Poglejte na številke poleg
naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
IA NEKAJ VEC KOT
T »<?t. clovenpVih delavcev v Amerik*.
2 NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA" *<
PO POŠTI NARAVNOST NA #< SVOJ DOM (izfzembi M»b«t. ff	nedelj In pnunikov).
t) :: Citajte, kar Vas zanima s:
Telephone: CHelsea 3-1242
Kec.it i rrtl »s Stroud Class Matt«-r Srptenibtr S.'th, i'.»t« al the Post Office at New \urL. N. Y_ under Act of Congress of March Sri!, 1X73.
Mo. 63. — Stev. 63.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 31, 1941 — PONEDELJEK, 31. MARCA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
ODLOČITEV V ROKAH DR. MAC K A
Meja proti Nemčiji je zaprta
Amer. vlada zasegla ladje
Nemci in Italjani odhajajo ne samo iz Srbije • Po postavi o sabotaži iz leta 1917 je vlada zasegla 28 italjanskih, dva nem-
^	1*#11	¥ W	1	# p-	#	j ška in 35 danskih parnikov. — Stroji na italjanskih parčkih so bili po-
1 IdiC Del tudi IZ delOV	in	Vselil 1 ^ ikvarjeni.— Mornarji bodo zadržani, da jih odpošljejo nazaj v domovine.
We raj j«> nemška ra«lio po-. razkola med Srbijo in Hrvat-j sta v Berlinu naznanila, da j.* ?ko.
I
Jugoslavija zaprla «-«'lo jugo- Nek ^rh<ki častnik pa jo rt1-j s|o\ansko nemško mojo, razun J'.«d:
2ELEZNI MOŽ JUGOSLAVIJE
ozkega prehoda inenl Maril*«-rem i in Spiljami.
"Srln ja ni < Vhoslovaška, ne Ifiimmrka, no Madžarska, n«
moj <hv
Na poziv Mvojili via*I Nemci j B«»lgarska. 'Mo j ded, 'm Italjani trnnioma !►«•/.«• i/ Has«* borila za Srbijo. Mojnra
oiVta >o olupili Avstrijci, k.» j«' branil svojo domačijo. (V »o hočejo bojevati, smo pri'prav-! Ijem.'*
Nemški (Kislanik Viktor von'
Jugoslavijo, Worn j j«' skoro vsako uro po en vlak peljal iz Jugo-davij«« minsko in laško državljane.
Nemško časopisje brioia svojo ji/o na Srlx\ Jugoslavija ] Hoereii je včeraj «rl »i - k i vna-
pa nai?lo mobilizira svojo ar-mado ter mirno čaka na bodo-«V dogodke.
Rečni pamik ** Pranitfs** ;«• o«11h'Ijal llH'J Nciikh'v, ki so zjutraj prejeli od | >os4a n i ka 11 a roč i 1 o, prej ZApiiM«' S ril h jo. Proti ve-čem ji* bilo 111«11 NVnifom nn Hrvat-krm in v Sloveniji naročeno, tla odpotujejo v N«'in-čijo In o Ipotovalo jih bo okoli
H M).
Dva vlaka <ta včeraj odpeljala Ttaljane, mod njimi tu«li ž«»no in otroke italjanskih diplomatov, iz Jugoslavije v Ita-
1 i jo.
Ko Nemri in Italjani obhajajo iz JugoNlavijo, pa nomšk> ča-opis j«' zliva na Srl»o celo goli«le najne^ramnojših p^ovk.
njega ministra Moinrilo Xin-|
či«'*a, s katerim s<* je razgovar- ■
jal nad ono nro. Za njim jo ;
v vnanjem ministrstvu zgladil
italjanski ]M»-lanik (iiorgio
nomš^euai Matnelli, ki pa n- je ž<* rez J" j
la rim- minut vrnil iz rto-dani^t va /.«•- i
1 i
fo potrt.
Diplomatski krotri v l»eo«rra-! «lu so prepričani, da b«» prišle ' ilo vojn«* med Juir^slavijo in ! N«*mčijo in sicer najpo/.n«'je v I treh to« i n ill.
Mnojro >«• irovori |»o Ho<»irra-«lu o t«'in. <la j«' m ntški po-la- j ti i k /.o v rotrtok pri«"«'l pošiljati uradno listino iz Broarra.la v SirlK»tioo ob jmroslovansko-ma<l/.arski moji, nino^n t"j*iih listin pa j«* sožiral.
i V M)-'»o t o ill no«lo-ljo jr : 11111 * -' riška vla«la v »bivolih amri i-; škili pri.-tanišrib zaM-irla _s ' italjan-kib, dva nomška in '»ian>kih parnikov, > katorili ^o
Amerikanci v Ang!iji niso več inozemci
nioniarjo m so jm
!.-!ranili
provzoli ameriški mornariški ras-tiiiki in mornarji. K tomu p-«- jr vla«la o<Uorila- ko sr ji' p rop lira 1 a, «la- so italjan.-k« 'mornarji skoro na v-ob italjan škili parnikib pokvarili stroj«'.
1 «"«-sar >o parniki n«»j»o-^ rabni.
j Kot jr rokol nok italjanski ;mornariški r«*i-tnik, jo «1al jmi-I voljo za .-abotažo na italjan
Za A morikanro
vIkxIo«'*" Jj« • b, h!o ikoi
prrilpi-i
zomro, jc izjavil \ zbornici i!«'rrM-rt tajnik za <iomar«* za«l«*v«
Novo sredstvo za avtni pogon
v Angliji! Franc*«i-ki zna"»>tv« tiik volja i i ti-ti Clamlo j<- .-i»or«n*-il Aka m za <lruir«' ir.o -'znanosti v Parizu, <!a >>• mu
ino - znanosti v jM)-lati-k j>ti>r«*«"iIo iznajti u«»v«» M«u r! on. j »vini pojron. Tokorina I/. (\'> (nlstolkov
amonjaxa
lab
anor i t a o« 1st o t kov azotvlina bi ne bi; » | Z ii<*.-otinii salona mi h Amorikan-	j«* imnruro provozit;
Xni^Iiji i.-to pravi«*«* kol Uiioimtrov.
Xa vprašanj«* VW<ii^c\vo<>4 |a. •''«• pri p« r< ><~'l ji \ o «lati rem v
.iii imajo amrl«*ški ilržav!j.'J»*i, {«• o«lvmil tajnik, «la s«* t»> najbrž no bo ziroJiIo. ]Kir boilo pa n/.ivall Anu'iikam i svobošr:n< •
M i
škili pamikih italjanski ata i - -i, ii i J	*'	!v l |ill < 11 11 iT! in<»/-«'inri n«;
,š«'j v Wasliini^tonu.	.Idožni.
i Dansko paniiko jo vlaila za-plonila, kor jo
Danska po I i - i
nomško mulvhnlo. Danski par
DEMONSTRACIJF V MARSEILLESU
j Xa tiiru «{«- la IJ«»ur>o \ ^•illo-u na mostu, kj. r b ta 1!».'I4 uniorjon jniro>
Mar
U bii
Mleko bo ceneje	! ki knili Aloksamlor, >«* j-
im-prb'-akovano zbrala množi a Xowyor.Ški razpo«'-< val<'i mlo- f,j-0]i m.iMHi ljudi, kakorbi n» ka s<-j mnenja, <la >«' b.xl«> um- S(l
■iii'ki niso liili pokviirjoni.
Zaplenjeni iparniki imajo KkmpTio :UM),00() ton ia sirer K:t ""'^'J-b <l;»	so j«- p« mc«tu izvoilolo. «ia
]C>9,000 ton italjanskih. 120,000 j K,]l tal n	priho-Inja dva },;i;l v Deo-rad
ton danskih in <><100 ton nem- "'(-ooa zadovoljiti z ni/jimi ro- noV;J vI:u!,,, ki
škili parnikov.	nami Zil	Pri sto fll,it,h iXomriji.
no\varškom pnstanišrii v i ^ \M "lU'ko V^mhf za 4.j ron^ j ^	zjlltraj so |ir;t
i Xo\v Jorsevu io bilo zasidra- *	j prihajati lju.ljo na lr_r t«-r
\ postavljen:-
j«' na>prot'i:-
nih pot italjatiskili parnikov.
Moštvo toh parnikov >o odpo- Olje na farmi
Ijali na Kil is Islan«!. Ta?n botlo
V bližini Mi«l«llet>ourno
tb'n«• ra 1 Du-an Siinovi«'* jr v <Vtrtok rb dvoh ponori strmoglavil t'v«-tko\ ir. vo vlado- jr kralj Petra II. po.-adil na j»ro-
■m. . A , . , , ..	!>tol ter sini p;<»v/i'i moto mi nistr>koira ]iro«ls^»dnika. Si-d«^ j
M i n i?»t if*k i pro«l5Ne«lnik srono-; . . . .. .	. ... . .. .	„-.,'
....... W1 - ? . ^ » c..	. . . . >kusa utrditi svojo vlado m pripravlja odgovor na lutlor-
V o-mih lozikih nonisko ra« io ral Dušan Simovic }o baje ita .	. . . - . • '	.,,
1 jovo zahtevo, da poja-ni svojo stahsre z ozirom na poii:<Hll>o,
ki jo bila v t«»n*k pr«'jšnj«'ira trilna ]»odpi-ana lin Dunaju.
postajo oznanjajo A*otu, «1 a Ijanskeniu po-laniku \voraj re-vlada f>o«l Simovioovo vlado v kol: Jmro^laviji volik noro^l. V^o to pa s«> izmišljotino, ki jih poro-rajo širnomu svotn nomško radio postnjo. S tem lioroja Xeni-
"Jugoslavija nikdar no bo' obkol jena. A ko srrodo Xomoi v | vSolim, to«laj morajo .Tuiroslo- j vani priti do morja skozi AM
Strahovit italjanski poraz na morju
zadržani tolilko časa- da iiii bo mo^oT-e }>o^lati nazaj v Italijo, j V Hayonno, X. .T., s<» z^asetlli dva ]»amika. Ti parniki so bili molilo poško<ilovaau, in bo \ z- Io v«nv- mesecev, ako bi jili hotoli ]K»-taviti v služb".
Xajvevji pamik, ki je bil zaseden je italjanski 4<Bianoo-mano". ki vsebuje približno 23.000 ton. Zasidran je v ]>ri-stanišr.u Panama v Canal Zo ni.
Angleška admiralitota je naznanila, «la jr bila v sobot«» v
----- ----Vlada mora nekaj
bil«* v >obot<> judopljene tri ukreniti
I AValter D. Fuller, predse«!-
ri >amo «lo<«(Hii, da bi prišlo dojbanijo.**
VSE JE ODVISNO OD DR. MAČKA
Xrmški viri pravijo, «la za eevo \iado, kajti neko poro«"i->e«la j Xomoi ne bodo odi>oto- lo iz zelo zanesljivega vira Jonskem morju južno «;«! Ita- križarke in «lva rušilea. vali iz Hrvatske in Slovenije,'pravi, da se je voeraj z aoro-!]ije najvooja pounu-.-ka bitka1 Angleži mso imeli nikakilij kor ste te dve provinci po nem-, planom iz Nemčije k «lr. Mar-1 v >tM|aJiji vojni in «la jo bilo iziruh, razun da so dvn bonibni-j	( |Hr r
Škom mnenju jK>\-s«»Tni kaj dru- ku pripo-ljal osebni zastopnik 'potopljenih ."> italjanskih b«>j- ka nista vrnila. Poznejš«* po- * ' * N gega, kot pa Srbija. Tuji vo-|A«lolt'a Hitlerja in njegov u-;ni), ladij: težke križarke Fin- roči-lo tu«li naznanja, da je bi-
ja>ki za«stoipniki pa pravijo,1 rabini tolmač dr. Paul Schmidt.1 » pQja jn Zara ter «lva rušil-; io rešenih nad KHH) italjaiiuskih	...	.
,	i - ■ i . % . .. ... .	•• , ' . , . .	1	.	i prenehat i rmeati in ustvariti
«la -o slovons-ki m hrvatski vo- In drugi viri zopet pra\ ijo, «la jf.a (lioln-rti in Maestrale. I o- niornarjrv.	I k m t rnktivn 1 1 vsik mditi
jaki /,v«^ti beograjski vla«li in je «lr. Maček velik prijatelj jškodovana jr bila tudi velik-: j Tri potopljene križanke so i- '	^ <>«<«• o j «>
da ImmIo streljali na vsakega bivšoga kraljevega namestili-!0kloj>niea ra/.r«'da Tattorio, ki melo po K),000 ton. Izmeti teh fcovražnika, če jo v uniformi ka kneza Pavla, <la ima mnogo iina tisoč ton. Pozneje j«- križark je Italiji ostala samo ali no.	"sovražnikov mod ministri V a«lmiraliteta naznanila- da m«' >i> križarka (iorizia. Iste vrst«'
• križa rka Fiumo jo bila pot<» j pl.jona -7. novembra južno Sardin i j«-. To križarke so vo-
pravi, «la ji' industrijalni zastoj vsled stavk ilosoi^r-l točko, ko mora vla«la
Virgin i ji ima William j ja- je prišla M error majhno farmo, irobeili svojih krav j«' opažal zadnji ras o!jr, pa tudi mh-ko
Jua kraj, kjrr j.« bil kralj Ab-'< ;Fander vstreljon. trosili >V'-Tj.-jtKo jr bilo pre«I Aa-ri-a"-1 r-<vii: v (spomenikom že velik ki;j» <•;«■
]>olir
r r - . ---- 1......,JJ'*b
Na vstavila to po«v-otje.
Ljudje so p« li Mai>«'lj«'/.o ir. o vsakikrat pb skali, kadar
je inndo po «dju okus. Ko si j,^ komu i^osrot'-ilo priti ->k..zi natančno ogledal na farmi iz- .]>olirijski kardon i n vreči « ve-virajoč studene<*. j«' opazil, da't je na kup. plava 11 a vodi olje.	i Iv«> je policija obkrožila plo
Postavil je preprosto rafi- m'o. ki spominja na kraj, kjn norijo in zdnj prodnrira na jr bil kralj, Aleksander vstre-dan dva soda olja. Za fanno ljen. so ljudje stopali v v«»zo-so 11111 ponudili žo v«dike vsoto'v«. ]»oulične železnioi« in
;ozi
na rja, pa j«' ihnV pr«nlati. okna in vrata motali cvet j«
CE BO TREBA, SE BOMO BORILI 20 LET"
Značilna izjava angleškega poslanika lorda Haliiaxa. — Nemčija ne bo nikdr več povzročila svetovne katastrofe.
Angleški po>!nik lord Hali------ -----
j fax, ki >e mu«li nekaj dni v (ia dvajset let.
Ak«» bo Nemcem v Sloveniji Simovičevem kabinetu in <la j 1>11 i potopljeni in na Hrvatskem naročeno o«l- lx> zastavil vso «He, «la ostane jM>j„i i;„iji. potovati v Nemčijo, je vse Jugoslavija nevtralna za vsa-o«lvisno, kaj 1k» napravil dr. ko cono, <"e treJia tudi za ceno Via« 1 ko Maček: ali s*o bo vrnil —časti.
Pri zahva)»iiri v srb>ki ka-t(Hirali v Boogra«lu, kjer je bil
se
ilv«' < 1 I'll:
Ali bi mo^Ia
,	,	, . . v I Now Vorktt, j«- rekel časnikar-! Anglija tako «lolgo kljubovati
ko.,Stavke pro«|stavha 10 naso . ,, . . ... , , . 1	.	v	,
1 , .. ; . . Ijrm,da Anglija jkmI nobenim neniskirn zraruim n*ipadom. naj ver jo nevarnost. \ «-asu, ki 1
jo bil tekom
1 nese«-o izgubijt
,	, .. iM>gojem ne bo .^»iiM-ala z Nem- Na to kodi uvo vprašan 10 m
zadniih se«lmilil--- ....	.	, ' !.
\ , , i«'i.)«> v kakšna mirovna pogaja-	naravnost otlgovoril, pa«* i»a
n ti vsled stavk, 1 • % - 1	, - •	, • ,
nja, pa«-se l>o pa v shu-a ju po-	«10 al:
-.,bi Amerika lahko zgra<Iil-i
v Koograd in bo sotlolova-l SimovitVvo vlado, ali pa l>o vladi odpovedal svojo pomoč! k nil j Potor $1. za.prisežen, ni t«T Ivo oital 11a Hrvatskem. j bil navzoč dr. Maček, kakor Včeraj so jo dr. Maček ve* tudi noben dru«* član hrvatske dan posvetoval s svojimi to- kmett»ke stranke, variši in svetovalci na svojem domn blizu Zagreba. Vladni kroui v rW*osn"o<lu pa so pro-pri«"*ani, da bo o«taI zvest kralju in vladi ter se bo v torek vrnil v Beo^ra«!.
x N«'\\ jzj[0 j- hitrostjo ^>4 milj na uro.
ABC radio po-taja York 11 je naznanila, da je ita Kušilei pljujejo po :VJ milj na a vlada priznala, «la so uro.
4S0 težkih bombnikov ali štiriindvajset mšilcev ali pa pol milijona modernih pušk Ga-, randovoLfa si^trma.
Hitlerjev zastopnik pri dr. Mačku
Vendar pa ni tako gotovo, da i>o dr. Maček podpiral Simovi- ftlanik von Iloeren o*l Simovi-
Danes mora Simovic Hitlerju odgovoriti
Hitler je žo preti dnevi zahteval od generala Dušana Simoviča, da pojasni stališče fivojo vlado. Do Rodaj pa Simovic tega še ni uradno naznanil. In včeraj je nemški po-
ča zopet Ziihteval o«lgovor ter stavil rok d«> «Iane> «»pobbio.
Na ta odir«»vor čaka tu«li «lr. Alaček in o«l toga oilgovora j«* odvisno, ali se 1h> dr. Maeok vrnil v Beogra«l, ali pa bo o-stal na Hrvatskem. K«»t pravi Mačkov li-t "Hrvatski Pnev-ni'k/' je <lr. VI. Maček od Simoviča zahteval, «la mu zjig:«i-tovi avtomofliiijo Hrvatsko in da ostane Jugoslavija nevtralna in izven vojne. Boji so namreč, da bi ITn'atsta, ako bi pri šlo «lo vojne z Nemčijo, mora-
la prrnašati največjo težo v«)j-n<*. Zato zahteva, da se Jugoslavija «lrži pogodbe, ki sta jo v torek prejšnjega tetina na Dunaju iMnlpisala Dragiš.i Cvetkovič in Cimcar-Marko-vič.
"Hrvatski dnevnik" ostro naipa^la nekatere ministre v Simovičevi vla«li ter jim očita, «la nasprotujejo avtonomiji Hrvatske. Hrvatski ban pa s'e še vedno pogaja s Simovi-črm za nadaljnje zastopstvo Hrvatske v \ Ia«li.
Delavska tajnica Miss Perkins, ki j«' doHpela po službenih opravkih v l/os Angelo*, je rekla čn^nikarjeni, <hi ]►«> njenem mnenju ne igra komunizem v stavkah prav potrebno velike vlo<^o. Stavke •-(> pre<lvsem zato izbruhnile, ker so podjetniki najeli dosti novih delavcev in niso dovolj naglo uredili mezdnih zadev. Tmlustrija bi stavk to-liko lie čutila- <"0 bi ne izbruhnile bas v času, ko so imele tovarne velike težave z dobavo 'potrebno-irn matenala.
trel>e borila Še «l<dgih «lvajse>t 'let..
— Toda p«> mojem mnenju s«» vojna no bo tako «hdg«> zavlekla, — j«' dostavil, — >za kar so moramo v prvi vrsti zahvaliti ameriški pomoči ter političnemu sodelovanju mod Anglijo in Združenimi državami.
Angleški podanik jo nagla-il, «bi Ameriki 110 bo tro-ba poslali vojaštva v Evropo. Anglija so v prvi vnsti zanaša na ameriški indust rijalni in gospodarski razvoj ter potrebuje o-rožja 111 drugih vojnih sredstev, ne pa vojaštva.
— Pa vzemimo, — ga je
— Ce 1m> ameriška pomoč k nam le počasi prihajala- j r j j ►ovsom naravno, «Hi se bo v«»j-j na zavlekla. Vprašanje «"-a>a j jr izrnlno velike važno-ti. Krčmi ]>a, tla 1m> Anglija s svojo i armado, mornarico, zračno >i-1 lo in z ameriško ]Kvmoojo |>rr-niagjila Nemčijo in Italijo. Kajti taka zmaga jo potrebna za svetovni mir.
O-Iode mirovnih načrtov s*, lord Halifax ni hotel ffpuščati v potlrobnofiti. Dejal je le: — Zaenkrat še ne vem, kakšne pogoje bomo zahtevali o«l Nemčijo. Vem ipa, da Nemčija ne bo nikdar več zmožna, pripra-
prekinil neki ameriški časni- viti svetu take katastrofe kot kar, — da bi vojna res trnja- jr današnja.
^LAS H £ B O D I" - New Yori
Monday, March 31, 1941
VSTANOVL JEN L. 1893
GLAS NARODA
(TOICB OF THK nOPLB)
99
rruk tlakicr, •miwmiIM ud
bj Slovenk PoMlsklac Cwpiiy, (A Corporation). It; J. Lupah*. Sec. — Place of busineos of tba of above offWr«: 21« WE8T 18th HTKEET. NEW TORK. N. X.
48th Year
"fflM Nar«da" la leaned every daj except Saturday!, Sundays and Holidays.
Bobacrlptloa T early 96-—• Advertisement oo Agreement.
Za celo leto velja Uat aa Ameriko la Kanado 96.— ; aa pol leta S3.— ; aa četrt leta f 160. — Zm New York aa celo leto $7.— ; ca pol leta $3.50. En taoaroatvo aa celo leto ; sa pol leta $3.00.
-Glas Naroda** lakaja vaakl dan Isvcemfil sobot, nedelj In prazntkoe.
UU8 NARODA."
SI« WEST 18th STREET. NEW TORK, N. I. CHelaen S—1242
I z Jugoslavije
Lanski plen jadranskih ribičev.
Velik požar v Skoplju.
ponovtiokrat -v
Xa -trohi starega poslopja v je po-| katerem ima trgovino Al>ram
WPA IN VOJNA INDUSTRIJA
i m
Nav/iic splošnemu |>ovpra šivanju |h» izve/banih delav-v \ <»jr.I industriji, j** še vedno milijon probileev za d H o pri \YPA. i i v mnogih k rajih, kjer jo vojna industrija izredno dobro razvita, i>če dela več ljudi kot ga j«' kdaj prej. Vzroke tega neobičajnega dejstva skušajo ugotoviti vse ipristojnc vladne ;>u> :itur«». pa	iii*»o imele še nobenega bistvenega
uspeha.
Voditelji VVPA pravijo, un ima narodni obrambni program i/. u t-lednjili razlogov tako malo vpliva na \YPA:
Po nekaterih delili dežele je nagrmadenili toliko vojnih naroeii, da jih je mofpnče le |>oča»>i razdeliti. V krajih, kjer je največ WPA delavcev, ni še nobenih (posebnih prilik za delo;
WPA delavci so običajno premalo šolani oziroma iz-vcžbeni, da bi >e mogli lotiti del, ki *o na razpolago;
WPA delavci so fM>\^)r(čno prestari.
Sogia-Mjo z zelo konservativnimi cenitvami bodo letos in prihodnje leto potrebovali |>et do š«*»t milijonov delavcev, •ločini je \ deželi še vedno nad os**ni milijonov nezaposlenih. Izmed teli jih WPA 1 milijon 800 tisoč začasno zaposluje. Skoro \ -i. ki delajo zn WPA, bi radi dobili delo v privatnih industrijah.
MJijon jih potrf>e£ljivo čaka, kdaj bodo vpisani v WPA M-ziiamii1.
\>ak me m 't* zanusti WPA tK I tksoč oseb, prejetih jih j«' pa li>oč. Z drugimi bcMedami povedano; lani je zapil--lilo WPA 1 milijon o*««b, dočim jih je bilo 500 ti^oo na novo >prejet*I. l>o kunca junija jih Ik» odšlo tisoč, sprejetih jih j*» bilo pa NI tisoč.
S tem pa ni rečeno, da n> dobili delo v privatnih i*i-•luKtrijah \>i tisti, ki so zapustili \VPA. Po precej natančnih c nit vali je bilo takih le približno (XH) tisoč. Drugi so dobili drugačne vire dohodkov ali so pa |K>mrli.
Zanimivi so naslednji ftodatki o bivših WPA delavcih, ki so z«Uij zapoftlcui v privatni industriji: 25 odstotkov jo bilo izvtxlmn'h delavcev, 30 odstotkov napol izvežbanih, ostali bili m izvežbani. Značilno je, da so neizvežbani prej do-:.i!i delo kot pa njihovi izvcžhuni tovariši. Največ delavcev pri \YPA »tarih po 4.S let. Tisti, ki so dobili delo v privatni industriji, v» stari približno jk> .Vi let.
udarjala star resnica, da je naš sini j i J:*!:r:in neizčrpna zakladnica. ki jo vse premalo izkoriščana). Ni dvoma, da bodo težki časi. ko bo bolj iu bolj čutilo poman jkanj«* hrane pri — pomog i k teiitii, da bomo začeli tudi Jadranu posvečati Vfčjo pozornost in da se bo I Kit rošn ja r*b povišala na tisto mero ki bi mrigla biti vsaj povprečna \ primerjav: s potrošnjo rib v osrednjih evropskih državah.
Pravkar ji« f» ila \ Zasre-hn prva \'< lika konferenca o mno-jgih važnih vprašanjih ribištva na Jadranu. Tu je bilo ugotovljeno, da so jadranski ribiči lansko leto nalovili okoli T> milijonov kil« gramov rib. Na prvi pogled se 1o zdi zelo velika množina. V primerjavi s prejšnjimi leti je to res tudi velik napredek. Kakor je na zagrel»šk: konferenci poročal ravnatelj pomorskega prometa
H i hard Vizin, je bilo leta 1922 nalovljenih komaj 2 milijona rib, (predlanskim milijone., tako tla je lanskih f> milijonov že res velika količina. Toda z modernizacijo ribolova na Jadranu se bo .dala letna pridobitev š»- močno dvigniti, da bo izdatno oskrlnivana ne >amo Jugoslavija, marveč da bo tudi izvoz donašal Jadranu čim več rednim lastnih dohodkov. Treba je povečati število predelovanja rib. Ze svoj čas je bilo lia Jadranu 2"» tovarn rib in ribjih konzerv, danes pa jih obratuje samo 12. Treba bo poskrbeti za n dno zalaganje ribjih tržišč, vsekakor pa bo zraven ti oba skrbeti za čim več;i izvoz v^ inozemstvo. Ribištvo je treba m odernizirati in z najstrožjimi ukrepi pobijati početje "dinamitašev" ki z različnimi eksplozivi neu-mili' no uničujejo stari in mladi ribji zarod.
Rulhen, je v Skoplju nastal v noči strahovit požar, ki je grozil uničiti tudi več sosednjih poslopij. Kazen Rubenove trgovine j( bila poškodovana še ena trgovina, nakar se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Vzrok ]K»žara še ni znam, škoda pa znaša T»(KX000 din.
Smrtna nesreča v rudniku bauksita.
Iz Splita poročajo, da so jo v oklajskem rudniku primerila ne-nča. ker jo deževje zadnjih <Iiii izpo<ljodlo sloje bauksita in so jo znatna množina to m-d<» sesula na delavce, ki so prav ta čas hoteli zapustiti delo. Delavec Mat o Vajižič je odiskočil,

VELIKA
NalljsOi in taioliU J. BUraikovi owUdalki. Vm (Mm* ptiTic* pndriuc.
Akn še nimate Blaznikovc 1'ratlke za leto 1911, jo lahko rfuliite pri zastopniku "tilasa Naroda" v Vasi naselbini. ali pa naravnost od Knjigarne Slovenir 1'iiblishiiiK Co., 21« \V. 181 h Strerl. New York. — Stane 25 cento/.
Peter Zgaga
ki. Zaipodiii so ga iz niče, Na-\ -/ a j»a prepovedali sestajati o ž njim.
Ko jim je zagrozil, da so bo zaradi tega maščeval, so šli
il »	.tuui- » čl 11 Al* It- iau-IMII II, X' . I * 1* *	1 "I •	«• -
i ■ i i m i i• u x i Aadezdini sorodniki na polici ;endar ie dobil kljub temu hn- •	. 4	,
,	.	. .. jo m zahtevali, da Gencova iz
de poškodbe, njegov tovariš Josip Dojčeta pa je izdihnil pod bauksitom .
Špekulacija s pokvarjenimi parklji.
Xedavno je p rispolo iz Sida v Beograd 4.8<H> kg govejim parkljev, ki so jih takoj prepeljali v klavnico. Zvedelo se je. da je prodajalec Branko Km
ženejo v Bolgarijo. Policiji se je po dolgem iskanju posrečilo najti zaljubljenega mladeniča. Odvedli so ga v Xiš, odkoder ga IhkIo poslali pod streho njegovega očeta.
Dva brata stoletnika sta si | sledila v grob.
Iz vasi Vojakovcev pri Ki i-j ževič, poslovodja tvrdke Mila- '^vcih |x»ročajo o naslednjem
i 'a^opisje poro«"'a, da je dobil' Mussolini hud živčni napad, ko se je vrnil s svojega inšpioijskega potovanja po Ai-'baoiji.
To je lahko verjetno. Xa in špicijskih potovanjih je vajen Mussolini zreti na morje fašističnih "za.-tav- .-(prejemati vda-nostne čestitke in zahvale, poslušati fašistično himno ter opazovati prebivalavo, ki .se valja v pfahu ali blatu pred njim.
Vsega tega pa -M iis.->ol'iiii ni videl in slišal v Albaniji, ki .iu je bil pred dobrimi štirimi leti tako ne junaško zavzel.
iZdi se, da ni bil to njegov prvi živčni napad. Sledilo bo še dosti hujših.
Večkrat razmišljam, kaj bo s tema dvema revama — Hitler jem in Mussolini jeni—po sedanji vojni.
Da bi zmagala, je izključno, odkar je Amerika obljubila ter I že pošilja Angliji in njenim | zaveznikom izdatno pomoč.
naPajiča iz Sida. Ku]M*i ki so <loslej kupovali p arklje po 8 din kg, so bili neprijetno izne-nadeni. ko po zvedeli, da je to-
ziinimivem go<todku. Brata Crneli, ki sta bila oba stara
blizu 1<X) let, sta si sledila vfw. . __ _ . „ . , grob takorekoč v enem dnevu. zmi Mr- JoJm Maceka Jr., v
VILE ROJENICE.
I*ri znani In spoštovani dru-
krat poskočila cena kar na 14 Ivan, star 95 let, ki jo bil že So- ^one Park. L I., .so so po-n i___ _______i ____«1___•___»^inki;««	.. ... javile vile roiemce ( lio 2/.
—	Narod ju l>o sodil- — pravi ta ali ono. — Jermena bi jima bilo tre^ia rezati z živega telesa- — priporočajo bolj radikalni.
Ljudska domišljija si je izmislila najstrašnejše kazni za ta dva največja škodljivca č.ovečanstva.
Obešen je, sekiro ali kroglo l»i gotovo smatrala za odrešenje, kar bi v resnici tu<li bilo.
Dosti huj«' bi jima bilo, če »bi bila priča preporoda svojih narodov, preporoda v svobodi jn demokraciji.
Se za -svojega življenja naj bi se* prepričala o krivičnosti in lažnjivosti svojih naukov, in edino, kar bi -prejela vsak od ; svojega naroda, naj bi bil »t ud in prezira nje.
V nedeljo j»* poročal neki noTvvorški ameriški dnevnik, ki mora bili precej dobro 'poučen o razmerah na Balkanu:
—	Jugovlovani so najboljši vojaki, kar jih pozna kontinentalna K v ropa. S Srbi se pa v pogledu junaštva ne more meriti noben drugi na rod na svetu. Ako hi Hitler udaril na Jugoslavijo, bi mu dali Srbi dosti vim". opravka, kot so mu ga pa dali skupaj Poljaki, Norve žani- Belgijci, Holandci in Francozi.
din. Kdon izmed razburjenih nakupovale* v jo takoj pokli-
JUGOSLAVIJA BO SLA PROTI ITALUI
Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja v Albaniji močna o-fenziva p-oti Italiji. Vojaški opazovalci so mnenja, da bo ta ofenziva : Italijo, ne samo drugi Dunkirk, temveč l>o Italija
tudi popolnoma izločena iz vojne.
Italija ima v Albaniji okoli .'itK),000 vojakov. Toda ta armada je v veliki pomladni ofenzivi, kateri je o«ebno .poveljeval Muwdini strahovito trpela, tako da je italjansko ,po v. !j*tvo plodilo 24 ur premirja, da l>o mogoče pokopati ita-Ijan^ke mrliče. Orki so sicer dovolili za to manj časa, ki pa so ga na )>onovno prošnjo (Kxlaljšali.
<!rki s«*<'aj pripravljajo novo ofenzivo na celi fronti od Ohrid skega jezera do Jadrana. Jugoslavija je na mejo od Grške meje do < rnogore ipostavila močno armado, ki 1>o mogoče pomagala Grkom v njihovi ofenzivi.
JUGOSLAVIJA IN TURCUA PRIPRAVLJATE ZVEZO
Včeraj sta imela v Ankari dolg razgovor turški vnanji minister &nkru Saraeoglu in jugoslovanski poslanik Ilija Čou-menkovič V diplomatskih krogih se zatrjuje, da je aedaj Jugoslavija prvič pričela resno razmišljati o turški ponudbi, da je mod Jugoslavijo in Turčijo sklenjeno enotno stališč-e. Povsem je mogoče, da l»oste Jugoslavija in Turčija sklenili skupni	kateremu se bo pridružila tudi Grška.
Sinoči se je )M»lani4c Ooumenkovic odpeljal iz Ankare v Beogra<l, Ha poroča svoji vladi o- svojem razgovoru s turškim vminjim ministrom in predsednikom Izmetom Inonum.
Turški UU zatrjujejo, da bo okušala Jugoslavija ostati nevtralna, <ta pa se bo tudi <bojevala, aiko bo trelba.
Sinoi'i jc tudi radio postaja v Budimpešti naznanila, da je turški vnanju minister ftukru Saraeoglu odpotoval v Beo-gTad.	,
moono oslabljen, je umri v ne-1 ia'vi,(' vile dol jo popoldne. Xj.gov sta rej- ,,,arca zvef'er. ter pustile za ca I policijo na pomoč. Komii- ^	je štel 07 lot, pa je ^P°niin zalo hčerko prvorojen-
sija je ugotovila no sanm, da.Vdihnil drugi dan isto uro. Tu-ko\ \fi,a<l" n*xX\ 111 otrok je cona pretira.ua, temveč da on je bil že močno slab in j P^ ^.ta prav dobro. Mladi so parklji pokvarjeni, zato!«ajbitž je žalost za umrlim	sTn; ^lobroznanega roja-
"ih je takoj zaplenila. V pri- bratom pospešila njegovo wirt.ika V1'hAut Ma<'oka kai, ri čo radovedne imiožice -o pol vagona parkljev odpravili v občinsko uničevalnico. Zadeva pride p red sodišče.
Nepričakovan konec mlade ljubezni.
Xa neobičajen način se jo koirčala to dni ljubeze nska zgodba v Požarevcu med n^la-(Posebna važna panoga ja-jdim Genčovom in njegovo iz-dlanskega ribištva je nasoljo-j Voljenko Xadczdo Kostovlje-vanje rib. Statistika za prete-| Ve, ki sta s svojim begom iz
k!o leto izkazi je, da je bilo na J rodnega kraja v Bolgariji, vsem Jadranu nasoljenih ti-| vzbudila splošno zanimanje. so<' sodov rib in sicer 49,000, yrzmk njunega boga jo bil ta, sodiov sardel, kakUi 3.700 br-|da Gončov o čo ni hotel imeti gljunov in manjše količine j za snaho revne Nadežde. ksuš. plavic in bnkvic. Solili) ,	^ v
-o jih na preprost dalmatinski'	J«
način, uvajajo pa sc tudi no-'fftar se,e 18 iet* nj°^ova izv0" vciše metode. V prieetku lan-j 1-'enka Na<tažda Pa 15 lct- Po sko ribiško sozono jo bilo ve5i-lpobc^u od doma sta ved dni ta"
Ko jo Luka čul, da je umiH „je. P r\miu\ kot dober pevec in gov brat Ivan. je rekel, da bo »K™1«*.	že dolgo vr-
biiiilu šf l za njim in da mu naj *to ,ot k ^rkvoneimi povsko-k isto položijo samo dve ci", ,n,i J'boru co,kvo sv- Cirila v ari, s čimer so mu svojci radi Xow Yorkl1' kakor t,1(li 1° ustregli. Potontstvo obeli bra- 4,ol-° vrsto ,ct a-iloT1 r',au s,°-tov je silno široko, saj sta za- Vt"-»sk«W pevskega društva pustila celo tri pra-pravnuko.	v Brooklvnu. X. V.
V va-si Vojakove« >o bili nekoč; 'Mlada mati France;
prebivalci pravoslavno vere. Crneli pa so bili prvi katoliki, in i»o njih so potomci število katoličanov v Vojakovcih v teku let močno razširili. Taika je bil nad 40 let vaški starešina.
ko pomanjkanje sodov in soli in tako so bili iadranski ribi« prikrajšani za kakih 10 milijonov dinarjev. Zatorej je nujno potrebno, da se takoj v pri-č-'tku letolšnje sezone ril>olova oskrbi jo jadranji ribiči s po-trribno množino sodov in soli, da bo škoda čim manjša, zalogo in dobički pa čini večji.
S E K A C I —
Potrebujemo 25 sekačev dreves. Priglasite se na: IIEINBMAN OHKMICAL COMPANY, CROSBY, TA, 6x — 4—2
vala po gozdovih in končno prišla do Nadeždinih sorodnikov v Požarevac. Tam« n am-roč prebiva več bolgarskih e-in'iigrantov. Mlada zaljubljenca sta so v novem kraju kmalu udomačila. Prod kratkim pa se jo zgodilo nekaj, kar je 1 ju bežen njladili zaljubljencev o-majalo. Za Xadezdo so začeli glodati <lrugi mladeniči in ji na vso načine d volili. Tako jo neki večer podjeten fant stopil pod njeno okno in ji zaigral na vijolino. Gončov je šel pred hišo, da bi dobil zaljubljenega trubadurja. Fant pa jo je že prej popihal. Svojo jezo je na to Gončov stresel nad Nadeždo in jo tako pretepel, da so mo rali posredovati njeni sorodni
jo pa
hči Mr. Antona Sveta, iz Xow Yorka, ter sestra našega zastopnika Mr. Anthonv Sveta iz Brooklyna, X. Y.
TCaše i skron•• čest i t ke!
T'prava "G. X."

The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Naj novejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri ■Mre vsakdo kakorfoecakoU poklica najti ras-laco vsake fcesede spsdsjožc v njegovo stroko.
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI ln JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOUJBJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
CENA
(Poitnlna plaCana.)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wert 18th Street,	Hew York, H.Y.
Za Velikonoč...
i"""""''1"" i
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
1M	DIN
200	DIN.
300	DIN.
5M	DIN.
V DINARJIH:
1*00 DIN.
$ 2.M $ 3 J5 % 5.75 % 9 M
tm din.
5«M DIN.
$17.50 .... $34.00 ..... $82^0
50 LIR 100 LIR 200 LIR 300 LIR
.. $21.75 .. $43.00 „ $85.00
V LIRAH: „ $ 2^5	500 LIR
_ $ 4.85 1000 LIR - $ 92» 2000 UR ... $1330
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, priporočamo, da se vse darilne pošiljat ve pošlje potom CABLE ORDER. Na ta način je denar najhitreje izplačan. — Za CaUe Order je treba posebej plačati
50
»1
P!'
Vsled razmer v Evropi ni BMgot Italijo nakazati denarja v DOLARJIH v dinarjih os. lirah. Ifto velja tudi za repske driave.
JncMlavijo ln
, temveč u vse dr ore
SLOVENIC PUBLISHING
» i -POTNIŠKI O D D ■ L ■ I
216 West 18th Strel, H o
CO.
York
POZOR Po nwi nineriški odrotlhi morajo biti dfnnrnp pošilja t vf
v Jugoslavijo poslano skupno s posetmo izjavo, ki jo podpL^e odptmilja-telj. Take izjave Imhuo fioslali vsakomur, ki jib Im» žt>lel dobiti, v namenu da pošlje denar v stari kraj. Vsakdo pa more poslati v Jugoslavijo le $100.— na mesec, poleg tega pa še $23.— za vsakega člana pošiljateljev? družino. V nobenem slučaja pa nI dovoljeno poslati eni drniinl več kot $200.— na mesec. V Izjavi mora biti povedano, koliko članov Je v družini onega, ki mu bo poslan denar. Pošiljatelju je treba lastnoročno podpisati Izjavo.
-Op
Kaj užiga v teli ljiuleli tako junaštvo? K jo ima <voj izvor !
Odgovor na to vprašanje j«* ciiOKtavoJi: iskrena ljubezen do clružine, do riomaee va^i in do širše domovine. Ta ljube zen ni priučena v šolah, ani« pak je v>e.-ana z Miaterinini iirlekcMn.
Še danes >e živo spominjam 7X>roč-ila, ki -m-m ga bral za ča >a prve svetovne vojtn-. Porodila ti 1 j>I-n 1 .Jugoslovan. Kun, Celi ali Francoz, pa T* pa urinski poročevalec iz rajha.
Glasilo se je iprHiližna takole:
— Spremljal >eni kolono >rh. škili ujetnikov, ki so jih iz /c-muna vo^lili v notranjost Madžarske.
Poveljujoči častnik, vojaški zdravniki in jaz smo jezdili stražniki in ujetniki so hodili peš. Ujetnikov jc bilo kakšnih «I ve sto, stražnikov komaj dvajset. Na upor ni bilo misliti, posebno no na tujih, madžarskih tleh.
Skoro tik mene je stopal bolobrad, visok in koščen srbski rezervist. Prisodil sem mu ne dosti manj kot šestdeset let. Hoja lira ni bila stanovitna. Večkrat «se je opotekel, in nenehoma se je oziral- kjer sc je v daljavi, v žaru zahajajočega sonca rumenkasto bleske-talo zidov je beograjskega Ka-lemegdnna.
Počasi se je pomikala kolona .po neizmerni banatski ze-ndji. Sonoe se je nižalo na zapadli. Nižalo in nižalo, in ka-Jemegdanske utrdbe so postajale čedalje l»olj nejasne.
Stari rezervist se je dvakrat zaporedoma tako ojpotekel, da setn mu ponudil čutaro ruma. Pa je odklonil.
•Na zemljo je padel mrak. Starec sc je ozrl. Z;ulnji košček domovine mn je izginil iz-pre<l oči. Takrat je pa obstal, dvignil roki in pretresljivo zajokal. Z neizmerno žalostnim glaa^om je zaklieal: "O, domovina!'' in telebnil na zemljo.
Zdravnik je skočil s konja in ugotovil njegovo smrt. V-gotovil je ipa še nekaj druge-, era: da je namreč starce štiri ure korakal s prestreljenimi pljuči.
£ X S K X B O D X" - New YorS ""
■	III I
Monday, MarcK 3T, 194 f
K. II.:
Le kdo t>i to bil?
X Warieko -mi >lu na >prc-Ii'mI. Leu «hm je bi., a midva sva so bila main spriekala. Zd;ij pa ni hotel nobe.lon o«I na.ju xaceti govorili, kakor jo pač '/.f taka navada.
Sla sva drug zraven drugega, ko se mi jo nenadoma potihnila neka roka pod paadu-lio, in Marieki se jo 2<rodilo i>to. Se proden som utegnil kaj reei, m /.aglodal gospoda \ Nok" ra-ti in 7. neznansko širokim klobukom na glavi.
"Xo. to jo pa ro- l?po, da som vaju dobil " jo rekel. '•Pravkar scin bil malo na -*pr< iiodu bil >em malo v go-stdu. /alaj .sem hotel it: večerjat, no, koga dobim* Vaju! Si»n r nisem vedel, da sta ]>o-roeonri. a to 1110 veseli, zares, prav posebno me veseli. Oo-Hioda rmija, to je treba proslaviti Xa vasi svatbi nisem bil, dragi moji, kaj bi zdaj počeli r*
I o kdo bj to bil? Po videzu mi je bil znan. Brez dvoma je bil to Maričkin predstojnik.
K sreči sem imel denar v žepu.
**Veste kaj." som dejal — |h» jdiuvo ^ kupa j na večerjo! Saj vas »n|em povabiti, ali 110? Zares bi me jako veselilo in Maričko prav tako ..."
X.1 ves g!ii- se je zasmejal.
** Moj Bog. Marička ji je ime. to jo pa imenitno! Uganite, kako pa jar svoji ženi rečem!"
4 * Kako neki?"
"ITahn. jaz ji rečem .Torčka! AH ni to imiuitno. kaj?"
V-i trije smo smejali. To jo bil pa res prekrasen šef, ki ga je Marička imela.
<><K!i -1110 .torej v restavracijo Prav prijetno je bilo 11:1111 vsetn jo iednča tako iz-borno teknila, zla-ti Maričkin
šel* se kar ni mogel naje>ti.
** Gospoda moja." jo za ječa 1, ko si je zo v tretje naložil torbo. "da j-om vaju danes dobil, kdo bi si bi! to ni.Mil! Ob priliki se boni že oddolžil in takrat se bosta čudila, o, kako bosta glodala!"
"O. prosim, prosim," -0111 skromno priponmil, 41 to je bilo za naju oba veliko vesolje. Sicer bi morala kar sama večerjati. pa še ko -»eni se bil z Ma-jričko vpriokal ..."
iS pestjo je udaril po mizi. j "'Kako pa jo to sploh mogoče! S tako ljubko ženko se človek v 1 udar no sprička! Xi-kar ne storite več kaj takega, dragi n»oj, to pn re ni prav, ali ne. gospa ? Xa zdravje!"
l/pili .siik>, postavili kozarce na mizo m -o oddahnili. Vino I je bilo izvrstno. Ta gospod jo bil pa tudi izredno zabaven. 1 i*.hv. sem pa tlidj jako veso-jla. da vas kdai vidim, takole po domač- -," je rekla Marička. jt4Vo>-t.'. tako mnogo bolje spo-iziianv> drug drugega. In to 1 sem -'i že zdavnaj tako pri-rčno I želela "
Oosood se je veselo zasmejal in n«e udaril pn rami.
"Marička!" sen* ji očitajoče d« jal. 44 lo kako moreš . . ."
Sn j se je dozdevalo, ko da bi snubila svojega lastnega šefa.
lOosnod jo rzol uro iz žepa.
"Za božjo voljo," 'o vzklik-|n'i 44j jo kar prepozno in že j zdavnaj bi bil moral domov, j Pa na -videnje, prekrasen večer j<< bil.!"
•Bi ž nama jo segel v roko in »izginrl
■"Marička." som dejal. 44 lo kako 11 lores svojetrni <ofn tako h- dvoriti!"
Ona ni nič več zaprla ust.
"Svoj-mu šefu ? Sai je to vendar tvoj šef! Alt n? !"
■*'.Nfoj šef ! — Saj ga niti ne poznam ne in mislil »som . . ."
"'Tn jaz sem mislila ..."
|Še preden sem utegnil kaj storiti je postal neviden. Lepi večer n«e je stal lepe denarce.
Ali ni ufogočo kdo od vas v«*-kdo da bi to bil f
GRADNJA MEDNABODNE CESTE LONDON—CARIGRAD SKOZI JUGOSLAVIJO.
Corvette," nova vrsta bojnih ladij, ki jih grade v Kanadi za angleško \ojno moruarieo. To -o majhne ladje, ki so nainenje ne za >preinljovanje tovornih parnikov, obalno pat rolo in za izbiranje mor>kih min.
Gorivo iz Urana
M W
n n
H M
i
t
*
!
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
XT	1	1	:: ZA LBTO ::
JVoledar 2 94 j
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pi*ja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta .. . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
O LOVU IN LOVCIH,1
««
n
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing
Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vaate UUtkw po*U«t* v
p* s «■. a
Posebna priloga:
Trii« mmUotUI v fcnrsah: EVROPA
LETA 1914.; EVROPA PRED SE-DANJO VOJNO; EVROPA I* 1MI
NAfiOČITS GA
Se danes
V
hI )
S
'l
'I
»i
i »i >1
i 'l
I h
I »I
'l
it 1 M
I o beograjskem "Vremenu" pov/eiijam-o podatke o gradnji trase -kozi Jugoslavijo, liied-naroiiaie poti l^oiuJon—Caii-gratl. Xa skupščini medna> lodue aliaaice za turizem je bi-o leta 1UM'J v Kopciiliagenu dob,00110, da bo *cl evropski d< I mednarodno j>oti od Ijon-dona 11a Calais, Bru-eij, Koeln Frankfurt, Dunaj, Budimpešto, Beograd, Sofijo do Carigrada. Neevropski dol poti bi bil -peljan od Carigrada čez Dsi-mask, Bagdad in l)ehii v Kal-kuto. I »t ugi krak pa bi sol od Damaska eoz Kgipt v Afriko do njene i»a najjužnejšega mesta Ciipetowiia.
(Pot <h1 Carigrada do l^on-<lona je dolga okoli .'»117 Irm. Xa Jugoslavijo odpade 5T)1 km in jo to poleg Nemčije najdaljši del poti skozi ono državo. Čeprav je trasa -kozi Jugoslavijo mnogo krajša, so zahtevali Huntuni na skupščini v Kojjen-hagenu, da bi mednarodna eo-r ta >;a -kozi Rum unijo, eoš da se v Jugoslaviji v tem pogle-dii št* ni iiiT. storilo.
Zastopniki Jugoslavije ]ia so dokazali nasprotno in prepričal i zastopnike dnigih iiiirodov da je Jugoslavija žo mnogo storila da bi bila nova mednarodna eesta eini prej usyio-sobljena za promet. V dokaz! tenru -o navajali most eoz Do-! navo.pi i Xovem Sadu. most h'Z Savo pri Beogradu iti rekonstruirani del poti Beograd —Kragujevae in Beograd—Ze-t»<un.
M o<lna rod na cesta vodi skozi Jugoslavijo od Horgoša eoz Subotieo in Xovi Sad« do Beograda. Ta del poti je končan. Cesto je delalo več domačih podjetnikov v 12 odtokih. Skupna <1 olžina od llorgoša do Xo-vega Sada miri 203 k m,
Xa dolu mednarodno ceste od Beograda do bolgarske mojo so tj graj 011 i samo nekateri od-soki, d rugi pa so še v delu. Cesta jo zgrajena od Beograda do Aval o, od A vale čez MJa-denovac in Topolo do vasi CSi-iničn, ]x»tom odsek od Čumiča do Kragnjovca in dol poti skozi Kragujevae. Za odsek poti od Kraigujevea do Niša so iz-d elan i vsi načrti. Cesta sama pa je modernizirana le skozi nekaj večjih mest, in sicer s kozi JagodLno, Cuprijo, Pataoin in Alek-sinao.
Xa otl-i-kii poti od Niša do bolgarsko mejo je zgrajen del od Orvonega Krsta «io Cele,'	"
Kulo, uadaiji d(d od Celo Kale: Antei iski učenjaki .-o trudi ; k: - svoje -Irani nadaljujejo do Xiske Banje. Potlaljšek o<l jo, da bi iz prvino urana izde-' <1 robi tov. tako da jo mogočo Xiško Banje do Bole Palanke iaii ujMirabjivo gorivo. I uran 2^».") iMifiolnoiua izkoristiti.] je projektiran na popolnon|a Otoni poroča Pietro HardiiPii t nt so vsi njegovi atomi; novi trasi skozi Sise vačko kli-jv rimskem "Messciggeni." j zdrobi jo, in preoblikujejo v losu ro (T^seii). Ta mlsok je raz-1 Po novejšem nabiranju -esto-j ploto. Praktično pa jo ti oba
tlel jen v tri manjše, ki so še v giadn ji. Vos os t a 1 dol poti od Bele Palanke do Pirota in Caribroda pa je p ri pravi jen za delo. Kakor hitro bodo gmotna sredstva dopuščala, .s,, bodo dola pričela.
Poleg nvnogih manjših 1110--t».v in propustov. so zgrajeni tudi nekateri Vt čji obiekti. na
je alonti iz pozitivno nabitih j premagat i dve veliki ležavi
.'eleov in i/, nevtionov, ki električno niso nabiti in imajo skoraj ist<. težo kakor vodik, najlažji in najpreprostejši element.
hočemo atomsko gorivo izkoristiti za industrijske -vrhe. Prvič je troha uravnati tempo izgorevanja. kajti drugače bi do-
Kazni pozitivni naboji s -g i lo sksplozijo. Tri hočejo so v notranjosti atoli ca medse- doseči na ta način-, da bi pri-bojno trdno zvezani, kar so -i- metali uranu 2o."» negorljivo eer no sklada z zakoni elokt ro- jsnovi. ki bi zgorevanje zadrže-statiko. kor bi s»*" morali 111 d- ivale, kakor ira zadržuje na pri-
šk«'ga Broda se je meteor raz-počil iu pok je bil tako silovit, do .-o ira slišali daleč naokrog.
v Xeiličkom Brodu e-o zažvon-ketale šipe oil zračnega pritiska iu ni izključeno, da jo iie-k:ij drobcev nebesnega trlo-a padlo na zenfljo. Drugi 1110-toor ni bil tako močan. .
oesti r.d Beograda do bolgarske .sebojno odbijati. Ta 100retič-■ mor posek v premogu. Drugič 'meje. Se«laj končujejo nadvo-luo nenavadna lastno-t pa ima,pa ;o atomska energija urana ze za tnišarinsko postajo na 'praktično poslwiico. da so dado j 2.°»."» v primeri na primer z o-|K»ti Beograd—Avala iu nad jti aton^ki delci drobiti, na kari nergijo ogljika kakor ."iO/H)0,-žolezniŠKO progo v Mludonov-j-i!ijo z velikansko brzino na-JtHHI proti 1. to«la stroški za to-cu. Načrti pa -o pripravljeni |razen in proizvajajo pri temino urana <0 do stroškov za to-za most na reku fiugu. za 1110-{toploto. S toni bi lahko dobili j 110 premoga prdabližno v i-tom stova ocz Kubrštiieo in Misačo. j "atomsko gorivo". < V pa bij razujoiju kakor	proti
kakor tudi za most čez Lugo-: hoteli to gorivo popolnoma iz-j 100 alt —s M». Dokler ne najdeni o ro. M« .^t čez Nišavo v Pi-! korist it j. l»i n^oralo tudi popo;-;jo cenejšoga načina za jirido-rot 11 je že v gradnji. Že ml prej j tema /goreti, to j<- zdrobljeni J bi vanjo urana, ki ga jo tudi pa je zgrajen iifco-t čez Južnolatom bi moral nadaljevati svo-'fcelo nwlo. <<> vsi ti poskusi to-Moravo ]»ri Tešjei iu čezenj bo 'jo delitev do popolno izrabe J roj le teontične vrednosti.
vodila mednarodna cesta. Za v gorenju.	j -------
most čez Kutinsko n ko ]iri Za te poskuse s,, se lotili zla-jMETEOR SE JE RAZPOČIL. Neški banji je prav tako že -t' urana, in -icor tisli* njego-l T z Prage poročajo pmlrobno-razpi-ana licitacija. < Vz reko i ve oblike, ki ima po atomski |sti o opazovanju dveh moteor-.Tori»i.> mod Pi rot oni in Cati-it'xl oznaolM> 2-''.">. kajti prvmo j jov, ki -ta v bo/^čni noči dla gradom ]>a je most žo irotov. jkaž j<« različne obliko z i-tlmi na«! \-zhodn«> < 'i^ko. \* tej mn"i Skupna dolžina doslej zgra-j kenjičninii lastn« -tin-i (izoto- j <0 <>b zjut ra i zagbilali eiieira jene mednarodno ceste skozi pil. tmla z različno atomsko. največjih -vetlinov. kar - • iib Jugoslavijo modi o20 km z oil-je/o. Z "obstreljevanjem" z opazovali v zadnjih časih. Xje šoki. ki so v gradnji pa celo. nevtroni -o da uran z v*-okojgova svetloba j'- b:Ia tolikšna.
krni. Za to delo ji> bi o pf»- atom-ko težo dro»»iti. Pri tem; da jo za mnogo nifka-a a <vot-rabljenih 4.")4 milijonov din. V -<■ -pra-T-ajo njegovi nevtroni, -ibo šči]»a. Xe«b;l« č od Xom
to vsoto pa niso vračunani ----
stroški za mo-tova čez Donavo
200 UČENJAKOV GRE ZA SONČNIM MRKOM.
Na zadnji soji moskovsko a kadomije znanosti jo poročat akademik Fesenkov o pripravah za opazovanje popolnega som'm ga mrka, ki bo v sep-temibrn toga leta v -ovjet-ki Srednji .Vzi.ji in .-ieei v prostoru mod Aralskim jezerom iu kitaj- ko mejo.
Akademija znanosti odpošlje tja 4.T odprav z vet" nego 200 učenjaki, friavna opazovalna postaja bf> v Alini Ati. prestolnici kirgiško republike. Ta čas gradijo ruski inženirji .T! novih opazovalskih priprav, ki jih bo«lo oii tf-J priliki prvič l»reizku-ili.
i
BREZVESTNI GRADITELJI.
Pr« isk .valni sodnik v Buka-lošti j»' te «ltii vložil obtožnico pr ti graditeljem hotela, ki so j je osni ob zadnjf m potresu. ' ibio/niea očita arhitektom, da -«» »zvrševal? gradnjo z veli-j ko nviionta rno-1 jo in b rez vest-: no-t jo. Arhitekti in poli rji so |obte/t ni zaradi zloč:na uboja. ■ ^^ ž je. pioti katerim je naper-j iona obtožnica, so žo pod kljn-• čem.
Slovensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Veli-ka Blaznikov* Pratika zrn 1. 1941, in Priročni At-1m (38 btmnih zemljevidov) — vse skupaj $1.
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih
knjig izza objave zadnjega cenika :
Umirajoče duše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noe Križarji, Sienkiewiez. Kraj iunirat (Joško Jurae) Toiminee, (Ivan Pregelj)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
v Novem Sadu in čez Savo v Beogradu. .
Mednarodni dogodki, ki so, invli velik vpliv na svetovno gospodar-tvo, prav posebno j pa še na gospodarstvo v Jugoslaviji. so toliko povišali cene' gradivu in delovni moči, da ni- ; ti »približno ni mogoče ugotoviti končnih stroškov za to cesto. Co bi ostalo prilike take kakor so bile, potem bi za do-vršitev vseh dol bilo potrebno le še 220 milijonov din.
"AER0EMBILIJA."
Aimeri*Jke oblasti so storile potrebne ukrepe, da bi letalce zaščitile pred nevarnostmi tako imenovane "aeroemjbolijo" bolezni, ki povzroča nezavest nVrtvoude in celo smrt. Ta bolezen je na nenavaden način podobna znani 4'potapljaški" bolezni, ki se loteva potapljačev in delavcev v podvodnih zgradbah. Nastaja zavoljo dušikovimi meliurčkov v krvi in sicer pri letalcih, ki .se dvigajo hitro v velike višave.
(Poseibno p iloti strmoglav-cev so podvrženi tej nevarnosti in strokovnjaki so mnenja, da 'bo ta naravnost tem večja, čim bolj se bodo pospeševale brzine letal. Ameriška vlada je naložila trem strokovnjakom .da bi proučili aoroom-bolijo. Ti so priporočili uporabo tlakovnih komor za vež-banje pilotov. Nadalje naj bi se letalski učenci pravočasno privadili bivanja v velikih višinah .letalei pa naj bi imeli aparate s kisikom stalno na razpolago, padalci pa kisiko-ve maske.
Poučni spisi
ANIiLEŠK« SLOVENSKO BERILO. SeittvU dr. r. j. Kern. Veun^	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj amrof- knjitir* — "How to bttNH m *:iizra mt t«e V»ii*4
Statoa**.
V tej knjlirl K> »« pojMDllt lo aoko-nl s« noaeljeor	CeHA 35c-
IlOM.lfl ŽIVINOZDRAVNIK. si>l«al Franjo Dolor. 278 strani. Cena tnla ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za Tsakejca živinoreja; opis razolb bolezni ln zdravljenje; slike.
GOVEDOREJA. Spisal a. uefvart. 143 strsnl.
8 slikam*
KNJIGA O LEPEM VEDENJI). (Urbani.I Ves. ^	Cena ,75c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani	Cena 50e.
MLEKARSTVO, »pisal Anton Pere. 8 sllksml 168 strani.
Knjiga on mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.
Cena .5Qc
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 15« strani.
Ona
50c
NASE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI la BE-
SEDI. Opiral Fran Erjavec. :r_'4 strani. Bro*.
f« 25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi Trati ra stavbno, umetno to strojno ključavničarstvo t»r iele-sollvaratvo.
ODKRITJE AMERIKE, »pisal ti. MAJAK Trije
dell: 1UJ. 141. strani. Cena inebko ves Poljuden ln natsnčen o(>ls odkrlrla novega svets. Spis se člta kakor zanimiva povest tor Je sestavljen im> najlioljJiib vlrib.
Cena 50&
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. 291 m... Priročna knjlib-a. ki vsebuje vse. ksr Jo pri nakni>ii In prodsjl notrebno.
Cena 75©.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki oo boče Beznanltl s glsvniml čr»smi sodobno filozofije.
c m» .50c
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. SePtsvll Dr. F. Bradač. — «25 strani.
$1.25
li>LM ČEBELAR. Spisal Frank I^akmajer. lfiH strani.
Gos« $1,—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. SMtitll H.
PodkrajSek. — 437 strani.
Cena $1.—
ZDRAVILNA 2ELISČA. «2 strsnl.

Cena
•25c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street
New York, N. Y.


GLAS HIBOD X" New Yorf
Monday, March 31, 1941
USTANOVLJEN L. 18»
MSHBKBMK W^^F nMHHBHHK:'1	Ml®«?
S	:—: ROMAN :—:
Francoski spisai: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. g
<* un »?T! n m t hhti; h. ; wwBi**wiiinnttiiWBm n i niii mMoaaiMmjcmH ni w—r a i mmm \\ 3 ■Miroiiiiiiiiiiwiiniiiiii^
"Navsezadnje, ubogi moji otroci, sem izgubil pravico, grajati va« in mora edina želja je, tla ne bi preveč trpeli za mojo nesjMiinet. T« oji teti s- imam zahvaliti, da nisem osramočen; :>ač pa sem uničen. Ta škandal je zadal mojemu kreditu zadnji udarec. Moji upniki so padli čezme kakor psi na umirajočega jelena. Av on in naša hiša v Parizu bosta prodana, in pred tremi dnevi — je dejal s tistim gladom — so nam zaklenili pohištvo. T iko da eč smo prišli po moji krivdi!"
"Ah, papa, dragi papa!"
"Premisli ]>oložaj. v katerem sem pustil inciter in mala uva. Osmin bo poizkušal stvar zavleči in morebiti . . ."
Ne da bi dovršii svojo mrisel, je vprašal trenotek nato:
"Kdaj pa se omožiš?"
tin je pivi zastavil to težko vprašanje! Simona je zbra-v<-s voj pogum in odvrnila:	/
"Ne vem — kmalu — kadar vam je drago!" X svoji mračni razburjenosti se ni marala pritoževati in rekla ničesar več.
"Pomenil se bom s teto," je zaključil gospod d'Avron.
Svak in svakinja sta se sedaj vedno razumevala. Po štiri leseth tnent -ovi a-ivu sta se znašla prvi trenotek v popolnem j -o^lasju nad nepričakovano skupnostjo njunih interesov.
"Ni se nam treba dalje časa spoznavati," je rekla ladvj Kieanor gospodu d'Avron..
".Med bližnjimi sorodniki!"
"Torej smo vsi odločeni"'
"(iotovo!"
"In ali -e vam miudi — nazaj na Francosko?"
" Priznavam."
"Torej nima pomena podal Jšavati položaj, ki je nero-d< n — z*i vsakogar . . ."
"Nikakego pomena. Toda marsikaj nam bo še delalo r o»protje."
"Kaj neki?"
"Treba je dispinzev — več j h dispenzov — za mešan zakon — med krvnimi sorodniki."
"Poskrbe a fciii z:.nje."
"In naposled — huh
•uNaročda -eni mi kuj, cesar je bi'o treba. Kar se tiče osta-
le
m
PRED NASKOKOM NA TRDNJAVO DERNO
Angleška artilerija obstreljuje italjansko pristaniš-če Demo v Libiji. Po tridnevnem oblega-
ganju se je trdnjava Angležem podala.
Nadaljna poročila
JAPONSKA MORA POVSECl V VOJNO
Jaiponski vnanji minister Josnke Maeuokas, ki se nahaja
Macuoka bo obEskal 1 papeža
Vatikanski krogi so včeraj naznanili, da bo papež Pij v' Berlinu, se mora sedaj odlo- XII. sprejel v avdijenci ja-čiti, ako bo Japonska dejansko i j»onskega vnanjega ministra pobegla v vojno in se l>ojeva!a, Josnke Macuoko prihodnjo proti Angliji- ali pa l>o ostala sredo, sama in se bo morala pozneje
tfjo
sama bojevati z An Združenimi državami.
Macuoka se je včeraj prvič sestal s Hitlerjem in v razgovoru ž njim in vnanjim ministrom Joachirnom von Ribben-t.ropom je bil s* posebnim pov-darkom omenjen Singapur, da si ga mora Japonska polastiti, lega. bo Simona počakala, dokler njena mati ne ozdravi, da l>ojko 1k> šla v vojno proti Angli-r.iOglii sama vso nadzorovi-ti."	Jji
" Vi mislit,- na vse," je dejal gospod d'Avron, ganjen nad I Ako Ja»ponska sedaj noče hločut nostjo. s katero ic svakinja že vnaprej razumevala ptopiti v vojno, teda j se pozneje težave njegovega položaja in mislila, kako jim odjpomoči. j0 zmagovita Nemčija in Tta-Bila je oč'vidno izboma in velikodušna ženska, in očital;]j ]10	zmenili ako bo
v je. <la jo je toliko časa napačno sodi'. .
<M:tli hi v Londonu še več dni, ki jih je gospod d'Avron porabil v to, da si ;ie ogledal spomenike, lady Elcar.or pa, da > vlači Simono v prediajalnice k šiviljam in k založnikom v.ste. Ti potje so delali deklici le nepopisen, mučen in mami n napor, take da se j vpraševala, kako se more lady Kieanor držati pr,koncu..
"Shujša a si, slabo izgledaš," je naposled opaizil d'Avron.
"V Krlingtonu -i bo odpočila." je dejala lady Eleanor.
"'Pudi naoni -e uHrdi tjakaj," je rekel gospod d'Avron. '•Juti i ><• vrnemo, kaj ne? Dams popoldne si moram iti ogledat Tower."
Sel je gle lat T- \ver in se vrnil silno ganjen od tragičnih opominov na Ano Boleyn in Edvardove otroke.
Drugi dan je bil ves vnet nad potovanji m; mračno vreme delalo skrbi, "oleti je morala biti ta pokrajina ve-e a.
am
"Zveza nemških socija-1 isto v" v Londonu
Nemške sorija lirične skuipi-ne, ki imajo za svoj cilj sodelovanje v boju za strmoglav -1 jen je Hitlerja in njegovih zaveznikov, so ustanovili "Zvezo nemških soeijalističnih organizacij v Veliki Britaniji."
V Angliji je pri/bližno 70 tiso«" Nemcev in Avstrijcev. —
Nemško poslaiiištvo zažiga listine
V soboto popoldne je nemško poslaništvo pričelo sežiga-ti tajne listine, kar se zgodil vedno, ako se nameravajo prekiniti diplomatske zveze.
ZAJEC S TREMI NOGAMI.
A' Nechaniku na Češkem je neki lovec ustrelil zajca, ki je imel samo tri noge. Poslal je ustreljeno živa! v Prago, k ji r so ugotovili, da je žival, ko je prišla l.a svet, imela štiri noge, vendar je četrta n oga pozneje okrnela. Navzlic tentti je zajec bi tudi zelo uren. Ko ga je j lovec ustrelil, je tehtal štiri ki-
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. f imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE
2*4 x umVv — vezava nni»*t»n ......
-11 straiii ...... 25c.
NEBESA NAS DOM — (št. 415)
l!:ti \ 4*2 hhVV
SVETO riSMO .......
i n«Vv Cra 7-r
....... $3.—
K VISKI* SRCE — (št. 335)
x .'I:l, infev — 1 strani v ln»lrni i«'l.»li«ln ...... .jOc
K VIŠKI' SRCE — št. 408)
-Vi x ."»'l4 in«Vv — 224 strani Ona 73 rentov
RAJSKI GLASOVI — (št. 408)
H'i x -I i m'-»*v —	strani
istfvši Sv. Kriirv
Pot
Ona $1.50
RAJSKI GLASOVI — (št. 416)
x 4 in6'v — L'.V. strani vstevši Sv. Križe*' 1'ot
Ona $1.50
SKRBI ZA D1 ŠO
*» x 4l/2 liičev — 512 strani
Ona $1.75
j < K»-r se nam Je |N,..tW-ilo <l<»t>iti fe ui'ilitvfiiike jh> zelo ti i/k i <»ni, jih , tn.li morfion prmlajatl yori o-
I zna •'■»•n i cmi. Z:il<i^a pa ni <>|>^a-t>tio | velika, zato jilt naročite čiui|irt*j, <la Vam ln»m<> iiiMgii t njimi |<o-.Htrrfl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Key of Ilea re*
fino rer.itnp ..............J$&
▼ usnje vezano ......... .75
CATHOLIC POCKLT MANt'AI.
v fino u>nje rezauo......I,—
Slovenic Publishing Company
\VP:ST IStli STRIOKT
NEW voniš, N. V.
I
ji;
loirranie.
Spopad železniškega čuvaja z volkom.
sto. A to j • zadostovalo, da je videl, da mu j»- ino^ki v moil rem pa>("u tik /.a petami iu da je jirav tako prekoraeil četo.
IBannnik je komaj -ojie«" l>e-žal dai.;e, sapa mu je že pojemala in roke so se mu tresle.
iBilo n m je. ko da <<• b.i z zdaj sesedel. A njeirov preganjalec mu je bil zmeraj trdo-
Jvikor v Bosni in druarih ]»o-krajinah, je mraz zadnje čase Kakšnih oKem tisoč je interni- pridal lačne volkove t.ndi s ranih.
Koulnna in Gor-kei»a Kntora
--v dolino. Na postaji v .Tosip-
zašla v kako stisko in vojno. Gavrilovič V Ankari	dolu je volk sredi brleira dne
Ako tedaj hoče Japonska ures- T ,	. .,	napadel železniškega čuvaja,
ničiti svoje sanje na Daljnem Jugoslovj^ki po.lan.'k v Mo- k: pa se ,0 postavil vo;kl] Iztoku, mora kopiti na stran ^'i Gavnlovu-, ki je CKlstop.l, rchu ?a lV s paiieo „1,11. V osisča in pričeti vofno, ,ie pa k° f ]'lla	pogotlba 1>llei Rosi je Železniki mež-,
ostati samo molčeča članica tm°t J^^vijo in Nemčijo „? piUff povozil volka, ki je hi-' trozveze	|lia DuimJll» -le bl1 imenovan za tel po pro^i. Delavci, uislužbe-
Von Ri-bbentrop je na sinoč-1«1""^ bref portfeja ter je ni v imlrustriji v Dugi Resi. nem banketu, ki je bil prireien	^^ko po^stokrat večajo volka
Macuoku na čast v hotelu Ess-I1!1 . v	^ pa irredo vedno v <micah,
dospel v Ankaro, da se s turško vlada pogaja za jugoslo-
1M i
Posestva, ki so so sirila okrog gradu v nedogled, in gian-Jio/na veliča tnost Krliugtoua ga je očarala docela, in zresnil .-c je prvič -4'le tak'at, ko je zagledal Rihanda preti seboj.
;Ker si je tako preganjal to vznemirljivo misel, je bil mn-r>d;.ne že pozabil nezgodo svojega bodočega zeta, in pogled ujttgovo črno krinko je naviLal z zelo neprijetnim ču-Ktvolu« Xajmanj c< lo uro je bil molčeč in zanvisijen, nato pa te je odločil in začel gledati na Riharda z naraščajočo simpatijo.
4,\'rli dečko," je izjavil, ko je zvečer na samem s Simono jiieiešetavaI >voje vtise. "Iu čisto našega pleinjer.a je. ' V 'i.i-Mu nahajam /ope. vsti razboritost, nežnost in finost svojega ubii'gega brata 'Bil bi prekrasen nlož. — Škoda, da ima tisto •frJo reč na obra»u'>?
Sklonil se je bnže k Simoni:
*' I 'o v«4 j mi vendar," ji* vpr-isai Menimo. <4kdj ekriva p<»d njo/'
sem videla.je odgovorila Simona lakonično.
<4Xisi videla! He s, <la ne? — In ga jemlješ !"	,
Gospod d'Avron je debelo pogledal. Nato je našel ugoden razlog za to.
"To je ze!o lejpj.,» je dejal z prepričanjem. "To je čin poguma iti razuma, kakoršnega bi bila zmožna redkokatera yeirska. Hotela si se «ra najprej privaditi in se prikleniti k njemu, da mu boš mogla kasneje l&glje izpregledati, kar bi te bi.o v prvem Innotku nemara oplašilo. Jaz pa nisem navezan na takšno previdnost in hočem predvsetn da ga vidim."
In to ravno jc Simona želela, tega je čakala s tisto trdo-viatnost jo nade, ki jc vkoreninjena v našem srou do poslednji ga utripa. Ko jr zopet zajrledala Riharda. je začutila, ka-ko se je v nji i^novji ro^liln ncpreuiagljiva mržiija d» njega, šc si(nejša, nego prej. Da je ni pokazala, temveč se jo brez oči-vidncga odpora ix>dvrgla nežnfm-u in radostnemu sprejemu zaročenca, je morala pfirabiti svoje poslednje moči in jih napeti do trajnosti, •	,
Fan naea ji je še preoetajala. Gospod d'Avron ki se » u je od daleč zde;o vse ^premljivo, bi se v svoji vedni do-v/etiioHti za vtis trenotka nemara zgrozil pred strašnim po-g.edom, ki bi razoitei niogovim očem In naposled bo na v «k način vsaj vedela, pri čem da je, in konec bo te goreče, h ljre in žalostne r.»dovetln^«ti, ki jo neprenehoma muči. "Ali
ste ura videli?" je vjira'ala očeta, kakor bitro ga je 7ugled»ta drugi dar...	j
planade- v svojem govoru rekel, da vsaka bomba, ki je vržena na Anglijo, prinese Anglijo (bližje uničenju.
UY resniei je naše trdno prepričanje," je rekel, "<la je, usoda Anglije že zapečatena.! Kot poro«\a United Pres>s, je Že danes vemo, da je zmaga za i sovjetska vlada čestitala jugo-XeiiK-ijo dobljena in upamo, da 'slovanski vladi k ipremembi, bo proti koncu leta 1941 ve<l-l ki je dovršila v četrtek. — to ves- svet."
vansko-turško zvezo.
Rusija čestitala Jugoslovanski Vladi
La Guardia je povedal svoje mnenje
Prejšnji teden v četrtek je newyorski župan Piorello La Gnanlia ravno pregledoval predloženi proračun za prihodnje poslovno leto, ko so stopili v njegov urad poročevalci vodilnih newyorskih listov in ga vprašali za njegovo mnenje glede preobrata v Jugoslaviji. La Guardia je dvignil oči od proračuna ter v hrvaščini rekel:
"Zora puca, bit če dana!"
-O
{Nadaljevanje prihodnjii.)
p GLAS NARODA'0
£ pošiljamo v staro do-
j moviuo. Kdor ga ho- f j de naročiti za svoje jj /sorodnike ali prijate- j Jlje, to lahko stori. — f I Naročnina za stari! i kraj stane $7. — V M
Kraj
{Italijo lista i(iamo.
ne
poii-
Brzojavka sovjetske vlade, pra vi, da s*e je jugoslovanski narod zopet pokazal vrednega svoje slavne preteklosti.
Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda" v Vaši naselbini.
se jih volk ne upa napasti.
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Borta pl. Snttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KN.TTOARXT SLOVENTC PUBLISHING CO.
216 W. iS St., New York
-----,_. .j , . ■
LAXGKOW:
TO JE BILO PONOČI.
Biia je žametasto mehka, temna noč v Kin. Po eni od širokih sprehajalnih cest v četrti za vile, kjer so se odražale visoke pahne od blesteče se beline hiš, j<» zami-'ljeno stopal bančnik Sebastijan Tiqua. Ker je imel za seboj hu I in vroč «'«ii. se je hotel Še malo spre-i,vr*lt»o za petiimi. Njegov mo-lioditi. Alonso. zve-ti vratar. i p aš.' je frfotal v nočnem je bil to seveda odsvetoval. Iv" j' " • • •
"Pfivijo. da za<lnje dni ni Ti,,a i«' izmučeno zastoka!, prav varno hodit: tod okoli." hotni preganjalec, nu.ški v ie bil dejal v pomislek. "Pra-'s»»i"111	j.- obetal pre<l
vijo. da je neki strahotni moški naPo1 nezavednim bančnikon«. v modrem plašču, že več Iju-' Hesnie.-i jkhI ]»laš'en» se i«> di napadel . .	.zganila. Nato -e je p< javila
A irospoil Tiqua je le skomig vsn rumena in koščena. Dr/a-nil. rekoč:	;ljl '	potiskanega papirja.
"V po icijskih poročilih ni \ '/Preberite!" je pozval uka-bilo nič tak ira. To so pač sa-jz,:,,H'
me prazne niarnje iz b<«znie,"! Vos	strahu, treso-
— in ic odšel na sprehod.	rok in ^rsretivočih ustnic j'
'Zveneč ko srebro, se je z ,hral Sebastijan Tiqua tole: bližnie cerkve otrla-ilo	"Go«»pod: — Tale ponočni
naist zvokov. Pelnoči! Seba- dogodek vam je dokaz, da vaši stijan Tina je n hote začutil .živci ni<o v redu. aZtorej sle mraz. dasi je bila noč vroča. |iv>tn bni zdravljenja s praški
A i se ni tamle v senci velike palme nekaj oglasilo? Ti-
^fr. .Tame-a Swindleja z znamko Albivu. Dajte s." posveto-
sto, kaj je bilo tisto? Senca se vat> 7- našim Mr. Swindlejem iz
je daljšala :n daljšala, in zdajci se je zares pojavila moška postava, ki se jc bi a zavila v ve'i k. temnomoder pla^č.
Počasi in molče se je bližala postava.
Bančnik je zače! teči. a klop. klop so odmevali enakomerni koraki preganjalca.
Ves zbegan se je bančnik na-irlo obrnil in krenil v drugo(ni oproščen, čeprav je Lrosp«»-smer in čakal. Tekel čez cesto, dn Swindlejn = spretnim «un-hoteč fio skriti v park.	kom skoraj čeljust zdrobil.
Londona! Z*bavi'o je inlliko-vrno z najvišjimi svetinjami.
Z odličnim spoštovanjem, zavod za živčne bolezni,
James Swindle."
■Sebastijan Tiqua ic videl prrd s«boj samo še rdečo meglo. A potem — tako se je zirodilo. da je bil bančnik Sebastijan Tiqua zaradi silobra-
Lo se plaho se je ozrl nazaj.
ko je prisopihal na d m go ee-ei spet v re.lu.
Sicer so pa zdaj njegovi živ-
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" s g i 216 WEST !8th STREET, NEW YORK