinu jedi in pijače, in dobro stražiti vrata. Potem stopi v ra-njenčevo sobo ter pomigne Tamari. Tamara spozna takoj, da se je pripetilo nekaj izvanrednega, in zapusti tiho očeta. Ko pa zagleda Saro, se komaj premaga, da ji ne uide klic veselja iz razradoščenega srca. Kazalec dene čez ustnice in pokaže tako tudi služkinji, naj ne izda naenkrat s preglasnim govorjenjem svojega prihoda očetu. Šaloma potisne obe prijateljici v bližnjo sobo in hiti sama čuvat bolnika.
Zdaj šele je mogla Sara objeti svojo Tamaro in ji pokazati v solzah in smehu žalost in radost nenadnega svidenja. Dolgo je trajalo, dokler je Tamara toliko pomirila svojo dojiljo, da ji je mogla pripovedovati dogodke. Najprej je starka v silnem joku prosila odpuščanja zaradi svoje strahopetnosti, ki jo je pokazala pri napadu. Hipni strah jo je popolnoma zmešal, in do smrti se bo kesala, da je v taki nevarnosti bežala proč od svoje varovanke. »In ti, moje sladko jagnjiče, moja grlica, kje si ti dobila toliko poguma, da si sredi med meči stala kakor levinja. ki se bori za svoje mladiče?« zakliče starka. In namesto da bi odgovarjala na vprašanja o Be-
njaminu, je pripovedovala samo o svoji žalosti, ki jo je trpela pri roparjih.
Končno je pričela pripovedovati Sara tudi o Benjaminu in o njegovi drznosti, s katero je prisluškaval skrivaj posvetovanju roparjev. »Oh, ta neprevidni deček!« je vzkliknila. »Kako lahko bi se bil v temi prekucnil čez grozno skalno steno! Kako lahko bi mu tudi kak ropar zasadil bodalo v prsa. Saj se ti ljudje toliko zmenijo za eno človeško življenje, kakor če bi zmečkali muho. In mislim, da bi to tudi storili, ako bi ne pričakovali za Benjamina visoke odkupnine. Zdaj biva Benjamin v roparski votlini zvezan in ostro zastražen. Oh, oh, ubogo jagnjiče!«
»Koliko pa zahtevajo za njegovo svobodo?« vpraša Tamara razveseljena. »Oče je gotovo pripravljen plačati vse, kolikor more.«
»To sem rekla tudi jaz! Vedno sem pravila to! Takoj sem rekla Benjaminu: .Benjamin, moj otrok,' sem dejala, .ničesar se ne boj; oče te bo odtehtal z denarjem!'«
»Koliko pa zahtevajo roparji?« vpraša Tamara.
>$ajk, ki me je poslal, ne stavi nobene zahteve, zdaj namreč. On hoče namreč najprej vedeti, koliko radovoljno ponudi moj gospod. In tudi tvojega zaročenca — oh, dete, dete, ta ti je lep patron! Povedati ti imam o njem take reči, da se ti bodo ježili lasje--«
»Ljuba Sara, vse povej po vrsti! Najprej o odkupu mojega brata, in potem boš o mojem ženinu povedala vse, kar ti teži srce. — Torej šajk hoče najprej vedeti, koliko ponudi moj oče prostovoljno?«
»Da, in vedeti hoče tudi, koliko ponudi zanj tvoj ženin, ta lump!« se razvna-me Sara.
»Kaj hoče tudi moj ženin odkupiti mojega brata? Kako pa pravzaprav ve Eleazar, da je moj brat vjet?« vpraša začudeno Tamara.
»To je tisto! Ta lump! Ta razbojnik, ki bi bil skoraj vjel mojo sladko grlico! Z roparji skupaj kuje naklepe proti tebi in tvojemu bratu. O, oči bi mu izpraskala, ko bi ga dobila v roke. Iz velikoduhovni-ške družine je, pa je tak! Temu —.« Hotela je nadaljevati Sara svoje zmerjanje. Toda Tamara jo je prosila, naj rajše dokaže, da je vse to resnica in da Eleazar skupaj z roparji kuje grde nakane.
Zdaj je pripovedovala Sara vse, kar je Benjamin slišal iz ust roparskih glavarjev, da je namreč ben Giora povzročil napad po naročilu Eleazarja, poveljnika tempeljske straže, in njegovega očeta. »Oba sta mu za plačilo obljubila velik del tvoje dote, ako umori tvojega očeta.«
»Saj vse to ni res! Ti in Benjamin sta najbrž izgubila pamet!« dé Tamara prestrašeno. »Vzemimo tudi slučaj, da bi me Eleazar snubil samo zaradi dote, kaj bi mu potem koristila smrt mojega ubogega očeta? Saj bi on tudi brez tega roparskega napada postal lastnik moje dote, in bi mu je ne bilo treba deliti s tem ben Gioro.«
»Prav imaš. Ampak ta nenasitni volk ni s tem zadovoljen. On hoče tudi vse premoženje tvojega brata spraviti v svoje
žrelo. Kaj ne izprevidiš, moja uboga golobica, da bi po očetovi smrti postal tvoj lepi mož varuh tvojega brata in bi dobil s tem vso oblast, nad Benjaminovim premoženjem. Potem bi ne dala za njegovo življenje toliko sape, kolikor je je treba, da ugasneš leščerbo.«
»Kaj je mogoča taka hudobija pri Izraelcu!« vikne Tamara prestrašeno. »Ne, ne, ni mogoča! Nočem verjeti! Benjamin se je zmotil. Če bi to bilo resnično, bi bil ben Giopi tudi naročil, naj obenem še Benjamina utnori. Potem bi bila jaz dedinja vsega premoženja, in Eleazar bi prišel do njega Urez vseh drugih težav po moji roki.«
»Da, da, da, tako je bilo tudi preraču-njeno! Ti si me spomnila na to — tako je bilo preračunjeno! Tako je slišal Benjamin in mi je pravil, kakor resnično tu stojim. Toda ta ben Giora je bolj zvita lisica kakor tvoj ženin. On je hotel prizanesti dečku in ga vjetega pripeljati v svoje taborišče, da bi za njegovo življenje prejel večjo odkupnino. Ali zdaj razumeš? Ravno tako, ali pa še bolj, je zvit tudi šajk, ki zdaj poveljuje namesto ben Giore. On hoče ponudbo ženinovo dražiti s ponudbo tvojega očeta in narobe. Zato je k obema v istem času poslal sele. Vidiš, moja ljuba golobica, to je vest, ki sem ti jo hotela sporočiti. Kak odgovor bomo zdaj poslali šaj-ku po jezdecu, ki čaka pred dvoriščem? In še eno ti hočem povedati o Benjaminu. Dobri deček mi je na vse mogoče načine naročeval, naj skrbim, da ne boš stopila v zakon s takim razbojnikom. On rad umrje, da le tebe obvaruje Bog pred to nesrečo.«
»Tak bratec!« vikne Tamara globoko ginjena. »Kakšno dobro srce ima! No, tega se mu ni treba bati. Rajše umrjem, kakor pa vzamem moža, ki ima toliko krivdo na svoji vesti. Potem mu tudi Benjaminova smrt ne bo prinesla nobenih pravic do mojega ali očetovega premoženja. Bilo bi torej najboljše, ko bi temu človeku na kak hiter način sporočili, da naj ne upa pod nobenim pogojem na mojo roko. Govoriti pa moram s tem dobrim možem, čegar gostoljubnost uživamo tukaj. Oh, zakaj je oče tak revež, da govoriti ne more! Njegovi nasveti bi mi bili zdaj tako potrebni. Potrpi za trenotek, Sara, pogledati hočem po svojem očetu in — in da nisem že prej na to mislila — ti si vsa lačna, dobra duša? Takoj bom prosila gospodinjo, naj ti prinese kaj okrepčila.«
Tamara je hitela na to v sobo bolnikovo. Našla je očeta pri zavesti. Čelo mu ni bilo več tako vroče, in Šaloma je pritrdila, da se bolezen obrača na boljše. Tedaj se sklone Tamara k očetu, poljubi mu roko in dé: »Veseli se, prišla je vest o Benjaminu. Toda ne razburjaj se, oče! Proti odkupnini bomo kmalu dobili dečka zdravega in veselega. Koliko smem ponuditi zanj?»
Rabijevo oko se je zabliščalo veselja. Dal je znamenje, naj mu prineso voščeno tablico, in zapisal je nanjo s črtalom: »Kolikor zahtevajo. Toda bodi previdna; kar njim ne vržeš v žrelo, to rešiš sebi in svojemu bratu.«
Vest o Benjaminu je vendarle precej razburila Očeta, kakor je bilo spoznati iz njegovih potez na obrazu. O Eleazarju si ni upala Tamara črhniti niti besedice. Prosila je torej očeta za par hipov potrpljenja, da odslovi sela, ki je prinesel vest o Benjaminu, in je obenem namignila Salomi, naj gre za njo pred vrata. Tu jo je prosila za malo prigrizka stari dojilji in ji je izrazila željo, da bi rada govorila z Evzebi-jem. Prav neprijetno ji je bilo, ko je izvedela, da se Eyzebij vrne šele ponoči ali pa jutri zjutraj.
Kaj bi storila zdaj? Koga bi vprašala za svet? Šaloma se ji je zdela dobra žena, prijazna in ljubeznjiva; toda je-li tudi pametna, da zna molčati o pravem času? Svojo gostiteljico je poznala še jako malo. Toda, ko ji je vprašajoče pogledala v oči, je dobila zaupanje do nje kakor do svoje matere in ji je sklenila razložiti ves položaj
Končno sta sklenili poslati beduina k šajku z odgovorom, da rabi ponuja 1000 šeklov*) več, kakor pa ponudi poveljnik tempeljske straže. »1000 šeklov!« je premišljevala Šaloma. »To je mnogo denarja. Ali bo tvoj oče zadovoljen s tako visoko ponudbo?«
»Rada prevzamem škodo na svojo odgovornost, da bi le rešila svojega brata,« odvrne Tamara. »Sara naj takoj pošlje beduina v šotorišče roparjev.«
To se je zgodilo. Tamara je šla medtem nekoliko pogledat bolnika, in ko se je vrnila, sta se zopet posvetovali s Salomo. Kaj treba storiti, da bi ušla Eleazarju in roparjem? Šaloma se ni mogla dovolj naču-diti, da je oče svojo hčerko-edinko zaročil takemu možu.
»Oče je bil prevarjen po stricu Ece-hiji, ki je vse to delal iz družinskih ozi-rov«, pojasni Tamara. »Ampak zdaj sem že zaročena, in če oče ne razveljavi zaroke, me bo Eleazar lahko po postavi prisilil h zakonu. Rajše bi se umorila, kakor to — «
" »Dete, dete, kako moreš izreči tako grešno besedo!« jo pokara Šaloma. »Mi nismo gospodarji svojega življenja, ampak samo Bog. — Kajpak, tega človeka ne jemlji v zakon, že zategadelj ne, ker ima že eno ženo. Rajši beži! To bi bilo po mojih mislih najboljše! Ti pišeš Eleazarju pismo in mu poveš očito, da ga ne maraš za moža. Potem zbežiš s svojo dojiljo k eni izmed mojih sorodnic, ki biva v gorah, dan liodä odtod. Dobra Suzana te bo z velikim veseljem vzprejela, tudi če ji prav nič ne razložiš, zakaj si ubežala. Z vama naj gre vrtnar Sila, in ta vaju bo priporočil v mojem imenu. Kadar boš ti na varnem, bom poslala pismo poveljniku temp. straže. V enem tedmi ali dveh bo ozdravel tvoj oče; razveljavil bo zaroko in se bo s tvojim bratom, ki ga bo odkupil od roparjev, vrnil v Antijohijo. V miru in sreči jih boš zopet našla na svojem domu. Kajne, dragica moja, lep načrt je to, ki ga mi je vdahnilo nebo.«
Tatuare ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi v takih okolnostih zapustila svojega očeta. V resnici, kako pa bi mu
*) Okrog 960 kron.
mogli razložiti Tamarino odsotnost, ne da bi ga razburili preveč. Zraven je prišel še drug vzrok, ki je Tamaro, zvesto spošto-vateljico Mojzesove postave, zadrževal od poti. »Kako morem iti na pot, ko se tekom ene ure že prične velika sobota?« je rekla.
Na to ni pomislila Šaloma. »Sobota!« je vzkliknila. »O, to nas reši iz vse zadrege. Potem je še dovolj zgodaj, če od-potuješ jutri zvečer. Kajti do tedaj si ne bo upal Eleažar ničesar ukreniti proti tebi.«
O tem ni bila Tamara tako za gotovo prepričana. Kajti ni si mogla misliti, da bi človek, ki je zmožen takih hudobij, ne prestopal tudi drugače in v manj važnih zadevah Mojzesove postave. To je povedala Salomi in je zraven pristavila boječe: -Morali bi si poiskati drugega mogočnega varuha proti temu nasilnežu. Morebiti rimskega oskrbnika?«
»Kaj pa misliš, dete! O njem pravijo, da je največji nepoštenjak in lakomnež.«
- Ali pa velikega duhovnika?«
»Oh dete, kralj Agripa je v par letih nastavil in odslovil najmanj ducat velikih duhovnikov. Na sramoten način si kupujejo to dostojanstveno mesto in skušajo potem z lakomnostjo v svoji službi priti zopet do izdanega denarja.«
»O gorje Izraelu!« vzdihne Tamara. In čez nekaj časa pristavi v zadregi in vsa zardela: »Ko bi le mogla plemenitega stotnika, ki nas je rešil iz roparskih rok. obvestiti o našem položaju! Ta bi nam morebiti dobro svetoval in pomagal.«
Šaloma je takoj spoznala dekletovo srce. Mladi rimski stotnik je vplival nanjo s svojim plemenitim in nepokvarjenim značajem. Toda — on je pogan. Ali sme ona pomagati k temu, da bi se Tamara, morebiti v škodo svoji duši, še bolj seznanila z Rimljanom? Pri judih ni bil dovoljen po postavi zakon s pogani. Zato se je Salotna nekoliko izogibala odgovoru. In Tamara, ki je uganila njene misli, pravi: »O, nisem mu hotela pisati jaz! To bi se ne spodobilo. Toda, če bi mu ti napisala par vrstic —?«
Šaloma pomišlja nekaz trenotkov. Nato sklene, po Eliudu, ki se je ravnokar vrnil s poročilom, da ni nobenih roparjev v bližini, poslati pismo svojemu možu v Jeruzalem s tole vsebino: »Bojimo se napada pred mogočnim sovražnikom. Ce se ti zdi prav, poišči v oskrbnikovi palači stotnika Lucija, ki je bil preteklo noč pri nas, in ga nam pošlji na pomoč.«
To pismo je bilo pisano aramejsko. Šaloma je izročila selu obenem tudi grško
pisano pismo na stotnika. Tamara ga je napisala, toda v imenu Salome. Ce te sreča Evzebij med potjo, ali če ga dobiš v hiši Serafi.ie ali pri Nikanorju, mu izroči obe pismi,« pojasnjuje Šaloma selu. »Ce pa ne tnoreš dobiti Evzebija, pojdi v pa. lačo oskrbnikovo in tamkaj povprašaj p0 mladem rimskem jezdecu, ki je bil nocojšnjo noč tukaj — Lucij je njegovo ime.
Ali si boš zapomnil to?«
»Da, da, tisti lepi, mladi mož. Tudi spoznal ga bom, če ga vidim,« odvrne Eliud.
Dobro, temu in nikomur drugemu ne smeš izročiti tega pisma z rdečo vrvico in kljukastimi črkami — ali si razumel? Zdaj hiti, da prideš v mesto, predno se prične sobota.«
»In potem bom smel preživeti soboto v Jeruzalemu?« vpraša mladi mož z raz-veseljenimi očmi.
Kajpak, le hiti!« prigovarja Šaloma. Nato poljubi Tamaro na čelo in dč: -Mi-dve sva že storile svoje, vse drugo morava prepustiti ljubemu Bogu!«
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Kmečka zveza za kranjski in loški okraj
ima odborovo sejo v pondeljek, 27. julija, ob 1. uri popoludne v hiši g. Iv. Kummer tZoree) v Kranju. Povabljeni so k tej seji tudi glavni zaupniki zveze.
Zlato mašo bode daroval v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani 26. t. m. ob 9. uri preč. g. Janez Zan. ki že deset let deluje pri tej cerkvi ter. dasi vpokojen, vedno rad pomaga pri slovesnih službah božjih in pri pogrebih.
Ljubljanski mesarji se trdovratno drže visokih cen pri mesu. Dasi so po drugih mestih mesarji znižali ceno mesu, je pri nas v Ljubljani skoro še vse pri starem. Zupan Hribar se malo briga za ljubljansko prebivalstvo, ki tarna in jadikuje radi previsokih cen pri mesu. On se vozi po Pragi in po Dunaju, mesarje pa pusti v miru, da si innože bogastvo. Cuje se, da se bode polagoma napravila »zadružna mesnica«, ako mesarji ne odnehajo. Kmet prodaja za sramotno nizko ceno živino, a meščani pa jedo meso za isto ceno, katero so mesarji vpeljali, ko je bila živina dražja. Ko so pa kmetje ljubljanske okolice sklenili za par vinarjev podražiti mleko, je bil pa Hribar prvi, ki se jim je postavil po robu in po svojih policajih grdo preganjal mlekarice. Kje ie tu kaka pravica! Seveda, Hribar se boji le tega, da ne izgubi glasov mesarjev pri volitvah, če pri tem tudi revno meščanstvo vzame vrag.
Smrtna kosa. V Sv. Križu na Primorskem so pokopali v torek, 7. t.'m., očeta Aleksandra Menic iz tamošnjega kapucinskega samostana. Rojen je bil v (irgarju 14. arpila 1844. Šolal se je v Gorici, kjer je napravil zrelostno skušnjo z odliko. Bil je sošolec pokojnega pesnika Gregorčiča. V samostanu je preživel 44 let. Bil je lektor ali profesor na samostanskih šolah. Ze več let je tako bolehal, da ni mogel izvrševati dušnega pastirstva. Velika udeležba pri pogrebu, posebno moških, je pričala, da ljudstvo brez razlike stanu spoštuje redovnike.
Slovenski katoliški dijaki napravijo dne 21. in 22. avgusta v Gorici svoje zborovanje.
Duhovske spremembe na (jorlškem, Gospod Peter Šorii, duhovnik goriške nadškofije in bivši kaplan bovški, je napravil na graškem vseučilišču glavni profesorski izpit iz naravoslovja. Vrlemu gospodu iskreno častitamo! — G. Bogomil Nemec, dosedaj vikar v Gabrovici na Krasu, gre na željo knezonadškofa za žup-nega upravitelja v Zgonik.
Promovlran doktorjem modroslovja je bil v Rimu na Gregorjanskem vseučilišču gosp. Srečko Zamjen. Gospodu doktorju iskreno čestitamo!
Živinorejci, pozor! V mnogih krajih živinorejci prodajajo živino za siepe cene ali jo v obupu celo koljejo, ker jim primanjkuje krme. Da se odvrne od naše dežele velika nesreča, ki bi nastala, če se na tak način skoro uniči naša živinoreja, je poljedelsko ministrstvo sklenilo preskrbeti živinorejcem krme potom »Gospodarske zveze«. Posvet se je vršil glede tega že pri kranjski deželni vladi. Naši poslanci so storili na Dunaju vse korake za pomoč. Zato nujno svetujemo vsem živinorejcem, naj nikar pred časom ne prodajajo živine in ji tako jemljejo že itak nizko ceno, ampak naj se takoj potom ž.upanstev oglase, koliko sena so pripravljeni po znižani ceni odvzeti potoni »Gospodarske zveze«, da si ohranijo živino! Upamo ,da kmalu dojde potnoč!
Osuševanje cerkniškega jezera in Planinske doline. Poljedelski odsek državnega zbora je sestavil poročilo o predlogu poslanca Go-stinčarja glede na odtok voda Cerkniškega jezera in pa osuševanje Planinske doline. Odsek priporoča, naj zbornica naroči vladi, naj izdela po strokovnjakih natančen načrt o osuševanju, melioraciji in o izrabljanju vodnih sil notranjskih kotlin. Vlada naj organizira hidro-grafiško in hidrološko službo na Krasu, pospešuje naj vodovodno gospodarstveno in znanstveno proučevanje kraških voda in preskrbo vode za namakanje zemljišč. Za poro-
čevalca so določili prof. J. Vlad. Hraskega.
Nova cerkev v Rajhenburgi. Dne 16. t.
in., ob 50-letnem dnevu zadnje prikazni Marijine v Lurdu, je ekscelenca premii. knezoškof lavantinski slovesno blagoslovil temeljni kamen nove župnijske cerkve »Marija l.urd« v Rajhenburgu. Sv. maša se je služila na stav-bišču cerkve pod milim nebom.
Nove maše bodo imeli prihodnjo nedeljo, 26. t. m., sledeči gg.: Golob Franc iz Straže v Pretini; Klemenčič Janez v Ko.vorju: Kri-sche Franc v Rečici; Omerza Franc v Cerkljah pri Krškem -Perme Leopold v Smarieti in Žitnik Franc v Šmarju.
If,trski liberalci se skrbno pripravljajo za bližnje deželnozborske volitve. Kandidirati nameravajo nekaj najzagrizenejših liberalcev. Na čelu agitacije so zopet liberalni učitelji. Dr. Laginjo bi najraje potisnili v stran, ker it- dober katolik. Upamo, da se bodo izjalovile nakane istrskih liberalcev in da bo katoliško ljudstvo volilo zanesljive može, ki se ne bodo sramovali katoliškega prepričanja. Maudičev ne potrebujemo.
Razpis novih volitev za deželni zbor istrski. Peta ali splošna kurija voli dne 25. oktobra. Morebitne ožje volitve bodo dne 1. novembra. Četrta kurija (ali kmečke občine) voli 5. novembra. Morebitne ožje volitve bodo dne 12. novembra. Tretja kurija (mesta) voli dne 16. novembra. Morebitne ožje volitve bodo 21. novembra. Druga kurija, to je trgovska zbornica v Roviniti, voli dne 23. novembra. Prva kurija (veleposestvo) voli dne 24. novembra.
Novomašnik! v tržaško-koperski škofiji so
letos ti-le gospodje : č. g. Lazič Julij, četrto-letnik iz Cernika v Slavoniji; č. g. Zigulic Vinko, četrtoletnik iz Veprinca v Istri in č. g-Magdič Frančišek, tretjeletnik iz Ljutomera na Štajerskem. Posvečeni bodo od prevzv. knezonadškofa v Gorici in sicer dne 19. v sub-diakone, dne 25. v diakone in dne 26. t. m. v duhovnike. Nove maše bodo večinoma dne
». avgusta. Ker sta santo prva dva gospoda Končala bogoslovne Študije, dobi letos naša škofija samo dva nova duhovnika v službo. Pomanjkanje duhovnikov je že vedno bolj občutljivo.
Marija na Žili. Strela jo je ubila. V vasi Drcbolje tukajšnje fare je udarilo dne 9. t. m. i ri Majarju v dimnik. Ubilo je 15letno pridno deklico Schofnian, ki je pestovala v bližini dimnika, oziroma na pragu, dete. Dete je le o/nuno. Hiša je zgorela. K<> je. peljal ponoči I 'rašnik z Žile brizgalnico gasilnega društva nazaj v gasilni dom. se ie prevrnila na njega. N.i srečo «a je slišal ječati neki delavec ter ga n rešil iz nevarnega položaja, ki bi postal lahko njegova smrt. - - Naj bi se ob nevihtah undar ne postajalo na prepihu, na pragu, pri idprtih oknih, pod dimniki! Bilo hi manj itesi eč!
V Komendi so ustanovili katoliško izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu je kosi ril g. Fr. Terseglav i/. Ljubljane. Društvu je pristopilo veliko število mož iu mladeničev.
Liberalni časopis »Nova Doba«, ki je bila glasilo mladih liberalčkov, ki so lovili pristaše i io ribniški dolini, je žalostno poginila. Solza n u Ito nikdo pretakal za njo, niti Rus, niti lepi Nace dolenjevaški. •
Fremii, gospod knezoškuf ljubljanski bir-uiujejo tekoči teden in prihodnji po novomeški dekaniji.
Dunajčani v Marijinem Celju. Vsako leto izpelje sloveči jezuit pater Abel 7. Dunaja na imenitno božjo pot v Marijino Celje velik romarski vlak samih mož. Tudi to pot je pripe-lial nad .3000 mož. Med temi romarji je bilo mnogo Krofov, baronov, državnih in deželnih poslancev ter tudi lepo število priprostih mož. Izined slovenskih državnih poslancev so bili navzoči dr. Benkovič, dr. Hočevar in Demšar.
Železnica. (Iz Cerkna.) Vse kaže, da ie zadeva Kledc železnice Sv. Lucija-Zelin-Idrija v najboljšem tiru; in ako nas znamenja ne goljufajo, bo v kratkem žvižgal po idrijski dolini železnični stroj. Čudno se nam pa zdi, da sedaj o zadevi, ki je Kotovo nujna, vse liberalno časopisje popolnoma molči. Kje je sedaj Oabršček. ki je pred deželnozborskimi volitvami lovil z okrožnicami kaline po Goriškem? Kje je Hribar, ki je vže pred tremi leti zatrjeval nekemu uglednemu politiku-poslancu: Gospod, pod častno besedo Vam zastavljam. da v dveh letih steče železnica Idrija-Sv. Lucija«? Kje so drugi širokoustni liberalni matadorji? Menda jih jezi. da je vsa zadeva prišla sedaj v prave roke in se držijo znaneKa liberalneKa načela: »Ako naša ne obvelja, naj pa vse hudič vzame!« Zato pa vso zadevo tem It.pleje priporočamo našim poslancem, da stopijo v tesno zvezo s poslanci sosednje Kranjske ter se potegujejo za somostojno črto </ Ljubljana - PolhovKradec-Horjulj - Ziri - Idrija-< >talež-Želin-Sv. Lucija !
Mladeniški in dekliški shodi na Štajerskem. Izborno obiskan shod so priredili slovenski mladeniči pri Sv. Trojici v Slovenskih Koricah. —- Prihodnji shod mladeniški bo pri Sv. Roku v Šmarju v nedeljo. 2. avgusta. — A tudi dekleta ne mirujejo. Na Sladki Kori se bodo zbrala zavedna dekleta 9. avgusta. Pri Sv. Križu tik Slatine se bo vršil za dekleta rogaške dekanije dekliški shod dne 6. septembra.
Kranjske moške in mladcniške Marijine družbe bodo praznovale letošnjo jubilejno leto 8. septembra v Ljubljani, kjer se bo vršilo slavnostno zborovanje. Natančnejši program bomo pravočasno objavili.
Letošnje nove maše na Spodnjem Štajerskem bodo darovali sledeči čč. gg.: Franc Božiček na Bučah, dne 9. avgusta; pridiguje veleč. g. Karol Presker, župnik v Kapelah. Jurii Cvetko v Podčetrtku, dne 9. avgusta;
pridiguje č. g. Vinko Zolgar, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Martin Habere na Crešnjeveu. dne 9. avgusta; pridiguje preč. g. Franc Boliak, dekan in mestni župnik v Slov. Bistrici. Peter Jurak na Vidmu, dne 15. avKitsta; pridiguje veleč, k- Alojzij Soba, župnik v Zdolah. Jakob Košak v Trnovem v Ljubljani, dne 9. avKitsta; pridiguje č. g. Fr. Letonja, kaplan v Vitanju. Marko Sagaj v Ljutomeru, dne 9. avgusta; pridiguje preč. g. dr. Franc Feuš, profesor bogoslovja v Mariboru. Janko Sirec ua Črni gori pri Ptuju, dne 9. avgusta; pridiguje mil. g. dr. Ivan Mlakar stolni dekan v Mariboru. Miha Barbič v Vidmu, dne 9. avgusta; pridiguje veleč. g. dr. Makso Vra-ber, kaplan v Zaleti. Miha Kos v Vel. dolini na Kranjskem, dne 16. avgusta; pridiguje veleč, g. dr. Franc Kruljc. stolni kaplan v Mariboru. Peter Pavlič pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, dne 9. avgusta; pridiguje veleč. gosp. Gašpar Zrnko, župnik v Puščavi. Josip Pinter pri Sv. Magdaleni v Mariboru, dne 2. avgusta; pridiguje preč. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Ivan Razbornik v Ljubnem, dne 9. avgusta; pridiguje veleč. g. Jakob Kitak, župnik v Šmartnein za Dreto. Franc Škof pri Veliki nedelji, dne 9. avgusta; pridiguje mil. g. Franc Moravec, stalni župnik v Mariboru.
Zborovanje vseh krščan&ko-socialnih zvez v Škoiji Loki bo letos zaradi tega še posebej zanimivo, ker se ga udeleži krščansko-socialna telovadska organizacija, ki je že mnogo močnejša, nego sokolska. (ilege slavnostnega sprevoda v Skofji Loki se je sklenilo: Zastava S. K. S. Z. bo sprevodu na čelu. Za njo korakajo telovadci, vsak odsek zase kot samostojna četa. Pri vsakem o3seku so vsi člani brez izjeme, vendar korakajo uniformovani telovadci spredaj, neuniformirani neločeni za njimi. Telovadcem sledijo ostala društva s svojimi zastavami. Metliški telovadci v belokranjskih nošah in s svojo tamburaško godbo korakajo seveda med telovadci. Metličani pridejo v istih nošah, ki so jih imeli na Dunaju pri jubilejnem izprevodu. Njihova godba bo med veselico tudi koncertirala. Pri javni telovadbi izvajajo Metličani popolnoma novo točko, namreč: skok s palico. Škofjeloške priredbe se udeležijo tudi akademiška društva »Zarja«, »Danica« in »Slovenska dijaška zveza«. — Tudi z Goriške, Trsta in Koroške pridejo mladeniči.
Svobodna šola v Rimu. Mestni svet rimski je sklenil, da se v ljudskih šolah odpravi krščanski nauk. Tako razumejo svobodo brezverci. A to je le svoboda, ki rodi tolovaje, revolucijonarje in anarhiste. Bodo že videli, kam jih pripelje ta svoboda ! Tolovaje in anarhiste vzgajati je lahko, a krotiti iih je težko. To spričuje zgodovina. — Tako šolo hočejo imeti tudi naši liberalni učitelji.
V Ljubljani je bilo zadnji teden več novih svetih maš. V nunski cerkvi sta imela novi maši čč. gg. Cadež in Kragl, v cerkvi presv. Srca Jezusovega č. g. Kastelic, preteklo nedeljo pri sv. Petru č. g. Anžič Jožef.
Smrt slovenske delavke v Ameriki. Dne 13. junija se je v Cikagu primeril slučaj, ki je menda prvi te žalostne vrste med ameriškimi Slovenci: krvavi kapitalistični moloh, ki neprestano kosi in žre. je zahteval ta dan za svojo žrtev slovensko delavko. Ta žrtev je bila Marija Gril, soproga Mat. Grila s 640 W. 18. Place. Delala je pri Mc. Cormicku, ki ima znane obsežne tovarne za izdelovanje poljedelskih strojev na zapadni strani Cikaga, in sicer v oddelku za pletenje vrvi. V tem oddelku so vposlene z malimi izjemami same ženske. Po nesrečnem naključju je prišla Marija Gril omenjeni dan preblizu strojnemu jermenu, ki jo je zgrabil za lase in potegnil med kolesa. Rešitve ni bilo več; stroj ji je zmečkal glavo in nesrečnica je bila v trenotku mrtva.
Marija Gril, rojena Kure, je bila doma iz Svib-nika pri Črnomlju na Belokranjskem. V Cikagu je bivala dalje časa in pred nekaj meseci se je omožila z Matijom Grilom, katerega sedaj ostavlja.
Kmetje sami prodajajo meso. S Štajerskega nam pišejo: Ker so vsled pomanjkanja krme mnogi posestniki prisiljeni prodajati živino, iu to po slepih cenah, so sklenili nekateri kmetje v celjski okolici satni prodajati meso. Predzadnjo soboto so ga prodajali pri Faza-rincu na Ostrožnem. Prodali so zelo hitro dve kravi in jednega vola. kilogram po 80 vinarjev. Niso pa prodajali manjših množin kot po 5 kilogramov. To bode imelo morda dobre posledice za celjsko prebivalstvo.
Zupanom občine Mirna je bil soglasno izvoljen g. Mihael Strah iz Mirne. Svetovalci pa so: Zidar Ignacij, Tihaboj; Kaferle Jožef, Selo; Bon Anton, Zabrdje; Solar Anton, Trbinec; Bule Jožef, Mirna; Mostar Anton, Škrjanče; Mavsar Janez, Gorenjavas. — Vsi vrli, zna-čajni možje.
Obrtni pospeševalni svet v ministrstvu javnih del. Minister javnih del je imenoval državnega poslanca dr. Ig. Žitnika za člana obrtno-pospeševalnega sveta v ministrstvu javnih del.
Odlikovanje. Sveti oče je imenoval veleč, g. kanonika Frančiška Kosec za hišnega prelata. Iskreno čestitamo!
Josip Strekelj odpuščen. S Krasa pišejo: Kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, je odslovil poljedelski minister s 1. julijem t. I. gospoda Josipa Strekelj, ki je voljen poslancem za komenski okraj, od mesta zaupnika v vinarstvu za sežanski okraj.
S Koroškega. 60-letnico mašništva obhaia letos č. gosp. Val. Legat, vpokojeni župnik iz Zajezera, knezoškofijski duhovni svetnik, zdai vpokojen v Dobrlivasi. Slavljenec je bil rojen U. februarja 1825. v Ljubljani ter je bil v inašnika posvečen 5. julija 1848. — 50-letnico pa obhajata dva gospoda v krški škofiji, in sicer č. g. Janez Slomšek, vpokojeni župnik iz Zabukovja, in Karol Kalt, župnik v Weiss-briach. — Krški knezoškof, prevzv. gosp. dr. Kahn, pa dopolni v tem letu 45. leto mašništva. Šest gospodov krške škofije slavi pa štiridesetletni«».
Kako obvarujemo našo deco jetike? Razpravo »o boju proti jetiki, osobito z ozirom na našo mladino in na razmere v šolah«, ki je izšla v »Domačem ognjišču«, dalo je deželno pomožno društvo za bolne na pljučih pod gornjim naslovom ponatisniti in je po en izvod vposlalo vsaki ljudski šoli na Kranjskem. Brošuro pa je dobiti tudi v knjigarnah in sicer po 40 vinarjev izvod. Namenjena je v prvi vrsti našim ženam in materam, ki bodo iz nje raz-videle, kaka nevarnost preti že dojencem in otrokom v prvi otroških letih, če se ž njimi pravilno ne ravna. Brošura podaja natančna navodila, kako obvarujemo našo deco ietike, sploh pa je iz nje posneti marsikak koristen nasvet glede odgoje otrok v obče.
Umrla je 8. t. m. pri svojih starših v Zasipih učiteljska kandidatinja IV. leta gdčna Franica Jereb, nečakinja bivšemu g. župniku Frančišku Jerebu in gvardijanu trsatskemu, g. P. Romualdu. Prvi semester ie še napravila izpit z dobrim uspehom, mature pa. za katero se je do zadnjega skrbno pripravljala, ni več delata tu, temveč Bog jo je po veliki pre-skušnji poklical k sebi v boljše življenje. Pogreba ste se udeležili tukajšnja šolska mladina in Marijina družba v polnem številu z zastavo. Blaga pokojnica se priporoča svojim gospodičnam koleginjam v pobožen spomin.
Pošteni Dolenjci. Na Dolenjskem med žup. Studenec-Raka je izgubil neki popotnik denarnico s precejšnjo vsoto denarja in nekaj vrednostnih papirjev. Pošteni ljudje so jo
našli in takoj oddali dotičnemu popotniku, za kar se tem potom zahvaljuje. Prav pošteni so Dolenjci! — Popotnik.
Brezverstvo na Francoskem. Državna šola na Francoskem je brezverska, učitelji in učne knjige — vse je brezversko. Krščanski starši so bili napravili »Obrambne zveze družinskih očetov«, po katerih so skušali varovati vero svojih otrok. Tako so starši prepovedali svojim otrokom učiti se na pamet to ali ono bogokletno berilo, pesem ali kaj takega, in so se zoper to pritoževali. Ker se šolske oblasti za pritožbe staršev niso zmenile, so se obrnili na sodišča. Več sodišč je dalo staršem prav. Zdaj pa je francoski naučni minister predložil zbornici dve šolski postavi, katerih prva ima namen preprečiti, da bi mogli starši otrokom prepovedati, kaj naj se uče, oziroma zatožiti učitelje. Druga postava pa določuje, da se tožbe proti učiteljem ne smejo vložiti pri civilnih sodiščih, ki so večkrat staršem dajala prav, ampak pri upravni oblasti, to je pri pieiektu, ki bo take starše zmiraj v imenu postave kaznoval. — Tako so zdaj francoski katoličani prisiljeni, da pusté brezversko vzgajati svoje otroke. Prepozno so se zbudili. Tako daleč so prišli v Franciji, ker so katoličani molčali in spali, med tem ko je sovražnik čul in delal!
Nagrobnik In spominsko ploščo slavnemu pesniku Simonu Gregorčiču bodo odkrili dne 6. septembra na rojstni hiši na Vršnem in na pokopališču sv. Lovrenca pod sivim Krnom. Na obeh krajih bode kratek slavnostni govor. K tej slovesnosti so vabljene vse Slovenke in Slovenci.
Na shodu »Kmečke zveze« v Mokronogu
so govorili deželni odbornik dr. Lampe, deželni poslanec Mandelj in župnik Bukovic.
Novo cerkev so dobili v Calumetu Mich, ameriški Slovenci. Slovesno so jo blagoslovili 28. junija. Posvečena je sv. Jožefu.
Iz Amerike se je povrnilo prejšnji teden nad 600 Slovencev, Hrvatov in Poljakov.
Tržaška ženska Marijina družba je priredila 8. in 9. t. m. romanje na Sv. Višarje. S posebnim vlakom se je pripeljalo 900 romaric. Za duhovno stran romanja je poskrbel č. g. pater Tome iz družbe Jezusove.
+ Kmetijski učni tečaji. Deželni odbor je sklical za v petek na posvet o prireditvi učnih kmetijskih tečajev zastopnike raznih organizacij in potovalne učitelje. Predsedoval je deželnokulturni referent grof Barbo, »Zadružno zvezo« je zastopal dr. Pegan, »Gospodarsko zvezo« dr. Lampe, »Mlekarsko zvezo« g. Kump, kmetijsko družbo ravnatelj Pire, grmsko šolo ravnatelj Rohrmann in adjunkt Zdolšek, dalje so bili navzoči gg. Skalicky, Legvart, Gombač in Pregel. Slednjič se je sklenilo, da deželni odbor pozove vse občine in organizacije, da naznanijo, kdaj in kje si žele kmetijskih učnih tečajev. Vsi navzoči so se v svojem ali v imenu organizacij, zavezali, da sodelujejo pri tečajih, ki jih bo organiziral deželni odbor.
+ »Napredni nadučitelj« Korbar v Preserju zdaj roti v »Učiteljskem Tovarišu« deželni šolski svet, da se ne sme ozirati na nujne zahteve ljudstva, ki bi se za vse na svetu rado iznebilo takega vzgojitelja. Korbar je zdaj kar naenkrat nedolžno jagnje. A mi priporočamo c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da naj prečita Kor-barjeve dopise v »Narodu«, kjer se je pre-drznil celo s polnim imenom podpisavati ; kot »napredni nadučitelj«. Strašna slika I modrosti, pohlevnosti, ponižnosti in sprav- '
ljivosti zija iz teli dopisov, in iz njih si lahko vsak naredi sodbo o duševni višini takega liberalnega učitelja.
— Sejm v Kandiji. Prašičev je bilo pripeljanih komaj kakih 200. — Cena je bila izvanredno nizka, kajti kupcev iz Suhekra-jine in Kočevja ni bilo, ker se je vsa prašičja krma vsled hude suše posušila. — Ravno tako z govejo živino ni bilo nobene kupčije; samo mesarji so kupili nekaj klavne živine po taki ceni, kakor so sami hoteli. Mesarji so šli s ceno pri mesu pač nekaj nazaj, za to pa toliko slabšo živino na-kojljejo, tako da odjemalci niso s tem nič na boljšem.
Štrajk v Medvodah.
Prošli teden je začelo stavkati delavstvo Medvodami v papirn. družbe Leykant Josefsthal v Medvodah in Goričanih. Nezadovoljnost je trajala že več časa. Stavile so se tudi prošnje na družbo. Ker niso bili odgovori zadovoljni, je pričelo delavstvo štrajkati. O razvoju štrajka bomo objavljali natančna poročila.
V soboto se je pričel štrajk ob 6. zjutraj. Delavci in delavke so v najlepši red postavili stroje in vse osnažili. Potem so popustili tovarno v Medvodah in šli so medvodski delavci in delavke vse v Oo-riče. Tam so delavci tudi zapustili tovarno. Potem so odšli v Presko čisto mirno in v najlepšem redu. Ko smo se nekoliko pogovorili, smo šli zopet v največjem redu v Goriče in Medvode ter se razšli na svoje domove. Naš lepi red je napravil najboljši vtis. Mirno hočemo vztrajati. Vprašali boste, kdo je naredil štrajk? Odgovor je: trmoglavost našega vodje! Na tovarni so nabiti razglasi, da kdor ne pride na delo, ta bo odpuščen in naj pjide ob 6. uri zvečer po bukve. Delavstvo je solidarno.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja
g Iz St. Jurija pri Kranju. Slavnost, ki se je vršila v nedeljo 12. t. m. pri nas, se je prav dobro obnesla. Že v soboto pred slavnostnim dnem se ie slišalo slovesno zvonenje v ta namen iz stolpa farne cerkve. Slavnosti so se udeležila sledeča društva: Izobraževalno društvo iz Smlednika, izobr. društvo iz Velesove-ga, izobr. društvo iz Cerkelj, Marijina družba iz Predoselj s svojo krasno zastavo ter Dijaška knjižnica iz Suhe pri Kranju. Zahvaljujemo se vsem na tem mestu najprisrčneje, da so posetili našo slavnost v tako obilnem številu. Ob 2. uri popoldne so odkorakala društva z razvitimi zastavami, med slov. znone-njem v farno cerkev. Nato stopi na prižnicog. župnik Brešar iz Velcsovega,. ki je v prelepem govoru razložil fantom, kaj da imajo od Marijine družbe, ako so zvesti njenim načelom. Nato so bile pete litanije Matere božje, pri katerih je prav dobro pel društveni moški zbor. Ob 4. uri se je pričela igra in petje. Najprej pozdravi domači g. župni upravitelj M. Kmet slavno občinstvo, nato pa v navdušenem govoru razloži pomen cesarjeve 60-letnice. Potem nastopi moški zbor. ki je vse pevske točke prav dobro izvršil, kar je pričala pohvala občinstva. Prolog k igri je govoril izvrsten član našega društva, I. Umnik iz Sen-čr.rja, ki je imel tudi glavno vlogo v tej igri in jo tudi dobro izpeljal. Ako se pomisli, da
smo se pripravljali za igro v Času največ-jega dela in da igra ni prav lahka, stno potem lahko zadovoljni z izidom; k teniu jc tudi pripomogel lep nov pripraven oder, ki je vsem ugajal. Občinstva je bilo v obširnih prostorih natlačeno polno, zato smo pa tudi v denarnem oziru zadovoljni. Zahvaljujemo se slav. občinstvu za tako veliko udeležbo, zahvaljujemo se pa tudi preč. duhovščini, ki nas je v precejšnjem številu počastila, posebno pa še srčna zahvala gosp. Brešarju za prelepi go-vor v cerkvi. Ta slavnostni dan bode gotov« vsem ostal v najlepšem spominu. Fantom • Marijine družbe in izobraževalnega društva pa kličemo: Naprej po pošteni poti, po našem geslu: »Za vero in omiko pravo!« — Šenčur-ska vas je sedaj brez vode, taka potreba za vodovod se že delj časa ni kazala, kakor ravno to poletje. Bog in sv. Florijan varujta nas požara, pa tudi stariši, pazite na otroke, da ne dobe žvepljenk v roke. — Z mislijo na vodovod so se sprijaznili sedaj tudi nasprotniki. K temu jih je prisilila letošnja huda suša in pa pomanjkanje vode. Sliši se, da bodemo v teku enega leta pili vodo iz vodovoda. Bog daj, da bi bilo to res. — Za župnika naše fare so imenovani veleč. gosp. Janko Šiška, župnik na Rovu. Čuje se, da pridejo kmalu, s čemer bode gotovo vsem faranom ustrežeuo.
g Iz Kranja. Naš gosp. kaplan Ivan Barle je prestavljen za mestnega kaplana k sv. Jakobu v Ljubljani ; v Kranj dobimo gosp. Ignacija Zaplotnika, kapiteljskega vikarja iz Novega mesta. Dobro došli!
g Lurška slavnost v Crngrobu je sijajno uspela. Okoli 3000 deklet iz krajnske in škofjeloške dekanije se je zbralo na tem prijaznem gričku. Slavnosti v cerkvi in izven nje krou kipa lurške Marije, ti navdušeni govori, to ganljivo petje, te krasne (20) zastave in ta veličasten sprevod — vse to ostane brez dvoma v neizbrisnem spominu našemu ženstvu.
g Ogenj v Stražišču. V petek ob četrt na dve ponoči je začelo goreti poslopje Uršule Ješe, trgovke z žimo za žimnice. Požar ie uničil eno hišo. gospodarsko poslopje in poslopje. kjer so bile delavnice za predelavanje žime. Živino so še pravočasno rešili, gospodarsko orodje je zgorelo vse. V ognju je našel smrt tudi hlapec, ki je baje, ko je prišel pijan domov pozno v noč, kriv požara. — Z gašenjem so se zelo trudili domači stražiški ognjegasci, katerim so pomagali tudi ognje-gasci iz Kranja, a delo je bilo težavno, ker ni bilo blizu dobiti vsled velike suše nikjer vode. Škode je nad 20.000 K. posestnica pa je bila zavarovana le za 9000 K. — Ta požar je bil v dveh mesecih že drugi v šmarski fari. Pred 7 tedni je požar uničil v Zgornjem Bitmi štiri hiše in tri gospodarska poslopja.
g Sitarska zadruga v Stražišču dobi od obrtnopospeševalnega urada na Dunaju 10.000 kron posojila. Iz tega pa sledi, da vedo na Dunaju ceniti obrtne zadruge in da poznajo veliki pomen takih zadrug za zboljšanje gmotnih razmer njihovih članov in povzdigo domače obrti. — Radovedni smo. kakšne kisle obraze bodo delali nasprotniki zadruge, ko zvedo za to podporo z Dunaja. Celo leto že se trudijo v; potu svojega obraza zadati zadrugi smrtni udarec, a glej. čim bolj so udrihali po nji, tem krepkejša je postajala, tem več članov je pridobivala. Sedaj pa celo na Dunaju upoštevajo zadrugo, ji dajo podporo, to seveda bo težko preboleti. No. pa vsakeistvari se je treba privaditi. tako se bo treba nasprotnikom privaditi zadruge in jo upoštevati.
g Ponesrečil se ie v Kranju pri razseka-vanju drv z električno napravo Dolenčev hlapec. Poleno mu je prebilo črepinjo, prepelia» so ga v deželno bolnico.
g Naklo. Umrla je vzorna gospodinja in mati, veleposestnica Helena Voglar.
Iz Poljanske doline.
g Hranilnica In posojilnica v Poljanah zelo dobro napreduje. V teku prvih šest mesecev letošnjega leta je imela prometa 413.615 K 7 v., hranilnih vlog se je vložilo 140.454 K 15 vinarjev, vzdignilo se je 91.104 kron 54 vin. Dne 1. julija t. 1. jc bilo vseh hranilnih vlog skupaj 902.405 K 79 v. Na podlagi tega ugodnega razvoja upamo, da bodo hranilne vlege narasle na milijon kron še tekom letošnjega leta. Z veseljem lahko gledamo na ta napredek, posebno ako pomislimo, koliko je imela pred par leti prestati vsled umazane gonje naših liberalcev.
g Opozarjamo cenjeno prebivalstvo iz okolice Gorenje vasi, da nepoklicani krogi širijo neresnične vesti, češ, da je Poljanska hra» nilnica in posojilnica v zvezi z liberalno posojilnico v Palečkovi hiši v Gorenji vasi. Pooblaščeni smo od vodstva poljanske hranilnice izjaviti, da je vse to gola izmišljotina iu nesramna laž liberalcev, ki bi radi zlorabljali veliki ugled poljanske hranilnice za svoj mlin. Prosimo cenjene čitatelje »Domoljuba«, naj to tudi drugim pojasnijo.
g V zanesljivih naših rokah ie pa posojilnica na Trati v Kumrovi hiši; tudi ta se že lepo razvija.
g Slovensko katoliško bralno in izobraževalno društvo na Trati jc priredilo v nedeljo, dne 12. t. m. zelo dobro obiskano vesc-lico s sodelovanjem nekaterih tukajšnjih dijakov. Na vsporedu jc bilo petje in igra »Zamujeni vlak«. Pevci in igralci so rešili svojo nalogo v splošno" zadovoljnost, želimo le, da bi jih še večkrat videli na odru; priredilo pa naj bi se, če mogoče, drugič na večjem prostoru. Tudi gmotni uspeh je bil zadovoljiv; prebitek naj bi se porabil za nakup novih knjig, ki jih diuštvo krvavo potrebuje.
g V Poljanah imajo po gostilnah, kjer se toči pivo, samo umazani »Narod«. To je škandal za celo faro. Zahtevajte »Slovenca«! Kaj nam pomagajo cerkvene slavnosti. če pa zunaj cerkve vpliv liberalizma raste. Ravno v Poljanah jc vedno več, ne manj, liberalnih časnikov. Tudi trgov?! jih zelo radi tabijo za zavitke. Odklanjajte take zavitke! Tu še manjka dobro izpeljane in zanesljive krajevne organizacije, še veliko dela je.
Iz raznih krajev (ioren)ske.
g Od Sv. Lenarta nad Skofjo Loko. Predavanje »o testamentih« je bilo v našem društvu 12. t. m. Govoril je domači g. župnik. — Javne telovadbe in zborovanja S. K- S. Z. v Škofji Loki se udeleži okrog 20 članov izobraževalnega društva. Nekaj se jih udeleži tudi mladeniškega tečaja drugi dan. — Na kranjski gimnaziji sta napravila letos maturo z dobrim uspehom dva brata-dvojčka iz naše župnije, in sicer Matej in Tomaž Tavčar. — Pri nas imamo tudi še jednega Radeckijevega veterana, Lqvrenca Bertoncelj. Kljub visoki starosti 85 let je še vedno čvrst. Prihodnji predpust bo obhajal zlato poroko. — Suša je tudi pri nas napravila precej škode, vendar je dru-Kod menda še huje. Sena imajo nekateri mno-Ko manj kot druga leta, in tudi otave ne bo veliko. Pa tudi pri drugih pridelkih, zlasti pri žitu, se škoda precej pozna.
glz Peč. Iz raznih krajev čitaino poročila o neznosni suši. katero zdaj občuti vsak, bodisi reven ali bogat. Pa ako jo čuti že bogataš, reveža po pravici navdaja strah. Podobno se dogaja tudi pri nas v Pečih, katero ime se tako malokdaj nahaja v kakem časopisu. Kmetje se poprašuiejo: Kaj bode? Zbirajo se v skupne procesije, da bi v molitvi izprosili Boga potrebnega dežja. Pa kakor je res, da Bog vse v prid človeka obrača, tako je tudi
gotovo, da hoče, da se spoznamo med seboj. Saj menda ni kraja, kjer bi se ne našel kak oblasten liberalec, ki hoče obvladati s svojo mogočnostjo vso okolico, da bi se mu pokorila. Tudi v naši sredi imamo nekega oblast-neža, ki nam vaščanom hoče po sili vzeti vodnjak, katerega smo rabili že leta in leta. Svetujemo temu človeku, naj nekoliko misli na smrt, saj stoji že tik groba. Dajati bo moral odgovor, a ta ne bo zanj tako lahak. Zahvaliti se moramo snovateljem ljudskih posojilnic, da se moremo otresti raznih oderuških pijavk.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Iz Črnomlja in Doblič. Dne 5. julija so priredili novomeški obiturijenti v Dobličah veselico. S seboj so pripeljali majhno omarico, v kateri so bile knjige, katere naj berejo dob-lički kmetje. Novomeški abiturijenti so namreč prišli zato k nam v pozabljeno Belo Krajino, i da bi ljudstvo pripeljali k izobrazbi, in to s pomočjo knjižnice v Dobličah. Besedičijo, da ustanavljajo knjižnico le v obrambo proti Ko-čevarjem. v resnici pa je namen čisto drugi! K veselici so prišli večinoma sami Crnomaljci, kar je bilo zavednih Dobličanov in okoličanov, so ostali doma. ali so pa prišli le iz radovednosti, kaj neki bodo ti mladi gospodje radikalci in svobodomiselci povedali. Razjasnili pa ti mladi gospodje niso nikomur, kateremu društvu izročajo to knjižnico. No, pa ljudje so kmalu zvedeli, pri čem da so. Najprvo je mučil poslušalce neki abiturijent Eppich s svojim na pamet naučenim govorom; potem se vzdigne zastopnik »Prosvetc« visokošolec Ko-be in izjavi, da izročajo knjižnico »Prosveti«. Nato je hotel velečastiti gospod župnik Pe-harc ljudem pojasniti, kaj je pravzaprav ta »Prosveta«. Toda c. kr. uradniki iz Črnomlja in abiturijenti so zagnali tak hrup. da župnik ni mogel govoriti. Ko nato g. župnik vpraša »predsednika«, katerega sploh niso volili, temveč se je sam zgasil, kaj je pravzaprav »Prosveta«, jc začel zastopnik »Prosvetin« napadati gospoda župnika, da on sploh nima pravi-vicc povpraševati, kaj jc to: »Prosveta«, da oni niso ljudskošolski učenci, da bi jih gospod župnik kaj povpraševal itd. Njemu so od vseh strani pritrjevali uradniki: Korbar, Kuder itd. in zdravnik Malerič, kateri naj bi raji skrbel za bolnike, ne pa da bi se vtikal v stvari, ki ga .nič ne brigajo. Ker pa gospod župnik ni mogel priti do besede, je vzel klobuk in odšel. Klicali so ga sicer nazaj, toda on ni hotel iti, kajti ob enem z njim so odšli vsi zavedni kmetje, fantje in dekleta in dijaki našega mišljenja. Torej kmetje! Videli in slišali ste, kako so hoteli ti golobradci sramotiti Vašega gospoda župnika! Sto in stokrat se je že čulo iz Vaših ust, da takega župnika še nismo imeli in ga zlepa tudi ne bomo, — tudi iz ust nasprotnikov, razen par zagrizencev. Možje, potegnite se za svojega župnika in pokažite, kdo ima pri Vas več zaupanja, ali golobradi gosposki »kulturonosci«, ali gosp. župnik! Ne hodite si izposojevat knjig k nadučitelju Lo-karju, pokažite, da ste zavedni možje in katoliški očetje! Pokažite svetu, da so Dobliče in ostanejo katoliške, ki se ne bodo udale svobodomiselnim študentom v roke!
Iz krškega okraja.
d V Krškem se je vršila preteklo nedeljo velika slavnost v spomin 60 letnega vladanja našega cesarja. Mesto je bilo ozaljšano z zastavami, na predvečer krasno razsvetljeno;
po slavnostni maši slavnost v šoli, in popoldne pa yb sviranju vojaške godbe iz Celovca velika ljudska veselica pri cerkvi sv. Ro-zalije.
d V Leskovcu slikajo župno cerkev. Mojster je gosp. Jebačin iz Ljubljane. Pred Vel. Šmarnom bo delo zgotovljeno.
d Na Raki se je ustanovila rajfajznova posojilnica in hranilnica. Njen delokrog bo obsegal župnije: Raka, Studenec in Sv. Duh. Bog ji daj srečo!
d Pri Sv. Duhu so 14. t. m. pokopali miri,ljubno gospodinjo Marijo Bizjak iz Kale. Zapustila je petero nedoraslih otrok. Skoro vsa župnija jo je spremila k pogrebu; pretresljiv je bil pogled na zapuščene male sirote. — • Vinogradi obetajo najboljšo letino. Hudo je pomanjkanje vode. V Vrhuljah je gospodarju Klemenčiču zgorelo gospodarsko poslopje, Zažgal je vsled neprevidnosti desetleten deček.
Iz ribniške doline,
Po pogrebu. Žalost je legla v srca naših »Gospodarskih«, ko so začuli zvon, ki je naznanjal smrt in pokop še tako mlade »Nove Dobe«. Bolest je tem večja, ker so sami precej krivi, da je morala v prezgodnji grob. Premalo so jo podpirali, preveč pa negovali njenega strica »Slovenski Narod«. Za rednike je sicer dobila gospode Schiffrerja, Pakiža iz Podgore in Rusa iz Travnika, morebiti še kakega drugega prijatelja »lovskega kluba«, vsi drugi pa, ki so se tolkli na svoja prša, da nimajo z narodno-napredno stranko nič opraviti, ki so hodili na Rus-Ravnikarjeve shode, tam celo predsedovali ali vsaj pod-predsedovali, so jo pustili lepo stradati. Ni čuda, da je na ta način uboga reva hirala od dne do dne, nekaj časa delala dolgove, da se je -prehranila, slednjič pa žalosti nad brezbrižnimi otroci in lakote umrla. Ti nehvaležniki niso pomislili, da z »Novo Dobo« inora v grob tudi njihova »Gospodarska stranka«, katero so prete-čeno leto s takim krikom ustanavljali. Kdo se ne spominja bahatih dr. Ravnikarjevih političnih shodov v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku? Povsod so izvolili krajevne odbore, ki so po liberalni itianiri prav imenitno spali. »Novo Dobo« so mnogim dolgo časa zastonj pošiljali, ker se pa ti za njeno puščobo niso mogli toliko ogreti, da bi ji poslali naročnino, jih je jela polagoma zapuščati sama, delotna so jo pa tudi sami nazaj pošiljali. S smrtjo »Nove Dobe« smelo trdimo, da je »Slovenska Gospodarska Stranka« — bila. Gospodje Schiffrer in tovariši iz Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice in Loškega potoka, kam se bodete sedaj obrnili? Ker »S. L. S.« iz dna duše sovražite, Vam ne preostaja drugega, kakor da se zopet do »Naroda« ponižate, gospod ribniški nad-svetnik se vam pa lahko v pest smeja, ker ste bili tako kratkovidni, da ste mislili z »Novo Dobo« in svojo »Gospodarsko Stranko« liberalizmu v naši dolini življenje podaljšati. Še kanclist Spende je bil boljšega prepričanja, čeprav je zaradi duševne sorodnosti šel z vami čez drn in strn. Ne pomaga nič, radi ali neradi bodete morali postati iz apostatov konver-titje... Boleti vas pa mora tudi to, ker bodete morali plačati tako ogromne pogrebne stroške po »Novi Dobi«. 15.000 K
za naše razmere ni nikakor majhna svo-tica. Preostaja vam ie še upanje, da se umrla »Nova Doba« jeseni zopet kakor ptič feniks prerodi in ž njo vred v grob leglo »Gospodarsko stranko« k življenju izbudi. Takrat si z združenimi močmi poiščete kandidata iz splošne kurije za deželni zbor. »Nova Doba« ga toplo priporoči, kak mesec dni pozneje pa ta kandidat, kot steber neznačajnosti in polovičarstva stari, premagan na tleh leži. Nato pa »Nova Doba« za rajno preneha.
Iz litijskega okraja.
d Stanga. Pri nas se godi v zadnjem času nesreča za nesrečo. 17. pretečenega meseca je ubil vol z rogcm posestnika Jožeta Marna. Zatem je kmalu padel s črešnje mladenič Jok. Kokovica in se ori padcu močno poškodoval. 30. pret. meseca je pa M. Doblekar. po domače »stari Adamovec«, padel s črešnje tako nest ečno. da je obležal mrtev na tleh. V Koških poljanah si je kmet Bučar zlomil pri padcu roko. Nesreča ne praznuje nikoli. Suša je napravila velikansko škodo na njivah, travnikih in pri sadju, lindi viharji, ki vedno razsajajo. so sklatili skoro v se sadje z dreves. Ne vemo. kai bo, ako bode šlo tako naprej. Bog se nas usmili!
d Sava pri Litiji. Utopljenca so našli 27. junija v Savi pod Litijo in ga pripeljali na Savo v mrtvašnico. Utopljenec ie že bolj prileten. Kdo ie, še zdaj ni znano. Nova šola na Savi pri Litiji je dodelana. Stavba je prav čedna in bode kras Save. V sedanji šoli se je moralo vsled vročine in tesnega prostora s poukom popoldne prenehati ter seda[oba oddelka obiskujeta pouk dopoldne. " Graščina Pono-viče ie bila v teku enega meseca že dvakrat prodana. Prvič jo je kupil Hrvat, drugič Italijan za 44(1.000 K. Kresovi na čast P. Sv. S. Jezusovemu so goreli po gričih in so prijazno razsvetljevali savsko dolino. Tudi pokanje to-pičev je bilo čuti.
d Šmartno. Nevarno je obolela soproga našega župana g. Leopolda Hostnika. A sedaj ji je že bolje, kar ji vsi srčno privoščimo. Strela je udarila v neki kozolec v Bukovici. ki je pogorel napolnjen z žitom. Sploh ie ob zadnjem neurju v okolici na več krajih strela udarila. — Smartinska šola je proslavljala dne 12. julija ob 3. uri popoldne šcstdesetlet-nico cesarjevo v šolskih prostorih. Igrali so trdejansko igro »Cesarjeva podoba«. Igra it težka, ker potrebuje velikega znanja in učenja. Opisano je v posameznih nastopih vse cesarjevo življenje. A deklice so se krasno naučile in imenitno nastopale zlasti Josipina Debelakova in Tončka Izgorškova. Ljubka je bila tudi Stoparjeva Mici kakor tudi vse ostale. vsaka po svojem posebnem značaju in vlogi. Nato so zapeli učenci cesarsko pesem, Domovini in Ciganska sirota. Bil je lep dan, in se ie vse izvršilo brez napake. Opazili smo mnogo odličnega občinstva.
d Prežganje. Na sv. Rešnjega Telesa dan je šla gospodinja Katarina Ilovar iz Gozda št. 7 s svojo sestro k procesiji in sv. maši; ko je bila nekoliko od doma, se je spomnila, fla nima molka, hitela je nazaj ga iskat, in potem hitro gre, da bi dohitela svojo sestro; na raz-sušenih tleh pa tako nesrečno pade, da si je notranje dele pokvarila, morala je iti nazaj in je blizu doma nezavestna obležala. Zvečer oh 9. uri je že umrla; umirajoča je bila dejana v sveto.olje. Zapušča žalujočega moža in šest majhnih otrok. Nesreča nikdar ne počiva. Suša je strahovita, vrše se procesije in molitve. Ljubi Bog nas usliši! Mrve bo štiri petine manj kakor druga leta; živinoreja bo uničena po teh hribih.
d Litija. V tednu po Ciril-Metodovt nedelji se ie v Litiji pri svojem stricu g. župniku I'etru Režek mudil njegov nečak gosp. Anton Režek, amerikanski župnik in sloveči pisatelj v angleščini spisane knjige o zgodovini Baragove škofije in njega samega. Iz Litije sta se pi dala v svoj rojstni kraj v Belokraiino. Umrla je v Litiji v nežni mladosti 21 let konto-ristiuja gospodična Albina Mešek vsled jetike.
d St. Lambert. Umrla je nagloma ua solu-čarici 11 letna učenka Frančiška Bebar v/ Požarij. Pripravljala se ie na prvo sv. obhajilo. Dne 7. julija je bila Se vsa vesela dopoldne v šoli; popoldne ie šla na polje žet. Zvečer ji postane slabo; začne jo viti in ob II. uri izdihne svojo blago dušo. Dne 19. je bil sklep šole združen s slavnostjo šestdesetletnice cesarjeve. Učenci so bili pogoščeni. Ob enem je bilo 19. tudi prvo sv. obhajilo. Zapustil nas je naš g. orgaiiist Roman Kraiuaršič. Vsem je žal za njim. Odšel je na svojo novo službo na Bled. Cujemo, da nas zapusti tudi gosp. učitelj Alojzij Lilija in odide na Polšnik. Tako bomo brez župnika, učitelja in organista, zapuščeni kot kamen na cesti.
d Zagorje ob Savi. V Potoški vasi pri Zagorju se že nekaj dni užiga ogenj. Vsled tega in vsled škodljivih plinov, ki se razširjajo po jami iz nekaterih odprtin, ie delavec v vedili nevarnosti. Nekaj so že omamljenih prinesli iz rova. Bog nas varuj hujše nesreče!
dSmartno. Po strašni suši je pobila toča v sredo popoldne v grozni nevihti vasi St. Jurij. trg I.itijo, vas Breg popolnoma, in deloma tudi Zavrstnik in Volčjojamo. Nova cesta dobro napreduje. Do Vel. Smarna Imi gotova. Istotako cesta iz Kresnic čez St. Jurij do Litije. S tem bo prebivalcem veliko olajšanega.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Krka. Šolsko leto smo končali IS. julija s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Prav dobro so jo rezali naši otroci pri sv. maši in odgovarjali pri zahvalnici z latinskim odgovori. Poučevalo se ie v vseh treh razredih 283 otrok. Nesposobnih je samo 18 v vseh razredih. Otroci pa, ki so dobili koncem leta same »prav dobro« in bili zelo pridni, zaslužiio po vsej pravici, da navedemo njih imena, kakor so: Miklavčič Jožefa, Stenla Angela, Zavud-nik Francka, Strah Alojzij, Zupane Marija in Mahne Marija, vsi iz 3. razreda. Gačnik Jožefa in Micka. Godec Josip, Zašček in Trun-kelj Kozina iz 1. razreda. Godec Tona, Candek Franca, Miklavčič Angela in Seme Ivana iz 2. razreda. So pa tudi otroci, ki so dobro dovršili tretji razred n. pr. Godec Marija same prve rede. in zadostili popolnoma znanju šole; a premladi so šc in mlatiti bodo morali šc celo prihodnje leto prazno slamo. Znova bodo se morali učiti tvarino, ki so jo že prejšnje leto vse predelali po dobro z učenci na novo vstopivšimi v tretji razred. Ali bi ne bilo bolje, da bi pomagali doma staršem pri delu in ne pasli lenobe v šoli? Pa postava je in držati se ie je treba. Vsem tistim pa, ki odhajate iz šole in popuščate šolske klopi ter stopate v življenje. sledeče na pot: Pred vsem molite radi' Imejte veselje do dela. ker lenoba je začetek vseh pregreh ali pa:
»Kjer je lenoba,
Kier postavanje.
Tamkaj je blizu hudo dejanje;«
dobro si zapomnite ta dva reka! Spoštujte in in ubogajte svoje starše in ne pozabite nikdar holiko oni trpe z vami! Spoštujte in vedite se tudi do vseh drugih ljudi dostojno, zlasti pa do gospodov duhovnikov in učiteljev. Le pomislite, kohko truda in napora, predno ste se navadili brati in pisati, predno ste prišli do spoznanja, kaj prejmete pri prvem sv. obhaiilu in
katere milosti zadobite pri spovedi ju sp|0u pri sv. zakramentih. Ne zaničujte nikdar sta ( rili ljudi, ker tudi vi postanete stari, če mladi ■ ne umrete. Ravnajte se dragi otroci p0 teh naukih, ki ste jih že mnogokrat slišali uidi \ šoli iu pokažite vselej, da niste hodili /jst,.nj v šolo, ampak se res kaj pametnega iu korist nega naučili. Iu to bo največje vesel ie vaših g< spodov duhovnikov in učiteljev. Svojim staršem boste v časi iu jim lajšali s pridnim iu marljivim vedenjem stare dni uiili življenje sami pa boste srečni in zadovoljni že ua teni svetu, saj Bogu ne ostane nič skritega. Tu vam želi vsem skupaj vaš učitelj.
d Dobovec pri Kumu. Grozna suša tudi nam ui prizanesla. Vodnjaki so vsi pra/ni, studenci presahnili. Živino že celili osem tednov gonijo po eno uro in še dalie na vodo. Prve košnje ni bilo skoro nič, mesto en voz nakosi s • en koš. 15. t. in. usmilil se nas k lk,K ;„ l>oslal vsaj nekaj blagodejnega dežia. Vmes je padala tudi toča. ki je sicer vse pobelila, pa vendar ni napravila preveč škode, ker je ozi-niina že vsa spravljena. Med nevihto ie treščilo v hišo pri Kamnikarju. V sobi je bila stara mati iu otrok v zibeli. Podrl io ie puh na tla, da se je onesvestila, tudi otroka ie malo ožgalo. Iz sobe se je valil gost dim. .i Inala Bogu. užgaio se ni. dasiravno ie posteljo vso razdrobilo.
d Jubllejska slavnost Marijinih družb v št. Rupertu. Na Veseli gori pri St. Rupertu bf.de 5. avgusta t. I. shod Marijinih družb trebanjske dekanije, kamor pa se vabijo tudi druge družbe izven dekanije. Spored k sledeči: I. Spovedovalo se hode že v torek zvečer v St. Rupertu. 2. Ob pol 8. uri zuitraj v sredo dne S. avgusta se zbero na križ-potu pri sv. Valburgi vse družbe ili gredo skupai ua Veselo goro, kjer je pridiga o jubileiu, govor ima č. g. P. Žužek iz Ljubljane, sv. maša. skupno sv. obhajilo. 3. Po sv. maši odhod \ St. Rupert, kier je kosilo iu potem igra: Lur-ška pastirica, govori in deklamacije. Nastopajo dekleta in tudi otroci. 4. Slovesne litaniie kmalu popoldan in pozdravni razhod. Naznanila sprejema župni urad v St. Rupertu ali pa č. g. Iv. Strajhar, kaplan, kamor nai druge družbe naznan.ik) svoj prihod. Preskrbljeno bode za lepo in slabo vreme. Dolenjci lahko pridejo z vlakom, ki gre iz Novega mesta oh pol 6. uri zjutraj do Trebnjega ali Ponikev.
Shod v Mokronogu.
Shod se je vršil na vrtu gostilne Pri lipi«. Načelnik kmečke zveze g. Povše ml. otvori shod, pozdravi došla poslanca i" govori o zadevah, ki se tičejo postopanja nekaterih organov pri regulaciji Mirne ter zahteva, da se tu napravi red. Mirni, odločni nastop in zgovorna beseda gosp. Povšeta je vzbujala občno pozornost.
Na to povzame besedo poslanec Mandelj. Najpoprcj se zahvali za izkazano zaupanje pri izvolitvi. Čeprav osebno tukaj nepoznan, so ga izvolili možje na priporočilo stranke. Obeta zastaviti vse moči, da se Dolenjska, toliko časa zanemarjena, gospodarsko dvigne. On sam je Dolenjec in mu je napredek tega dela dežele tembolj pri srcu. Glede omenjenih zadev pri regulaciji Mirne pa je približno rekel: »Ravnokar smo čuli iz ust načelnika »Kmečke zveze«, kako so nekoji deželni organi postopali z ljudstvom. Napove se cenitev škode, ki se je naredila pri uravnavanju. Cenilna komisija se napove na osmo zjutraj in prizadeti kmečki posestniki čakajo na komisijo ob napovedani uri. Čakajo
dopoldne, čakajo popoldne do večera, — komisije pa le ni. Kmetje se z jezo in ne-voljo vračajo domov; zamudili so čas, ki hi ga drugače doma porabili. Najlepše je pa to, kakor čujem, da je komisijonalna cenitev škode vendarle spisana na lepem belem papirju pri deželnem odboru. Kedo je cenil in kedo je bil zraven, tega ne vem ne jaz ne prizadeti posestniki. Znano je le, da isti dan, ko je bila naznanjena komisija, je deželni inžener bil v Tržiču.
Tako postopanje nasproti kmetskim posestnikom mora vzbuditi v najmiriiej-šem človeku vihar ogorčenja; tako postopanje je bilo pred leti mogoče v Galiciji, pri nas ne; sedaj pa hočejo gotovi deželni organi uvesti tako prakso, toda glasno in javno povem, da poslanci S. L. S. takega postopanja ne bodo trpeli in da bodo znali braniti ljudsko pravdo in če treba z najskrajnejšimi sredstvi prisilili do spoštovanja ljudskih pravic one, ki so poklicani služiti ljudstvu in so tudi iz ljudskih žuljev plačani. (Dobro-klici.)
Nadalje govori poslanec o težavnih razmerah, v katerih prevzema stranka deželno gospodarstvo in kot večina tudi odgovornost. Stranke pa te razmere ne plašijo, ker z vztrajnim delom se dajo težave premagati. Dela pa je stranka vajena. Glede šole omeni poslanec Mandelj, da je treba isto obdržati na verskem temelju. Šola pa mora postati za kmete tudi bolj praktična, nepotrebni balast proč, mesto tega pa teoretični in praktični kmetijski pouk. Zato treba reforme šol. zakona. S. L. S. ni nasprotnica šole, ker ve, da je dandanes nevednost najdražja stvar v deželi in stranka pri svojem zadružnem delovanju potrebuje le izobraženih ljudij, nasprotnica je le onih tendenc, ki jih oznanja del učiteljstva po svojih shodih.
Del učiteljstva se je v Radovljici izrekel za to, da se izloči iz šole verski pouk. Tem širokoustnim ljudem, ki so oznanjali ta framasonski evangelij v Radovljici, je verski pouk v šoli nepotreben balast, ali naša stranka bo takim tendencam stopala z največjo odločnostjo nasproti.
Govornik omenja tudi sadjereje ter priporoča za ta okoliš sadjerejsko društvo.
Ostro obsoja fri volno zahrbtno igro liberalcev pri zadnjem zborovanju c. kr. kmetijske družbe. Ta bomba, ki so jo vrgli liberalci na občnem zboru, naznanja priče-tek boja, pri katerem bodo pa morali pod-leči liberalci. Govori še o načinu, kako pospešuje kmetijska družba živinorejo zlasti glede izbire pasem, uvažanja bikov plemenjakov iz tujine in ^reziranju domačega plemena. O tem je slišal poslanec od živinozdravnikov - strokovnjakov in pa praktičnih živinorejcev mnogo pritožb in bo prišel s tistimi na dan v deželni zbornici brez ozira na zamero na desni ali levi.
Govornik omenja, da Kranjska v svr-ho občinskih, melioracijskih in železniških posojil in pa v trgovske namene potrebuje deželne banke.
Stranka hoče pospeševati deželno kulturo v kar mogoče velikem štilu; treba sistematično preurediti deželno bolnico in blaznico; za to bo treba investicij, pri katerih bo deželna banka potreben posredo-
valen organ za kolikor mogoče cenen kredit. Glede preudarnega pospeševanja kmetijstva treba misliti na organizacijo deželnega kulturnega sveta.
Nujno potrebna je deželna zavarovalnica za živino. Tudi na deželno zavarovalnico zoper ogenj in zavarovalnico na življenje misli stranka in bo te načrte tudi izvedla. Kar je mogoče drugod, je tudi na Kranjskem, samo delati je treba.
Govornik sklene; »Volili ste me na programu »S. L. S.«. V versko-političnih zadevah gremo složno z duhovščino, v drugih stvareh pa poslanci delajo tako, kakor smatrajo na podlagi programa najko-ristneje za slovensko ljudstvo. -Delal bom vedno tako, kakor veleva korist ljudstva. Le nesebično požrtvovalno delo prinese rešitev in napredek slovenskemu narodu.«
Za njim je nastopil deželni odbornik dr. E. Lampe. Nisem prišel sem, pravi, da bi vi mene slišali, ampak, da bi jaz vas. Kajti moja naloga je, da nastopim proti vsakemu; ki zanemarja svoje dolžnosti nasproti deželi, naj bo potem visoka ali nizka glava. Tako bom delal, dokler bom deželni odbornik. Omenja delno pridobitev vol. reforme za deželni zbor. To je le začasno. Nismo popolnoma zadovoljni z njo in še naprej se bomo borili za popolno pravico in zmagali bomo, kakor smo zmagali za državni zbor. Zato je pa treba zavednih in organiziranih volivcev. Volite tudi v splošni kuriji tistega, kateremu zaupate, da se bo po načelih S. L. S. trudil za korist kmetskega ljudstva. Zato poprašajte pri volitvah vsakega kandidata najpoprej za njegov program. Kmalu böte zopet volili v splošni kuriji. Komu böte zaupali? Ali liberalcem, ki se sami med seboj izdajajo, ker vsak gleda le na svojo korist? (Nekaj liberalcev in soc. demokratov hoče ugovarjati, pa hitro utihnejo, ko jih govornik pozove, naj se potem očitno pokažejo na govorniškem odru.) Zastonj je bilo, da so liberalci hodili zgago delat na naše shode v Mokronogu in drugod. To jim ni nič pomagalo. Veliki liberalci v Ljubljani so izdali male liberalce na deželi. Ko se je šlo za spremembo volivne pravice, smo jim pri sklepanju kompromisa ponudili en mandat na deželi. Pa tega niso hoteli, da bi imeli liberalci po mestih in trgih kakšnega zastopnika, samo da dobe v Ljubljani en mandat več.
Govornik omenja velikanski deficit v deželni blagajni, ki dokazuje, kako slabo sc je gospodarilo. Kot dokaz navaja številke o užitninskem zakupu, pri katerem je bila doslej dežela očitno oškodovana. Naša naloga bo, da spravimo deželno gospodarstvo v red; ravnali se bomo po načelu, da naj nosijo bremena tisti, ki lahko plačajo, mala posestva bomo varovali.
Dalje govori o pomanjkanju krme. Država je obljubila, da bo pomagala. A da bi le po uradih mnogo papirja popisali in da bi poljedelci drugo leto o kresu ali pa še pozneje dobili 10 ali 20 K, s tem vam ni nič pomagano. Kranjska je prosila sedaj okrog 4000 vagonov krme in to bo treba po drugih deželah nakupiti in jo po znižani ceni prodajati. Oglasite se torej in naznanite potom županstev ali vaših društev, koliko sena bi bil vsak pripravljen
za svojo potrebo kupiti od »Gospodarske zveze«.
Govornik še pozove može k tesnejši organizaciji in k edinosti.
Končno zahvali predsednik gosp. Iv. Povše ml. poslance za prijaznost in za ži-v alino pospeševanje kmetijskih koristi in z živio-klici nanje zaključi zborovanje!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vipava. Pomagajte! Mercinovo detece - pevsko društvo — umira. V mesecu aprilu 1908. bilo je rojeno, a že mu pohaja življenje. A brez šale! 10. t. m. poslal je g. Mercina svojega člana, znanega Kostanjevca, z nabiralno polo po Vipavi, da pobira denar v svrho društvenih namenov. Ootovo je, da potrebuje do-tično društvo denarja, ker hoče napraviti v kratkem času izlet v Logatec, za kar pobira sedaj denar, a to le bolj v namen pitja, nego petja. O. Mercina, ali bi mogli vi to tajiti? Sploh pa, kako bi vi rekli, g. Mercina, ako bi kako drugo društvo, ki ni prikroieno po vašem kopitu, si dovolilo kaj jednakega, da bi »fehta-rilo« po tem načinu? Gotovo bi bila temu vzrok nikdar neiiapolniena farška bisaga, ali pa bi menili, da je to pravcato izmozgavanje ljudstva. Sploh pa že dejstvo, da pošiljate v biro člane à la Kostanjevec in druge, je za vas in vaše društvo ki itak razpada — žalostnega pomena. In da so vas popustili nekateri pevci in pevke iz boljših hiš in rodbin, imate se zahvaliti vašim članom, ki se bolj razumejo na »dopje« (Štefan) ter na to, kako se v vodi Vipavi namaka ugrabljeno telovadno orodje, nego na petje. Sicer pa brez zamere!
n Na Vrhpolju ie tukajšnja Marijina družba priredila 7. t. m. v prostorih g. deželnega poslanca Lavrenčiča veselico s petjem iti igro »Sv. Cita«. Čudili smo se, ko smo videli, da nastopajo naša dekleta, ki so bila prvič^ na odru, s tako sigurnostjo in natančnostjo. Cast jim! Tudi petje nas je iznenadilo. Priznanje d« mačemu g. organistu, ki je s svojo pridnostjo in veseljem do lepe umetnosti v kratkem času tako napredoval. Upamo, da bomo kmalu imeli priliko gledati tudi napredek k. si. izobraževalnega društva pri kaki prireditvi. Mladeniči iu dekleta, le naprej! Nikogar naj ne skrbi, čeprav ob našem napredku i>opolnoma zaspi Punčuhova »bratovščina«! Mi gremo naprej! Sliši se tudi, da so naši mladeniči navdušeni za telovadbo. Prav je tako, mladeniči ! Predno pa si osnujete telovadni odsek, pohitite v sosednjo Vipavo, da se tamkaj v krogu telovadcev - tovarišev nasrčete navdušenja, ki mora dandanes razvnemati srce vsakega zavednega iu poštenega mladeniča.
u V Podragi je priredilo k. s. izobraževalno društvo v nedeljo, 12. julija, veselico z igrama »Pri g::spodi« in »Vrbau Smukova že-nitev«. Vsa čast igralkam iu igralcem! Kuharice »Serafino«, gospice »Tekle« in sobarice »Micone« ne pozabi kmalu, kdor iih je videl na odru. Tudi Vrbami Smuku in krojaču Šno-fttu popolno priznanje! Zadovoljno občinstvo že dolgo ni užilo toliko smeha, kakor ta dan. Podražkega župana pa je vse pomilovalo, da se je jezil doma za pečjo. Rad bi bil preprečil našo prireditev, predno se mu prekucne županski stolec, a se je zmotil. Mož bi bil bolje storil, da bi bil prišel k nam se malo pozabavat, kakor ie to storil njegov bratec Zorž s Slapa, ki se je vrlo dobro zabavat med nami. G. Zorž. dobro znamenje, da se tako očitno nagibljete k nam!
n Samega sebe je udaril po zobeh učitelj Mercina v Vipavi. V »Notranjcu« piše ta vzgojitelj. da vsakdo podivja, kdor bere klerikalne liste. Mi pa trdimo ravno nasprotno in pravimo. da prav do kraja podivja vsakdo, ki bere liberalne časopise, kar nani je zadnje dni z gorjačo in pestjo dokazal Mercinov prijatelj, mizar K. v Vipavi, ki bo zaradi podivjanosti moral iti jest ričet. Q. Mercina, ali ni res podivjan oni mladenič, ud vašega društva, ki pobije ponoči svojega tovariša s kruto silo na tla? Da. podivjan je! Kdo pa ga je podivjal, če ne liberalno časopisje, če ne »Notranjec«, v katerem sami trdite, da vsakdo podivja, ki bere slabo časopisje. O. Mercina, le pridno branite zanaprej čitati svojim vernim *Not-ranjca«, sicer vam po vaših lastnih naukih vse podivja in se pobije in ostali boste čisto sami in tudi »Notranica« brali sami.
Idrijske novice.
J n Iz Dobračeve pri Zireh. Pri nas smo
napredni! Vse napreduje, a napreduje tudi po-surovelost mladine. Od Stare Vasi do Sela skozi Dobračevo je .skoraj ni sobote ali nedelje, da bi pošteni ljudje mogli mirno spati ponoči. Kaljenje nočnega miru je na dnevnem oziroiiia na nočnem) redu. V noči od 11. na 12. julija so ponočnjaki tako rogovilili, da bode stvar prišla pred c. kr. okrajno glavarstvo. Priporočamo merodajnim oblastem, da naj netnirneže eksemplarično kaznujejo, ker se bahajo: Saj lahko delamo, kar hočemo, saj nam nihče nič ne naredi. Med razgrajači je bil bil tudi eden, ki je vojak in so ga od vojakov poslali na dopust radi košnje. Lepa »košnja« to' Vojaška oblast želi ustreči kmetu, ki delavcev potrebuje; vojaki pa nam bodo to prostost zlorabili v nadlegovanje mirnih ljudi!? Orožništvo ga je naznanilo na regiment. Pri dohodu ga čaka kazen. Mi pa pričakujemo miru in ako ga ne bo, zagotavljamo, da ne bomo molčali !
n Veselico v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja je napravila »Katol. delavska družba« dne 12. julija pri gosp. Didiču. Ta dan je bil obletnica blagoslovljenja društvene zastave, ko so se naši združeni liberalni in soc. demokraški bratje tako grdo vedli, da so bili kaznovani in da se tega dneva sami sramujejo. Se leto ni minulo, pa je njihova moč z neizbrisno blamažo v čitalniški aferi podlegla naši manjšini. Upamo, da ta blamaža ni zadnja kakor tudi ni bila prva. — O neki veselici, ki jo je nameravalo prirediti društvo za varstvo otrok s sodelovanjem vseh idrijskih pevskih društev, pa so liberalna odpovedala. smo že pisali. Ker je bila skupna veselica nemogoča, je »Katol. delavska družba« priredila sama svojo s skoro istim vspore-dcm. Med pevskimi točkami je deklamiral mladenič Ivan Kanduč pesem o cesarjevem jubileju. Nato je g. dekan Arko v navdušenih besedah razložil pomen slavnosti. Cisti dobiček šaljive pošte je pokril zadnji dolg, ki ga je imela društvena zastava. Zelo smo bili veseli, ko smo videli, da se ie veliko narodnjakov isti dan odpeljalo v Logatec.
n Prvo maturo na naši mestni realki so delali od 16. do 18. julija. Lotilo se je te skušnje 21 sedmošolcev, izmed katerih sta jo menda dva prestala z odliko, drugi pa s povolj-nim uspehom. Mestna občina je priredila prvim abiturijentom na čast ljudsko veselico »Na zemlji«.
n Telovadni odsek idrijski je imel izredne vaje kot pripravo na škofjeloško telovadsko slovesnost. Prišel je iz Ljubljane telovadni učitelj br. Jeločnik.
n Novo sv. mašo ie daroval 19. julija v Idriji domačin, č. g. Ignacij Breitenberger. Slavnostni govor je imel črnovrški g. kaplan.
_ Prestavljen je iz Zirov v Dovje g. Matua Okom ker je bolehen in je pričakovati, da mu bosta mir in gorenjski zrak pripomogla
do zdravja.
n Na Vojsko dobimo novega dušnega pastirja v osebi g. Josipa Cuderniana, kaplana trnovskega, ker sc bo g. (Injezda preselil na župnijo Veliko Dolino.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Jubilejno šolsko veselico je priredilo dne 8. julija starotrško učiteljstvo šolski mladini. Veselice se je udeležilo na stotine otrok iz vseh starotrških šol: Stari trg. Pudob. Otok iu Vrhjezera. Poleg gg. učiteljev so govorili ili deklamovali tudi šolski otroci. Med veselico so se vršile otroške igre, pri katerih so dobili zmagovalci primerne dobitke. Razume se. da je bilo tudi za želodce poskrbljeno. K veselici je prihitelo tudi nekaj starišev in prijateljev šolske mladine.
n Vendar. Starotrška mesarja sta znižala ceno pri govejem mesu za nekaj vinarjev pri kilogramu. Sedaj nrodajata govedino kg 1 K 4 vin. Še je previsoka ta cena, če pomislimo, po kaki nizkotni ceni dobivata blago od ljudi. Saj jima ljudstvo takorekoč vsiljuje živino za prav nizko ceno v obupu vsled slabe košnje. Ubogi ljudje, ki nimajo sena, živine pa po primerni ceni ne morejo prodati. Svetujemo lindem. naj nikar za slepo ceno ne oddajajo živine iz hleva. Pod|>ora se je od ministrstva ob-lji.bila, in upamo, da nam bo potom »Gospodarske« zveze kmalu prišla v roke. Omeniti moramo, da nista mesarja iz lasinega nagiba znižala mesu ceno. ampak še le potem, ko sta čutila, da se nekaj plete v ozadju. I, seveda: kdaj je pa še muha lastovke lovila.
n Umrla je dne 7. julija Marjeta Blažič, kaplanska postrežniica. Pokojna je bila dobro znana zlasti tistim, ki so prihajali v starotrško kaplanijo. 18 let je zvesto opravljala svoje delo v kaplaniji. Naj ji bo sladek mir po 78 letnem trudapolnem življenju !
n Naša cerkev. Marsikaj novic je že prinesel »Domoljub« iz naše starodavne fare, a tako veselih in zanimivih menda malo, kot sedaj. Cujenio namreč, da se namerava sestaviti odbor, kojega naloga bode skrbeti oziroma delovati, da se prej ali slej pride do denarnih sredstev, s kojimi bi se popravila naša žup. i cerkev sv. Jurija. Je pa v resnici že skrajna in neobhodna potreba, kajti tako dolgočasne in slabe župne cerkve ni menda najti v nobeni župniji ljubljanske škofije. Cerkev je starodavna. Mila je postavljena v srednjem veku. Kak je bil nje prvotni slog, se da sklepati, ako stopimo nad obok srednje ladije, kjer je videti še nekdanje slikarije in okna ob zidu nad obokom. Pozneje bila je večkrat predelana oziroma pokvarjena, vsled česar je zgubila prvotni slog. Dala bi se pa z najnižjimi stroški predelati na ta način, da se ji da nekak prvotni slog. To bi bilo nekaj posebnega in edina cerkev na Kranjskem v tem starodavnem a lepem slogu, ter podobna oglejski baziliki. Bog živi tedaj vrle može, ki se zanimajo za stvar, saj lepa župna cerkev je čast in ponos faranoni.
Iz raznih krajev Notranjske.
11 Iz Begunj. Naša župna cerkev je dobila v zadnjem času novo prižnico in nov križev Pot, ki ga je v nedeljo, 12. t. m., blagoslovil č. g. stiperior Avguštin Campa. Prižnico in okvire je napravil g. I. Pengov iz Ljubljane in slike g. M. Bradaška iz Kranja. Oboje delo zelo ugaja in hvali mojstra.
n Iz hrenovlške občine. Znano je, da so liberalci, ah! oprostite, zmotili smo se — sedaj so se prelevili v od Boga in božjih zapovedi »neodvisne kmete«, — bili najhujše pijavke, ki so pile noč in dan na telesu notranjskega
v ljudstva. Ne le, da so neusmiljeno odirali ljudstvo na premoženju, tudi žene in dekleta so onečaščali ti lopovski magnati. Sedaj se jim seveda toži po teh »prešičjih« časih. Te vrstice smo za uvod napisali, da nam kdo ne bo očital, da ne poznamo namena, po katerem teži vse sleparstvo »neodvisnih kmetov«. — Preidemo k glavnemu teh vrstic, namreč, da prav po »liberalno-učiteljsko« obrišemo resničen dogodek iz Razdrtega. Saj trobi trom-peta »neodvisnih kmetov« v svoji 26. številki, »da pridejo iz Razdrtega tudi druge stvari na vrsto«. Ker jih pa le ni, vprašamo liberalnega učiteljskega dopisnika, zakaj ne poroča svetu po Notranjskem znan škandal, da bodo povsod vedeli, kakšni so ti »neodvisni kmetje«? Zakaj ne popiše nadrobno, kakor bere dan na dan v liberalnih cunjah o nedolžnih ljudeh izmišljene stvari, ta resničen dogodek? Kaj ne, preveč bi bilo za »piavo kri« v Razdrtem, ko bi svet zvedel, kako je moralo skakati v Adamovi noši telo onega, po katerem se pretaka plava kri. skozi okno v temni noči. ko jo je preganjal od svoje materc-vdove njen lasten sin? In ta »plava kri« in njej sorodna tam v Senožečah je ena poglavitnih »odpor »neodvisnih kmetov«! Liberalni učiteljski dopisun. glej! tudi mi znamo še kaj druzega napisati, in če ne bode falitni »Notranjec« miroval, pridejo na vrsto življenjepisi vseli »neodvisnih kmetov«, da docela izve svet vse »poštenje neodvisne pakaže«!
„Narodov" napad na Bohinj.
Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Okorni in tuji slog, s kojiin vztogoteni dopisun razliva svojo jezo v predalih sobotnega »Slovenskega Naroda«, ga z vsako besedico razodeva, kdo da je. Kadar ne visi nad njegovo glavo Damokljejev meč pravice, tedaj vselej, kar ima vedno in povsod v umazanih ustih, prej ali slej izbruha v »Norod«. To vé vsak vrabec v Bohinju. Prav! Saj tička poznamo po perju. Okrajnega glavarja in domačega župnika ima globoko v želodcu. Posebno župniku pripisuje veliko moč; celo suše v Bohinju je on kriv. Da v vodnjaku vode manjka, tudi! Kaj ne, brate, župnik je kriv, da vode manjka tudi v stolnem mestu?! In vodovod! Dopisun ima slab spomin — zbito bučo; drugače bi ne mogel tako nesramno lagati. Studenec za vodovod so preiskali strokovnjaki. In vendar pravi, da je luža. Torej Ravliarji, kaj pravite Vi, ki od pain-tiveka rabite in pijete vodo iz tega studenca? Ta človek pa — gotovo ni domačin —■ Vam vodo tako lažnjivo blati. Za tujce — slaba reklama! Kdo bo hotel še priti na Bistrico — pit lužo? Človek bi se pač šalil, če ne bi imel tak nepremišljeno skovani dopis lahko prav žalostne posledice, namreč, da direktno ljudi odganja od Bohinja, ker svetu kvasi, češ, da bodo morali piti lužo. Skrajna zabitost! Pa še nekaj! Država in dežela prispevali sta za vodovod primerne vsote. Od države še pričakujemo in prosimo. Toda, kako naj država prispeva za lužo? Ali se ne pravi na ta način namigavati oblastem, nič ne dajte! Tudi kar glede nagrad blebeta, je vse laž. Z imeni na dan! Drugače si grd obrekovalec in lažnjivec! Olede apna je sledeče res. 2upnik je za cerkev kupil 80° kilogramov apna; isto je bilo res ugašeno z vodo iz vodovoda. Lažnjivi kljukec, ali
veš, kedaj? Ondaj, ko je voda v reser-voarju tekla čez površino. Bilo je vode ondaj več, kakor treba. In za gašenje 800 kilogramov apna zahteva kar stotake. — Res čifutska natura! — Da si dobiš račun, natakni si one zlate naočnike — o kojih farbaš v »Narodu« — ter vse natančno od konca do kraja preglej! Zapazil boš, da je delo vodil in nadzoroval stavbeni svetnik Klinar. — Brata župnikovega tudi ne more. Sama zavist! Drugje nima korajže napadati, kakor v »Narodu«. Svobodno! — Za vse»se briga, tudi za litanije, čeprav ga pri litaniiah niti z očali ni opaziti. Sicer pa je hvalevredno, da se je v tem oziru poboljšal. Tudi je to hvalevredno, da za Markežev hotel in kegljišče dela najboljšo reklamo. Slednjič si privošči še prometno društvo. Za njega bo treba posebnih reklamnih tablic; morda se bo potem vendar zredil. S samostanom pa ne bo nič. Dopisun ne bo sprejet, ker mu bo moral župni urad v spričevalo zapisati, da je lažnjivec. Toliko v odgovor! — J. Pi-ber. župnik.
Narodno gospodarstvo
Napravljanje vejnlkov in krmljenje z listjem.
Vsled suše bode letos veliko pomanjkanje klaje. Tudi malovredno seno bode drago. Zato nc bode odveč seznaniti kmetovalce s pripravljanjem listia za klajo. V nekaterih krajih je že od nekdaj ta navada, da obsekavaio hrastovo, jesenovo in tudi bukovo drevje in napravljaio vejnike. Veje obsekajo vsake tri ali štiri leta. navadno meseca avgusta, pri bukvah pa majnika. Te veje zvežejo v vejnike. iih posušijo in spravijo. V začetku zime imajo posli čas. da osmučeio vejnike, listje osolijo in pokladajo živini. Veje so pripravne za kurjavo. Dasiravno ni listje najbolj tečno, vendar ni slabeji kot kislo močvirno seno. V nekaterih krajih po Gorenjskem napravljajo vejnike vsako leto. če tudi ni pomanjkanja sena. Dobro bo. da se letos tega poslužijo povsod, kjer iniaio hrastovo in jeseno\p drevje. V gozdih ic dosti po snegu nagnjenih ali prav košatih hrastov, ki zavirajo rast drugega dragocenega lesa. Nič ne škoduje, da sc tako drevje poseka ali se mu odsekajo košate veje ter se sklestijo in povežejo. S tefM se strebijo gozdi, dobi drvij in napravi nekaj klaje. Napravlja-nje vejnkov se bo letos gotovo izplačalo.
Kurja pršica.
To je majčkena, a silno plodovita živalica. ki se v kratkem v milijonih naseli v špranjah, kjer spe kokoši. Cez dan se pršica drži v le-sovju. po noči pa se spravi nad perutnino ter .ii izsesava kri in jo dostikrat do smrti izmuči. Ako zjutraj pogledaš v kokošnjak. zapaziš, da so pršice popolnoma napite krvi ter izgledajo čisto rdeče. Lahko si je misliti muke ubogih kokoši, ako se jim v kožo vsesa po tisoče tega mrčesa. Pršice pa se spuste tudi na človeka, in če jih je dosti in se jih ne more dovolj hitro otresti, potem ga prično neusmljeno ob-dclavati. da se ga loti mrzlica. — Kakor hitro se opazi pršico v kokošnjaku, potem se mora brez odlašanja tako-le postopati: Kdor ima škropilnico za trte. ta nai napravi močno lizolovo raztopnino ter naj z njo temeljito poškropi ves kurnik. stene, strop in pod, pa tudi na zunanji strani, sploh povsodi, kjer se le opazi kako pršico. Zlasti je treba gledati, da pride lizol v vse špranje in dolbinice, kjer se
plodijo pršice. Ko smo to delo temeljito opravili, potem ves kurnik ravno tako vestno in natančno pobelimo z apnom, še boljše pa je, ako vse lesene dele prepleskamo s karboline-jein — potem smo za več let varni pred pršico. — Polivanje s kropom ali sodo prav nič ni vredno in je škoda s tem zgubljati čas.
Sadno drevje in — mačke.
Marsikdo se bo čudil in vprašal, kaj neki imajo mačke s sadnim drevjem opraviti. Še bolj se bo začudil, ko povem, da so mačke največje škodljivke sadnega drevja. In vendar ie res tako. Ali še niste nikoli opazili mačke. kako je prežala na — ptiče? Mislim, da ste; iaz pa iz lastne večletne izkušnje lahko povein, da je mnogo mačk, ki se za miši niti ne zmenijo, toliko bolj pridno pa love ptičke, zlasti pozimi, ko se revčki premrznjeni in lačni stiskajo okolo hiš. Te mačke ugonobe silno mnogo ptičic ter so prava nesreča za vrtove, kajti gorie sadnemu drevju in drugim vrtnim rastlinam, ako ni pridnih ptičic, ki bi jih čistile gcsenic in drugega mrčesja. Kdor hoče dobro uspevati s sadjerejo in povrtninarstvom. ta naj vzame v službo — to se pravi v varstvo - naše ljube, koristne ptičice. Vesel bo njih reiignanega dela. pa tudi njih žvrgolenja in niih ljubeznivega ponašanja. Mačkam pa napo-vejmo boj; in sicer naj vsak sam sodi svojo mačko, da ne bo kakih prepirov med sosedi. Vsak nai namreč dalje časa opazuje svojo mačko, da vidi. ali ie ptičarica ali ni. Kakor hitro jo opazi na lovu za ptiči, v hiši pa čuti iniši — tedaj pa kar brez usmilienja s puško nadnjo! V nobeni hiši nai bi tudi ne imeli več nego po eno pošteno mačko, ki bi poznala svoio nalogo, t. j. ki bi lovila miši in podgane, ne pa ptičev. Po nekaterih krajih je udomačena grda navada, da drže mačke za razvedrilo, in sicer kar po dve in tri. Te mačke so sprehajajo po mizah in ognjiščih ter obližejo vse jedi in posodo. To je gniusoba prve vrste, in ker so ravno te sladkosnede mačke tudi naihuiše ptičarice. stori pač dobro delo vsak, ki taki mački posveti v krtovo deželo.
Najnovejši dogodki.
Akcijo za povzdigo gospodarskega in kulturnega položaja Istre pripravlja vlada. 19. t. m. se je vršilo na Dunaju tozadevno posvetovanje, kateremu so prisostvovali Mandič. dr. Rizzi in Spadaro. Sekcijski šef dr. Engel je razložil vladni program, ki se bo docela izpeljal v desetih do petnajstih letih.
Zaprti izkoriščevalec izseljencev.
Zaprli so v New Yorku bankirja Zot-tija, ki je največ avstrijskim izseljencem poneveril približno 400.000 dolarjev.
PROTI AVSTRIJI NA BALKANU.
Dpnaj, 20. julija. Na Kosovskem polju se 50.000 Albancev posvetuje, kako bojevati se v Makedoniji proti Avstriji in sicer z vsemi sredstvi. Albanci vabijo k odporu proti Avstriji tudi Srbe._
Nova Spillmanova povest. XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 00 vin., karton 80 vin. — Krasna povest nas vede med divje Indijance, v njih velike jelkove gozde, do romantičnih jezer in rek Gorenje Kanade, in se vrši v prvi polovici 17. stoletja. — Popisuje nam krvave boje med Huronci in I irokezi, dvema sorodnima indijskima rodovo-
ma, ki sta po svoji telesni moči in hrabrosti presegala vsa sosednja plemena. Bralec občuduje pri teh divjih sinovih gozdov srčnost, vojniško spretnost in nenavadno premetenost v zasledovanju. Občuduje dalje zvestobo in požrtvovalnost hrabrih, belokožcem prijaznih Huroncev do svojega učitelja, francoskega misijonarja pl. Brebeuf. Ta blagi »črnosuknež«, tako naziva Indijanec misijonarja, pade vsled ponesrečenega boja Huroncev v roke krvoločnim Irokezom, katerih največja zabava je bila mučiti svoje žrtve in gledati, kako se ubogi ujetniki na groznem mučilnem kolu borijo s smrtjo. — Toda kaj vse tvega blagi Indijanec. da reši tujega misijonarja! — Povest bo z vsem zanimanjem in z veliko koristjo čital mlad, kakor dorasel bralec; ni pa toliko za prav male otroke, ker je kakor vse Spillma-nove povesti polna vzburliivih prizorov. — Nič manj zanimive so poprej izdane Spillma-nove povesti. Povesti jezuita P. Spillmana iniaio vse prednosti dobrega, koristnega berila. kakoršnega pogrešamo Slovenci; dosedaj so izšli sledeči zvezki: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maerskih vojsk na Novi Zelandiji. Cena 40 vin., karton. 60 vin. II. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. Cena 40 vin., karton. 60 v. III. zvezek : Marijina otroka. Povest iz kavka-ških gora. Cena 40 vin., karton. 60 vin. IV. zvezek: Praški Judek. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin. V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin. VI. zvezek: Arumagam, sin indijskega kneza. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin. VII. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigraiska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin. VIII. zvezek: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., karton. 80 v. IX. zvezek: Kraljičin nečak. Zgod. povest iz japonskih misijonov. Cena 60 vin., karton. 80 vin. X. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja velikega. Cena 40 vin., karton. 60 v. XI. zvezek: Rdeča in .bela vrtnica. Cena 40 v., karton. 60 vin. XII. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Cena 60 vin.. karton. 80 vin. XIII. zvezek : Boj in zmaga. Povest iz Anama. Cena 60 vin., karton. 80 v. XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zeodovine kanadske. Cena 60 vin., karton. 80 vin. »Katoliška H u k v a r n a« v Ljubljani.
Nevarnosti poletja za dojenftke. Velik odstotni del vseh smrtnih slučajev med dojenčki spada na poletne bolezni. NajnevarneiSa med ni'ml je driska želodčni črevesni katar, kateri umori otroka večkrat ie v nekai dneh. Želodčni črevesni katar prouzročaio posebno v kravlem mleku nahojaioče se bakterije, katere se v poletni vročini silno b'tro mnoie in mleko razkroje. Kravje mleko ni Se le takrat za otroka kvarno in nevarno, kadar ima te vidne znake spremembe ter se naj tnrei v vročem poletji dojenčkom nikari ne daie Najprikladnejia oblika, v katerej se dojenčku v vročem poletju kravje mleko dati more ie, da se mu da ono v zvezi z očiščenimi, hranljivimi In lahko prebavnimi sestavinami, kakor jo vsebuje mlečnoboeata, povsod
dobroznana Nestléjeva otroška moka. 1611
ŽITNE CENE.
Ljubljana, 21. julija.
Pšenica, domača ......24.—
Rž ...........19.—
Oves ..........18.50
Ajda, črna.........20.—
Ajda, siva.........19.50
Proso, rumeno.....16.—	17.—
Ječmen........16.—	17.—
Fižol, rdeč.........24.—
Fižol, koks ........24.—
Fižol, mandalon.......22 —

LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst. IS. juliia: 34, 22. 7. 82. 36.
Line. 18. julija: 11. 82. 15. 78. 24.
Proda se pOSCStVO
pol ure od fire. obstoječe iz kmečkega poslopja, njiv. travnikov, vinograda in gozda. Redi se lahko pet glav živine. Proda se \sled bolezni za 6000 K.
Pojasnila daje Aaton Kolenc, gostilničar v Št. Rupertu. Dolenjsko.	1770 2-1
Zahvala.
Dne 8 t. m uničil mi je požar moja poslopja, ki so bila zavarovana pri ,Vza-jemni zavarovalnici v Ljubljani1
in že dne 12. t m se je škoda cernia in tudi vsa odškodnina do \inarja izplačala Čutim se dolžno tem potom izrekati naši domači slo\enski zavarovalnici najtoplejšo zahvalo in jo vsakomur, kdor ima kaj zavarovati, najtopleje priporočali.
Rojaki, pristopajte k domačemu zavodu, ker le ta bode imel srce za Vas. ako Vas zadene nesreča, kakor je mene. nikdar pa ne verujte agentom, katerih edino opravilo je zabavljati čez domačo zavarovalnico, kolikor je mogoče, in na ta način ene^a ali drugega posestnika preslepiti. Nikomur ne bode žal. ki svoje imetje pri domačem zavodu zavaruje.	1741 1—1 Drnovo pri Krškem. 12 julija 1O08.
Ana Pacek m. p. Ivan Škoda m p., priča.
Priznana dobra delavnica za
IZDELOVANJE OBLEK
po meri *ak;r tudi v s* h ur. f rm po najnovejšem ITpO	kroju.	1
Priznano sol dno blago in zmerne cene. Dcbro biago v zalogi kake t tudi vzorci \ največji izberi.
V L-b-.lna cenjena naročila se prporočam \ele-spe štovanjem
Leopold Rajmer, krejaški mojster. Metlika.]
Priložnostni nakupi
Namesto gld. 10' -, «amo «Id I «
30.0C0 komadov prodanih» stan« leps „Gloria" srebrna s plombo 36uma anker-remontolrna Jepna ura.
rrims koUsie i lepim glavir okrov|em s sek karilccm in lepo poiiaf ali posrebr vertneo
^Hei^^V Kiiiitmiin	fu»..' ...	(
^M^^P i obeskom, raunfno idota ra samo 1 Rl. 7 3 kr Dalje ponuiam pozlačeno, Jeurno ivele primi i.lcarsko'kolesje* remont, uro s leFO poiačmo vcnJico ia samo 2 50 £'d. Zs »siko uro triletno piimeno ]amstyo Po povzetju poiilja:	1"J I-I
Izvoz ur KOHANE. Krakov št. 48.
«s «»«ta'aloJ» df aar aar «J - «aeri M naročili »o drakral-
Orginiln	„ -.i,lfl leta IWT oddaja v množi-
pnv dobra	* 111 «t n,h od 12 hektolitrov na-
prej po kron hektoliter n« postaio Štanjel - K o b d i I j bohinjske ieltiircc s kapovalčevih posodah posta» :j«no Frän Habe, posestrik na O o č a h . p Vipava Krimsko
SANATOGEN
nacbkMBO potrebna krepüno in oera-ieralco sredstvo u n«. ki m pefttij«
:: s'-abe in «tmjen«. kaksr n li
za nervozne in slabotne
M S.'ijn« patr m ad »t: k I T-W rrof«-
s rjer ir idn.rikev lK-bi*a t« » |B ut» kuuk in drcierijafc «—1
i B'oiare r»ijo»IIJe fraako ia saatoaj Baarr A C« . Bfrlla S W I». Otarao raafp.tro t Bradi, l>aa*J !.. ::	Kltlsrkmarki I.
UČENCA
v tra Ijarsko obrt. starega 14-15 let. sprejme
Martin Volk,
črevljarski mojster : 1762 v Litiji. 1-1
Leposlovni mesečnik
„Dom In Soet"
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
Posestvo
'//riMAi
v prav prijaznem kraju ob okrajni cesti, se .- _-i_ radi smrti lastnika proda po nizki ceni Obstoji iz lepega gospodarskega poslopja, travnikov, njiv in lepih, velikih gozdov za takojšnje sekanjel. Redi se lahko 12 glav goveje živine. Odda se tudi nekaj živine, poljskih pridelkov in orodja. Zadnja cena 26 000 K. Na pismene ponudbe se ne ozira. — Ana Končan, posestnica. Prastr.iško št 13. pošta in žet. pot ja Sv Jurij tb [1756	j. žel.. Spodnje Štajersko.	1-1
Naznanilo.
Podpisani dajemo s tem na znanje, da «mo vsled. splošne nastale draginje primorani cene zv,tati in sicer:	1755 i_i
Navadno brijanja 16 vin. Rezanje laa . . 40 „ Obenem se priporočamo za nadaljni obisk.
Ivan Gjud, Karol Huttaf, Oton Klobočar Nikolaj Srdar,
brivski mojstri v Kamniku.
V Ameriko !n Kdnado
najzložnejši. najcenejša in najvarneiSa
• Cunard Line ^
Bližnji odhod ia domate luke
Tratai Karpatija 4. avgusta, Altonija 11. avgusta,
Slavonija 25. avgusta 1903. Ia L verp lai Lusitanija. (najboljši, največji in najlepši parnik sveta , 15/8.. 5/9., 3/10., 24 10. - Mavretanija 1 8„ 22 8. 12/9., 10 10. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaeek, Ljubljana, Slomškove ul. 25. blizu cerkve Srca Jezusove?!
V bližini Ljubljane v prometnem kraju, se iz proste roke proda dobro idoča 1680 3.2
trgovina in gostilna
z vso opravo in nekaj pohištva. Oboje je brez konkurence, ker v več vaseh okoli ni gostilne, ne trgovine, ter je na razpotju, kjer se razcepi cesta
Poslopje je v najboljšem stanu, ter je ira»en tudi nekaj dobre zemlje. -- Natančnejša p ;ssn la daje lastnik sam; naslov pove uprava ,Dom' ljuba'
Razpisuje se služba	1700 2-2
organista in cerkvenika
v Ribnem pri Bledu. — Služba dobra. Nast p s s 1. septembrom. Prednost imajo oženjeni rokodelci.
Naprodaj je več rodovitnih večjih in manjših
posestev i0"Ä kr,iih "m
Obenem sta naprodaj tudi dve dobro ic či nnctilni s posestvi ter vsemi premičm-U	nami in živino. Cene posestev
so jako nizke.	1707 2
Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja — Celovec, Victringer-etraaae I, a.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
N^ Kongresni trs Jt. 19 registroTana tadruga i omejenim poroštvom KOI^rCMl tTj Jt 19
»Prejema:branUn3 vlogei vsak	M»I « to je, dBje za 200 kron
delavnik od 8 do 12 ure	* H 1° 9 kron 50 vinar, na leto.
%j	Dnif« hranilne knjižice se sprejemajo ko« fo«ow daaar, m da M m njih obrestovan)« prakiaila.
£1	Boatoi	„lata hra.il.io. MM. - N.j.i*urnejU prilik. z. itedenj.,
[fa ZT*	1	^^ »-»-«k I. r., podpredsednik.
naročite cenik ur
zlatnine in arebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 8
Vellica zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zastopnik évlcarske tovarne ur — IJublJan«, stari trg 211
Eden ali dva vajenca
c za pekovski obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo. kjer jima je zagotovljena strokovna g izobrazba in preskrba z obleko in . hrano za čas Z učne dobe. — Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 7.
Vsi zdravniki
priporočajo „Feeolin" milo, ker po uporabi tega vse bradavice in gubice na obrazu, ogrel, pege, rdečica na nosu itd. brez sledu izginejo in ker je , Feeolin" zajedno najbolje toaletno milo za dnevno uporabo „Lovacrin"-milo je najboljše sredstvo za čiščenje In go-]enje las. ter najbolje sredstvo, da postanejo lasje lepi, prepreči izpadanje las, plešo in bolezni v glavi, napravi lase goste in mehke. — Cena .Feeolin'*- ozir. „Lovacrin"-milu i I kom. K 1' , 3 kom. K 2 50, 6 kom. K 4--, 12 kom. K 7 -. Pošilja M. Feith laohf., Dunaj, VII., Richtergasse Nr. 9. Dalje se dobi v mnogih drogerijah, parfume-rijah in lekarnah države.	1404
K 325.500
glavni dobitek
9 letnih žrebanj 9
pri nakupu treh, gotovo izžrebanih
originalnih srečk
ki se vedno zopet
lahko prodaio : I srečka ital. rdečega križa I srbska dri. tobačnasrečka I Joaziv „Gutes Herz" srečka. :Vse tri originalne1 srečke K 78-75 ali v 31 mesečnih obrokih po K 3> . Prihodnjeirebanježe I. avgusta 1908.
Že prvi obrok zagotovi igralno pravico do vseh originalnih srečk pud oblastv. nadzorstvom
Cenik žrebanja zastonj
MenjalnlcaOTON SPITZ,
Duna.) i likiUaailagM ogel Gonzagagassc.
I7.i» 11-1
Dečka,
lepega vedenja sprejme 1761 v poduk 2-1
Iwan Milavec,
izdelovatelj orgel,
: Ljubljana. — Trnovo. :
Posestvo
I" ........II I .wv^VW«
z vsem gospodarskim poslopjem ae proda iz proste roke na Kožljevcu pri Polici. Obsega 56 oralov sveta. Vse je še v dobrem stanu. Cena se izve pri Joa. Zu-pančiču, Zgornja Draga štev. 4, pošta Višnjagora. 1688 2 2
Lastniki gramofonor t
posameznih z gotovo znamko dobite eno plošio zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40—600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 5
Valerije Kirchner,
Dunaj I. Kolowratring 7 — n
Pröda se posestvo
obsegajoče lepo, novo hišo, sadni vrt, njivo, travnik in gozd. Lahko se redita 2 kravi in trije prašiči. Posestvo je oddaljeno pol ure od farne cerkve Več se izve pri Mar. Godina, p Dole pri Litiji. 1706 2 2
Učenca
za pekov-ko obrt sprejme takoj F. Lojk, pekovski mojster, Idrija.
Lyra kolesa.
Priznano najboljši izdelek. Nedosežna kakovost in oprema.
Carine prosto'^r
Najnižje, cene.
Jamstvo tri leta.
C. kr postar M. ]unger v St. pièe: Val izdelek obte dopada Čudili se moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno izdelano, vsem zahtevam nove dobe uatrezajote, lahko tekute kolo po tako nizki ceni.
Richard ladewig, Lyra tovarna koles, Prenzlau. Postfach Nr. 253.
Zahtevaj)« zaatonj_c«Uk_:::^_____^_—__
Odlikovano. Ustanovljeno 1870.
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, risanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 6
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.

Hranilnico in posojilnica za Kandijo ln okolico
1502	(registrovana zadruga z neomejena zavezo)	5-5
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje
|io 4=
II o '«2
O
Obresti se pripisujejo k glavnici koncem leta brez posebnega naročila.
Rentni davek plača posojilnica iz svojega, ne da bi istega vla-—	— gateljem odtegovala. =—■	—

*****
I. krmajaka p*d|at|* ■■	stik
I a rat** la allkanja ■■ at*kl* =
Ani* Annoia»
Daaajaka ceala I3a, polsf.rifovsa'
ia prlp*r*(a pretaalltl «*h**MM <■ ». al***. abtlaetva a* naprav* carkvaalb **■•< a ama'Blm staklaratvaia ali slikan« a* aUkla, stavbenih del, naprava okvir**, Itd. Mi. — las. tadi * zaloffl razlito* p*rcalaaak* I* steklen* p*ao«a aa namlzje («alila ta sabnlke, avetllke, akvlra 114. pa a*|oli|lb ta-aab - Narisi, c«alkl la p r aratasi »a salitala aastaol, mnoga spričevala aa d*vriaaa data aa aaa|eal*a atflaaaalcaa »a gl «d aa raaralaga.
ISST SS—SO
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 140 26 24
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana.
Priporočam gg. čevljarjem In p. t. občinstva
not trgovino z usnjem
in veemi čevljarskimi potrebščinami » Ljubljani s«. Patra
oaata 2, nasproti cerkve frančiškanov.
izkušal bom, da z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovol|itn vse c. odjemalce ln prosim cbilnega obiska.
2844 52—10
K. A. Kregar.
Pozor, ksnctl* In fanti*t V mo|l lekarnlikl praksi, katero la-vrialem t* IS let, ae ml |e po-sretllo, stasoma Iznajti sredstvo za nit brk In Ima, proti Izpa-dan|o iaa In za odatrantte* prhlla (luskin) na glavi, to |« Kapllor It. I. Cena (Iranko oa vsako polto) : t lontii 1 K «0 *-J lontka S K Prosim, da a« aa: roti samo od mene. Naalov |* : P Juriftlt, lekarnar v Pikr.ce it. 65. Slavonija Denar at polile naprel ali a poitnim povzetlcm 1070 'o—1
Joilp Polak
Ljubljana, Sv. Petra oaata
poleg ,HOTEL LLOYD'.
Trgovina
rita na debelo in drobno. Založena popolnoma s svežim blagom pod nizkimi cenami. Ebeport domaAega brinjevoa, hru-
tovca in jagodovca. Prodaja aemenakega fižola pra> vaga ribnlčana. 282 12—3
Ena
dopisnica
zadostuje, da dobite brezplačno n poštnine pro8to krasni novi cenik, kateri je ravnokar izšel, ur, zlatnine in srebrnine od prve največje eksportne tvrdke	||. SUTTNER, Ljubljana
1227 10—10	Otavnl trf, naaprotl rolovia.
Velika zalaga krasnih primernih birmanskih daril.
Zahtevajte zastonj
In poitnlne prosto mo| veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 tllkaml vsakovrstnih niklaitlb. trtbrnlh In zlatih nr In vaeb vrat solidnih zlatnln In irtbrnln, glasbil, usnjatega blaga, kadllnlh priprav po Inlralh toraraliklh oaaah.
S —
4,-
51-7-
Nlklasta remontoarka ... I Sistem Roskopf patentna nra Švicarska, originalni sistem Roskopf patent . . . Registrirana .AdlerRoskopf nlktjasta remont na sidro Srebrna remontoarka .Olo-
ria* kolesje, prosto .... 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov...........12-50
Budilka............. 2-90
Kuhinjska ura......... 3 -
Schwarzwaldska ura..... 2 50
Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako nro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornlea za ore « ■•■tu 1294 15—9
—— Jan Konrad ——
Ia kr. dvorni dobavitelj v Mostu tt M8 (Čeiko).
POZOR I	člTJU !	POZOR!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju,
Rehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd. edosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja.

Delovanje livratna. vapeh siguren. Cena ja ta 12 ateklenle (I d«anaiatorica) 5 K franko ne vtako poŠto po povzat|u ali {e ae poilje denar,
n<pr»j. Manj kot 12 steklenic se ne polilja.| Prosimo, da se nsroča naravnost od gM
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65
(Slavonija.)	£
i
Zastonj
1500
zahtevajte moj llnstrovanl cenik o urah, zlatnini, srebrnlnl Itd.
Dr. Heger, urar, Juvallr In gravar.
Oalek I. Kapucinska ul.4 (Slavon.)
Trgovini s klobuki ia
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
----- » -	,al«aa
lr»ff
TtnajM Mettili*«, «1-Mrw la tepk, kakor to« naj-•IMi kr MjHnajilh «evljt».
Vbinj» traja' „ àd $ dai	' 'V*a in oilanf
(•govejimi Ida 805i» 06 grajenimi vant^na^imi parnilg
« »»v i\ <*> s^si «r,i(j pi-ftii« apoeWa
toadajeastopnilt RtCcUnìg, nu pijana j^d^k uiic«5v28
^OrfliodgjjuMjaa« »m» po^dtW.terdi.òeirWt » »«dnu.
Mnpferd-lllljno-mleCno-milo.
Najmilajta milo za kožo. Coalpaika toftaal	Nizka oaaa I
5000 up zastonj
Cenik pošljem vsakomur brezplačno in polt. prosto.
Kroa
Rosk. pat. !• — srebr. rosk. Ó- — želez . 7-srebr. dvoj. plaM. . 8-
Kron		Kron
budilka . 2 tO	J. budilka	6 —
■vrteči )-—	z bitjem	S —
zb'tj n. zv. 5 -	z godbo	lo-
Icnblnjska . S —	s 6 valji	ia--
Kron
ura z nihal. 7-— <bll| n tv. 9-z budilko 10 — t godbo . 12*—
Izvirne Omega, Schaffhausen, Glashütte, He-lloa, Amalia,
c. kr preltk od K l.i, kakor tudi
zlatnina In arcbrnlna po Itv lov. cenah. 3 letno Jamstvo. Zamena ali denar nazaj
Max Böhnel, Dunaj IV., Margarctcnstr. 27,70, v lastni hlil.
Ustanovljeno 1M0.
Zapriseženi cenilec In veifek — Nalveda In naisiarefta Ivrdka 5000 slik v katalogu zastonj In Iranko.
Ivlcorske veznlne
krasni vzorci, vedno najno vejie !
Zelo priporočljivo za bale. Lepo vezeni ballst-r. bel in moderne bluze po povzetju na vse strani Avstro-Ogrske poiiljaelovit. tovarna veznin
Karol Josip Graas
T Dobroleu. iltwar t II 5563 Prrdaielako 6 4
Vzorci Iranko na Izbero
larafiiiasifiHasvsz
Herflani-jeva Sola
z internatom, Praga, Krakovska ul. 81.
Prvi in najbUrejii »oj.ski pri-pravlialni laeod TefaJ aa kadete »e prične 15. julij», tečal aa eaoletae prostovoljce p>
». septembra. Potrebna predii-obrazba : n>k«j ratredor srednje ali meičanike «ole. — Prospekt l«y0	zastonj.	1—10
zsnsiBnnsfBsraasi i
Zahtevajte t^iiss^i^
V"nL;r°.Ptnpo'?n';eZ0ne.^ame ^milClJO VCÈ |jt
Slik. 1 »nav. velikosti §, 365 Srebrna ^^
remontoar gld. . .
št. 322.
Srebr.moika remont, gld
:hi
št. 337. Srebrna s sidro
15 kamnov gl. -m dvojni pia« é,5()
Št 341. Srebrna s sidro dvojni plašč 15 kamnov! ^^^ posebno 7 I močna gl. ' *'
Anton Klffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnint Izvoz v vse dežele. Maribor L 6., Štajersko.
léòam kako priprosto dekle,
poltenih starlev in dobrega zadržanja za svojo trgovino z me&anim blagom. Biti mort izurjena v tej stroki. Iščem tudi kako pošteno, pridno, priprosto dekle za kuhinjo. Znati mora kuhati in opravljati druga gospodinjska dela. Fran Svigelj, tovarnar
Notranjsko.
Breg-Borovnici, 1702 2-2
:*Knorr-oVci : ovsena moka
ni samo redilno sredstvo za tvoritev kit in kosti, marveč zabranjuje tudi motenja v črevih in vzdigavanja. Priznano izborno hranivo za otroke.	1299 2-2
•c/\)/ni/ri i.. , Ameriko
3fa/rti xc'lija tSobix-, /jo con m >" tuvit/iwpoterà/i tia/so ctrnc/o
• •St'mon^'i/ün etetXa
v AJtM/ani toóve 'rs/te u/ice~}0\ ^■y(//ivvrstruiUly'tisni/a Aycselit'xyi/cii'i(>.
Istotam ae sprejmejo dobri in zane ■javi zastopniki.
Izdajatelj Ia odgovorn irednlk: C • . nadj Žitnik.
Tiskala : .Katolika Tlakama'