SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 33 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 14 de agosto - 14. avgusta 2008 KDAJ VERJETI POLITIKOM BOGOMIR ŠTEFANI» ML. Zaradi septembrskih parlamentarnih volitev se politično izrekanje o vsem mogočem, kar bi lahko prineslo kakšno politično točko, niti sredi vročih poletnih dni ni umaknilo iz medijskega ospredja. Čeprav vsaj za zdaj ni mogoče trditi, da bi bila Cerkev in njena (družbena) vloga kakšna posebej vroča in izpostavljena predvolilna tema, pa beseda tu in tam nanese tudi nanjo. Nedavno se je o njej na kratko v pogovoru za Reporter izrekal ,,ideolog" stranke, ki je o sebi prepričana, da bo jeseni politično levico (spet) popeljala na oblast. V mislih imamo dr. Igorja Lukšiča, podpredsednika Socialnih demokratov. Zakaj se sploh lotevamo njegovih besed? Naš namen je ob konkretnem primeru odgovoriti na vprašanje, v kakšnem skladju ali neskladju so besede, izrečene bolj ali manj neposredno pred volitvami, in siceršnje, skozi daljše obdobje izpričane usmeritve neke politične skupine oziroma njenega izpostavljenega posameznika. V pogovoru za Reporter se namreč dr. Lukšič kaže za človeka, ki si prizadeva za nekakšno spravo med slovensko pokomunistično socialdemokracijo in Cerkvijo. Slednji priznava, da je pomemben družbeni dejavnik na Slovenskem, s katero želijo biti v dialogu. Njegova stranka je, kot pravi, sicer imela glede strateških zadev, kot je bil recimo t. i. vatikanski sporazum, drugačna stališča od največje verske skupnosti, ker drugače razume ustavno opredelitev ločitve Cerkve od države, vendar je to področje, ,,ki se rešuje z usklajevanjem, ne pa z odrivanjem enega ali drugega iz javnega življenja". Po Lukšičevih besedah je ,,Slovenija prerasla obdobje izrivanja sindikatov ali verskih skupnosti iz javnosti", ob tem pa je izrazil prepričanje, da ,,smo dozoreli za priznavanje legitimnosti tega vpliva in da je koristen za dolgoročni razvoj Slovenije". Ali imajo te besede ,,pokritje" iz dosedanjega ravnanja? Ko imamo pred očmi Lukšičevo razumevanje koristnosti Cerkve za dolgoročni razvoj Slovenije, znova spomnimo na njegove besede, ki jih je izrekel pred komaj nekaj meseci. Na neki tribuni je namreč postavil tezo, da moramo, ,,če hočemo v Sloveniji živeti bolje, zajeziti pohlep katoliške Cerkve". Cerkev naj bi bila po njegovih besedah kanal, po katerem iz države baje v Vatikan odteče kar pet odstotkov BDP, torej okoli poldruga milijarda evrov. (Mimogrede: prav toliko je menda vredno premoženje, ki ga lastniško obvladuje nekdanji član SD, predsednik uprave Pivovarne Laško). V sproščenem pogovoru s političnimi istomišljeniki je torej podpredsednik SD v Cerkvi videl najhujšo coklo slovenskega razvoja, bralstvo desno-sredinskega tednika pa prepričuje, da je cerkven vpliv razvojno pozitiven. Kdaj mu torej velja verjeti? Znova spomnimo, da je bil prav dr. Lukšič tisti, ki je ne tako dolgo nazaj, ko je bilo predmet vročih razprav vprašanje polnega javnega financiranja javno veljavnih programov zasebnih šol, širil še en strah pred Cerkvijo, namreč bojazen, da utegnejo biti katoliške zasebne šole prostor oblikovanja ,,cerkvene vojske". Takšno militantno izrazje, čeprav opremljeno s pogojniki, je bilo mogoče v takratnem razpravnem okviru razumeti kot niti ne preveč prikrito odrivanje cerkvene šolske pobude iz javnega prostora. Danes pa je nasprotnik vsakršnega izrivanja Cerkve iz javnosti. A da ta zapis ne bo zvenel preveč ad personam, velja znova pogledati tudi v veljavni program stranke, ki jo pomaga voditi dr. Lukšič. Cerkev v tem programu nastopa na več mestih. Njeno vlogo v preteklosti Socialni demokrati vidijo kot ,,mračnjaški katolicizem", danes pa je zanje ,,predmo-derna institucija", ki jo skušajo politični nasprotniki očitno neupravičeno vzpostaviti kot prostor varnosti. Cerkev razumejo kot enega izmed ,,okovov", v katerega želi neoliberalna strategija vkleniti posameznika, poprej oropanega svobode, takšno ravnanje pa vzpostavlja napetosti, ki se rešujejo ,,s protesti, kriminalom, uživanjem vseh vrst drog, s terorizmom in državnim nasiljem". Na programski ravni torej Socialni demokrati vidno družbeno vlogo Cerkve vidijo kot enega bistvenih krivcev za zasvojenosti, kriminal, terorizem ^ Sploh pa naj bi bilo politično dogajanje po letu 1990, predvsem s procesi, kot je bil denacionalizacijski, naravnano k ,,še večjemu vmešavanju Cerkve v politiko, šolstvo, medije in vsiljevanje njenih vedenjskih vzorcev v javno sfero z namenom, da bi jo obvladala in si jo prilastila". Razlika med današnjimi besedami vidnih predstavnikov SD, ko priznavajo legitimnost in koristnost cerkvene vloge v javni sferi, ter temeljnimi strankarskimi usmeritvami in dejanji iz preteklosti, ki so v Cerkvi praviloma videli družbenega zajedavca, torej kaže na izrazito neskladje. Primer izpostavljamo kot ponazoritev načelnega prepričanja, da morajo volilni upravičenci predvolilno dogajanje presojati čim bolj celostno in kritično. Podobnih neskladij bo v naslednjih tednih zanesljivo še veliko, zato bi bilo prav, da jih prepoznavamo in — ne nazadnje — tudi sankcioniramo. Plodovit obisk ministrice Mojce Kucler Dolinar ,,Želimo okrepiti obstoječe sodelovanje na področju naravoslovja in k sodelovanju pritegniti tudi raziskovalce s področja družboslovnih ved" je na tiskovni konferenci v ponedeljek 11. t.m. v Buenos Airesu povedala ministrica Mojca Kucler Dolinar. Na zaključeni razpis je namreč prispelo 25 prijav za mešane projekte, med njimi pa ni humanističnih oz. družboslovnih. O tem, katere projekte bosta državi finančno podprli, bo novembra odločala mešana slovensko-argentinska komisija. Tiskovna konferenca se je razvijala po razgovorih med slovensko ministrico in argentinskim ministrom za znanost, tehnologijo in produktivne inovacije (Lino Baranao). Obisk ministrice v Argentino smo na naših straneh napovedali že v številki 31. Novinarje je sicer najbolj zanimalo koliko in kako Slovenija vlaga v raziskave in razvoj, pokazali pa so tudi zanimanje za rezultate slovenskega predsedovanja Svetu EU, glede katerega je ministrica izpostavila, da se Unija zaveda, da Evropski raziskovalni prostor ne bo v polno zaživel brez internacionalizacije in odpiranja navzven. Poleg obiska argentinskega Ministrstva za znanost, tehnologijo in inovacije, kjer je opravila dvostranske pogovore, se je ministrica pretekli ponedeljek srečala še s predstavniki Med tiskovno konferenco: veleposlanik Vivod, ministrica Kucler Dolinar in minister Baranao. Državnega sveta za znanstveno in tehnološko raziskovanje (CONICET). Direktorica dr. Marta Graciela Rovira je izrazila zanimanje za možnost nadgradnje obstoječega okvirnega sporazuma o dvostranskem sodelovanju med državama s sporazumi po posameznih področjih. Predstavniki Argentinskega urada za spodbujanje sodelovanja z EU na področju znanosti, tehnologije in inovacij (ABEST), pa so članom slovenske delegacije predstavili na kakšen način si prizadevajo za izboljšanje in širitev sodelovanja z Unijo (pomoč raziskovalcem, raziskovalnim institucijam ter malim in srednjim podjetjem pri vključevanju v EU programe in mehanizme) ter kakšno je sodelovanje med latinskoame-riškimi državami. Ministrica se je v ponedeljek srečala tudi z dr. Petrom Skvarčo, svetovno priznanim glaciologom, Slovenska delegacija in gostitelji po sprejemu v CONICET zaposlenim na Argentinskem inštitutu za Antarktiko, ki deluje pri argentinskem Ministrstvu za zunanje zadeve. Naslednji dan, torek, 12. avgusta, pa je ministrica Mojca Ku-cler Dolinar obiskala Latinsko-ameriško fakulteto za družbene vede (FLACSO), institut Gino Germani, Univerzo Torcuato di Tella in Državno komisijo za jedrsko energijo (CNEA). V NA©! SKUPNOSTI Gospa ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je ob svojem obisku Argentine stopila v tesen stik tudi z našo skupnostjo. Že v soboto zvečer se je v Slovenskem domu v San Martinu udeležila drugega dela koncerta Slovenskega okteta, ki je v okviru prireditve ,,Ob taktu barv" začel enotedensko turnejo v Argentini in Urugvaju. V nedeljo 10. t.m. se je udeležila odprtja 38. mladinskega dne in maše v Slomškovem domu v Ramos Mehiji. V torek 12. je v večernih urah v rezidenci veleposlaništva sprejela znanstvenike slovenskega rodu ter predsednike organizacij slovenske skupnosti v Argentini. Ob vseh srečanjih s Slovenci v Argentini je izrazila občudovanje zaradi uspešnega ohranjanja slovenske kulture in vrednot. O teh in še drugi stikih z življenjem naše skupnosti bomo obširno poročali v prihodnjih številkah. Za štiri minute je bil rekord naš, srebro pa je njeno - za vedno Kot vsi vemo (in nas televizija nenehno spominja) v Pekingu potekajo olimpijade. O udejstvovanju slovenske delegacije poročamo na četrti strani. Hočemo pa se na tem mestu pokloniti Sari Isakovič, ki je ponovno ponesla (poplavala) slovensko ime na vrhunec. V kvalifikacijski seriji je postavila nov olimpijski rekord na 200 metrov prosto. Rekord je sicer trajal le štiri minute (pogazila ga je Italijanka Federica Pellegrini, končno zlata medalja), a slave ji nihče več ne more odvzeti (in Slovencem tudi ne). V polfinalu je prispela prva z najboljšim časom. V finalu, v torek ponoči, pa je plavalka z Bleda za Slovenijo priborila prvo srebrno medaljo na teh igrah. Hvala, Sara! Kmečki upori danes in nekoč IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI NACE FRANCI» Letos smo v Argentini doživeli velik a nekrvav kmečki upor. Vzrok tega je bil previsok davek na izvoz soje, ki ga je določila vlada predsednice Kristine Fernandez Kirchner. Upor se je navidezno končal v senatu, ki je ta davek, preje potrjen v poslanski zbornici, zavrnil. Daj Bog, da se bo v to deželo vrnil trajen mir, katerega močno potrebujemo in si ga želimo vsi argentinski državljani! A poglejmo v zgodovino. Upori kmetov in celo plemstva, segajo že v 13. stoletje. Takrat je kraj ,,Janez brez zemlje" samovoljno obdavčil angleške veleposestnike, ti pa so se kralju uprli in ga prisilili, da je sprejel državni zakon (Magno charto liberta-torum iz leta 1215), to je zakon, ki je zagotovil ljudem osebno in lastninsko svobodo. Ta zgodovinski dokument je postal prvi korak v prihodnjo demokracijo, ker je predvideval rojstvo parlamentarizma, a zakaj ne tudi korak v človekove pravice. Vzroki uporov so bili vedno gospodarsko-socialnega značaja, so pa tudi političnega in verskega ali pa vsota vseh teh. V Evropskih deželah so se na začetku 16. stoletja nakopičila huda nasprotja med posameznimi družbenimi razredi. Nasprotja med podložniki in fevdalci, so vodila v krvave kmečke upore. Spori so bili tudi med meščani in plemiči zaradi obrti in trgovine. Meščani so namreč hoteli, da bi se z trgovino in obrtjo ukvarjali samo oni, a vanjo so posegali tudi plemiči. Tudi vladarji (kralji) so hoteli imeti vso oblast nad plemiči, ti pa so težili k tem, da bi bili kar se da samostojni na svojem ozemlju. Nasprotja vseh razredov pa so bila usmerjena proti katoliški cerkvi, ker je ta imela v vseh deželah velika posestva. Papeški dvor v Rimu, škofje in menihi v samostanih, so živeli razkošno in vse preveč posvetno življenje. Nižji duhovniki po župnijah pa skromno. Imeli so malo dohodkov, zato so zvišali takse za cerkvena opravila in si nakopali nejevoljo revnih podložnikov. Nezadovoljstvo vseh družbenih razredov s stanjem v tedanji družbi, se je izrazilo v obliki verskega boja proti rimski cerkvi. Humanisti, kot Erazem Rotterdamski in drugi, so obsojali bogastvo cerkve, njene nauke in razmere. Vsi pa so zahtevali, da se v cerkvi marsikaj spremeni, popravi ali reformira. Začelo se je v Nemčiji, kjer so dominikanski menihi prodajali odpustke, to je, kdor bo daroval denar za cerkev sv. Petra v Rimu, so mu kazni za grehe odpuščene. Proti temu trgovanju je nastopil avguštinski menih Martin Luter, profesor na univerzi v Witenbergu. Sestavil je obtožbo 95 točk in v njih obsodil papeža in življenje višje duhovščine ter prodajanje odpustkov. Besedilo je poslal papežu v Rim. Prišla je zahteva, naj vse to prekliče, a Luter tega ni storil, zato ga je papež Leon X izobčil. Luter je priporočal naj bo cerkev revna, naj se vsi ljudje drže le evangelija in zato berejo biblijo v svojem jeziku. Tako je nastala nova vera in tudi nova cerkev: luteranska ali protestantska. Višji fevdalci so novo vero izrabili in so hitro pograbili cerkvena posestva, ter se s tem okoristili. Meščanom je prišla prav, ker ni bilo več treba plačevati za cerkev. Kmetje so hoteli posnemati gospodo in pričeli s prisvajanjem cerkvenega premoženja. Tedaj se je Luter postavil na stran gospode proti kmetom, ki so v oboroženih spopadih z gospodo, bili množično pobiti. Nova vera se je hitro razširila v Anglijo, Švico, Francijo in skandinavske dežele. Med katoličani in protestanti so se pričele dolgotrajne verske vojne. Med temi je izstopal organiziran pokol francoskih hugenotov - protestantov, ki ga je ukazala izvršiti Katarina Medičejska, avgusta 1572 v Parizu (šentjernejska noč). Reformacija se je razširila tudi v slovenske dežele. Lutrove nauke so v naše kraje prinesli študentje iz nemških univerz, rokodelci in trgovci. Nove vere so se oprijeli na slovenskem meščani (zlasti Ljubljančani), plemiči in nekateri duhovniki. Med vidne slovenske reformatorje štejeta Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Slovensko kmečko ljudstvo se po večini ni priključilo novi veri. Primož Trubar je bil sin turjaškega tlačana z Rašice pri Velikih Laščah. Živel je v časih velikih kmečkih uporov, turških roparskih pohodov in kužnih boleznih. Poznal je bedo in zaostalost kmečkih ljudi. Hotel jim je pomagati tudi s knjigo. Sestavil je dve slovenski knjigi: Abecednik iz katerega so se naši ljudje naučili brati in Katekizem, da bi iz njega spoznali Lutrove nauke. Knjigi je poslal iz Nemčije, kamor je moral bežati (bil je 14 šentjernejski župnik eno leto: 1546-1547). Reformacija je dala Slovencem pismenost in književnost, katero je prekinila protireformacija, ki jo je vodil ljubljanski škof Tomaž Hren. Ljudje, ki so sprejeli Lutrove nauke, so se tem morali javno odpovedati, knjige pa so komisije protireformacije požgale. V onih časih je veljalo pravilo: Cujus regio, ejus religio (vera vladarja je vera podložnikov). Habs-buržani so bili katoličani, tako so slovenske dežele ostale katoliške. Po kmečkih uporih in reformaciji, je slovensko ljudstvo zopet poseglo v svojo zgodovino. S tem je bil položen temeljni kamen skromnega začetka narodne zavesti. Zato se Slovenci doma in v zdomstvu, hvaležni spominjamo 500 letnice rojstva Primoža Trubarja. Pred dolgimi leti je neki slovenski pesnik, Trubarju takole zapel: v pre-milem jeziku nas prvi učil si moliti in psalme peti. TONE MIZERIT Jelinčič za popolno prepoved beračenja Vodja poslanske skupine SNS, vedno polemični Zmago Jelinčič meni, da bi morala vlada spremeniti zakon o varstvu javnega reda in miru, in sicer tako, da bi beračenje prepovedala. Za kršitev takšne določbe zakona Jelinčič predlaga izrek globe v višini 1.000 evrov. Kot je pojasnil, je po njegovem beračev iz Bolgarije in Romunije v Sloveniji vedno več, policija pa v zvezi s tem ,,ne naredi nič". Skupine so po njegovih besedah organizirane tako, da v Ljubljano pridejo z avtobusi, nato pa „gospodarji" po prestolnici razporedijo svoje „uslužbence". Ti berači morajo nato opraviti določeno število beračenj, „gospodarju" pa prinesti določen znesek denarja, sicer so po Jelinčičevih besedah celo kaznovani. Po njegovem mnenju kazen, ki jo predlaga poslanska skupina SNS, ni previsoka, sploh glede na to, da je z beračenjem možno, kot je dejal, „zaslužiti" tudi do 200 ali 300 evrov na dan. Začeli so pošiljati glasovnice za parlamentarne volitve Državna volilna komisija (DVK) je slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v državah zunaj Evrope pričela pošiljati volilno gradivo za volitve v DZ, ki bodo letos na nedeljo 21. septembra. Gradivo vsebuje tudi uradno prazno glasovnico. Po predvidevanju DVK bodo poslali 12.280 gradiv, s pošiljanjem pa naj bi zaključili do konca tega tedna. Kot so zapisali, bo volivec glasoval tako, da bo vpisal bodisi ime in priimek kandidata iz njegovega okraja bodisi ime liste kandidatov (stranke), kot to določa 82. člen zakona o volitvah v DZ. Ko bo gradivo začelo prihajati med naše rojake, bomo objavili podrobnosti in tudi pojasnila, da ne bi prišlo do nepravilnosti, ki bi glasove razveljavile. • 1 • • • v • Arhivi pričajo Dokumenti iz arhiva centralnega komiteja (CK) zveze komunistov kažejo, da je leta 1969 imel pri medijih ključno vlogo nekdanji predsednik Milan Kučan, je poročala TV Slovenija v sredinih Odmevih. Po podatkih iz arhiva naj bi Kučan tedaj sklical sestanek z „novinarji komunisti", na katerem so se dogovorili, da bodo ustanovili propagandni štab. Na omenjenem sestanku so, po poročanju TVS, še sklenili, da bodo izboljšali sodelovanje med novinarji komunisti in CK. Poleg tega so na TVS odkrili zapisnik seje sekretariata medobčinskih svetov, na katerem je Kučan dejal, da je za vse, s čimer niso v partiji zadovoljni, hočeš nočeš nazadnje kriv tisk. V nadaljevanju je Kučan predlagal, da bi bilo prav, če bi člani CK in sekretarji občinskih komitejev od časa do časa povabili novinarje in dopisnike ter jim poskušali iz svojega zornega kota odpreti pogled na probleme. Nekdanji predsednik republike je ob tem, izpostavil tudi dejstvo, da novinarji za vsako stvar, ki jo napišejo, hočejo imeti ,,žegen", ki pa jim ga nihče ne da, in opozoril, da bodo časopisi še krvavo potrebovali novinarje. TVS je razkril še zapisnik iz leta 1974, pri katerem je sodeloval tudi sedanji vodja SD Miran Potrč. Zapisnik naj bi samo pričal, da se je nadzor z leti še povečeval. Na skupnem sestanku so namreč sprejeli stališča, da je treba intenzivirati idejno politično delo ne le med časnikarji, ampak s celotnim časnikarskim aktivom. V četrtem sklepu pa so zapisali, da kadrovska politika ni zgolj zadeva uredništev, temveč tudi vodstev, torej same zveze komunistov. Zelo vidna je vladna ofenziva, da bi si pridobila nazaj nekaj izgubljene priljubljenosti. Manj je opazen napor, da bi povečala politično moč, ki se ji je izmuznila med prsti v teku štirih mesecev kmečkega upora. Prva rodi nekaj uspehov, o drugem je zaenkrat še težko govoriti. Gotovo pa nenehno pada zaupanje, kar je opazno tako znotraj kot zunaj države. Znova potres. Strateško povezavo med Argentino in Venezuelo je vlada predstavljala kot velik dosežek. Ugodnosti naj bi bile vidne predvsem na energetskem področju (uvoz težkih goriv), pa tudi na finančnem. Venezuela je tudi važen vir finančnih sredstev. Prav te dni je predsednik Hugo Chavez ponovno odkupil kar 1.000 milijonov dolarjev novih argentinskih bonov. Seveda to ni zastonj, ker bo zanje Argentina plačevala obresti v blazni mednarodni višini 15%. Problem je nastal, ko je Chavez bone prepustil ve-nezuelskim bankam, ki pa so jih takoj začele prodajati. Argentinski boni so se zrušili. Vlada je sicer kot protiutež začela kupovati bone prejšnjih izdaj, in s tem dosegla, da se je cena opomogla. A kot posledica tega, in še drugih dejavnikov, je domača borza zopet zgrmela. Kot trdijo opazovalci, je vladi že žal, da je Chavezu prodala bone. Zakaj pa naša država išče financiranja v Venezueli? Potrebuje dodatnih fondov za odplačevanje zunanjega dolga, a noče uporabiti deviznega fonda. Na mednarodnem trgu pa nam že nihče več ne posoja. To zlasti sedaj, ko je mednarodna ocenitev argentinskega finančnega stanja padla na stopnjo B. In doma? Notranji problem pa se ponovno suče okoli inflacije. Saj gotovo vsem že preseda to mišmašenje okoli inflacije in številk, ki jih objavlja uradni institut za statistike (INDEC). Po njihovih ocenah je namreč inflacija meseca julija dosegla komaj 0,4%, ko vsi resni privatni računi vsaj potrojijo to številko. Vladni funkcionarji na primer trdijo, da so cene prehrani meseca julija padle. Zanimiv je primer olja, čigar cena naj bi padla za 20%. Cena olja se je res znižala, a 20% je le številka na papirju pogodbe, ki jo je vlada (zloglasni Moreno) podpisala s proizvajalci. Poleg tega, ko so se cene olja blazno dvigale, jih vladni „umetniki" niso vzeli v poštev, sedaj, ko padajo, jih ponovno vključijo v statistiko, a kot da bi se medtem nič ne dogodilo. Ta način delovanja ima zanimive posledice. Ker vlada trdi, da ima prehrana danes iste cene kot avgusta 2007, medtem ko so se plače zvišale za okoli 30%, nam podatki kažejo, da je revščina v nazadovanju, medtem ko skoraj ni prebivalstva pod pragom skrajne revščine (indigencia). Drugi gospodarski podatki kažejo na bližajoče se nevarnosti: proizvodnja mesa je padla skoraj 6% v primeri z lanskim letom, medtem ko cene soje strmoglavijo na mednarodnih trgih. Saj se morajo opomoči, a medtem davčna nabirka na izvoz, ki je temelj vladne politike, precej trpi. Kazni in nagrade. Prav teh sredstev se poslužuje vlada, da si zagotovi poslušnost političnega prostora. Popolnoma vidne so razlike podpornih sredstev, ki jih prejemajo ene ali druge province. Zadnjič smo že omenili Cordobo, ki ima hude težave s svojih pokojninskim sistemom in skladom. Guverner Schia-retti zaman zahteva, da bi mu zvezna vlada poslala potrebnih in (po njegovem) dolžnih sredstev. Razni ukrepi varčevanja so povzročili ljudsko nejevoljo. Zato je prosil nujen sestanek s predsednico. Domače davke bo povišal tudi socialistične guverner province Santa Fe (Binner), ker s sedanjimi dohodki ne more izhajati. Celo zvesti buenosaireški guverner Sci-oli predvideva nova davčna sredstva. Res, povsod se napovedujejo hudi časi. A prav omenjena dodatna sredstva vlade so pripomogla, da se je gospa Cris-tina pokazala v Mendozi (provinca ,,nezvestega" podpredsednika Cobosa), obdana od sedmih guvernerjev. Gospa predsednica se zadnje čase močno razkazuje in njen govor je povsod pomirjevalen. A politični opazovalci dvomijo v iskrenost vlade. Mnogi ukrepi namreč kažejo, da je maščevanje v teku in menijo, da za njim stoji bivši predsednik Kirchner. Opozicija pa ob tem ne reagira. Premike je opaziti le okoli Duhaldeja. Seveda tudi Co-bos skuša ustvariti lastno politično področje. Glavna skrb. Gospodarsko vprašanje je res zapleteno, in kljub vladnim optimističnim slikam tudi socialni položaj ni cvetoč. Vendar je lahko zadnje dni opaziti, kako se zaskrbljenost prebivalstva znova seli na področje varnosti. Nenehni in vedno bolj pogosti ropi, ki se tragično sprevračajo v sledeče uboje, ustvarjajo nevarno vzdušje in zavest, da smo prepuščeni na milost in nemilost kriminala. Tudi v doslej bolj mirnih predelih (mislimo n.pr. področje San Martin), si zločin sledi zločinu in vprašanje je le, kdaj bo posameznik prišel na vrsto. Vladni namen, da bomo morali ob nakupu mobilcev pustiti prstne odtise, je sicer odmeven, a v konkretnih primerih brez učinka. Medtem ko po nas padajo streli, vlada udarja po zraku. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA VAS MLADCI IN MLADENKE Lepo zimsko srečanje Odkritje Baragovega spomenika Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija leta 1797, se je v gradiču Mala Vas na griču med Trebnjem in Dobrničem na Dolenjskem, rodil Irenej Friderik Baraga. Ob 211. letnici rojstva tega škofa, slovenskega misijonarja, svetniškega kandidata in zavetnika naše šole v Slovenski Vasi, smo se zbrali najprej pri sveti maši, nato pa v Hladnikovem domu v šolskih prostorih. Vsi skupaj, otroci, učitelji, starši ter vaščani, smo se udeležili spominske slovesnosti. ,,Le eno je potrebno" - To je bilo Baragovo škofovsko geslo. Ljubiti Boga z vsem srcem in bližnjega - zaradi Boga - kakor samega sebe. Kot izraz hvaležnosti, da je Bog podaril pred več kot 200 leti našemu narodu moža, svetniškega vzornika, za katerega upamo, da bo poveličan pred vesoljno cerkev kot koliko nesrečnih je potrebnih tvoje pomoči. Bog pripusti, da jih je zelo veliko na svetu, ki si morajo s trpljenjem zaslužiti zveličanje; drugi pa ga dosežejo z usmiljenjem do teh nesrečnih." Zahvaliti se hočemo vsem vidnim in nevidnim sodelavcem, ki so pomagali pri tem projektu, posebno pa Društvu Slovenska Vas za stalno podporo. Projekt je sofinanciral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Friderik Baraga, prosi za nas Boga, naj za teboj gremo in te posnemamo! G. R. Za zimske počitnice smo povabili ostale mladce in mladenke iz naših skupnosti v Slovenski dom San Mart^n. Na to srečanje smo se že dalj časa pripravljali. V sredo 30. julija 2008 smo z dobrodošlico sprejeli vse povabljence. Skoraj šestdeset jih je bilo. Po skupni molitvi smo s pomočjo staršev „potolažili" lačne želodce. Potem sta goste pozdravila predsednik in predsednica mladcev iz San Martina, Ivan Delich in Ivana Karla Petkovšek. Povedala sta, kako deluje tukajšnja organizacija. Za tem so pa sledile razne igre, ki jih je vodila ga. Monika Zupanc Filipič. Igrali smo se „telefon", po- sebno odbojko, med dvema ognjema, nogomet ... Tudi križanke smo reševali in tako bistrili um. V veseli družbi smo pokusili dobro pecivo in pili sok ali čaj. Veseli smo bili, da nas je obiskala ga. Emi Ur-bančič Marušič. Ob tej priložnosti smo ji izročili majhno priznanje, v znak hvaležnosti za njeno pomoč pri naših taborjenjih. Za konec smo se zahvalili Bogu za lep in doživet popoldan. Upamo, da je bilo vsem všeč to srečanje in da se kmalu zopet snidemo. Ivana Karla Petkovšek v imenu mladcev in mladenk iz San Martina naš nebeški priprošnjik in zavetnik, in njemu v čast, smo odkrili in blagoslovili Baragov spomenik. Obliko sta si zamislila ter izvršila Friderik Cerar in Monika Urbanija. Na šolskih stenah pa je bil v slikah prikazan življenjepis Friderika Barage. Slike je pobarvala Marijana Urbanija. Šolski otroci so s pesmijo in deklamacijo opisali Baragovo življenje predvsem pa njegovo misijonsko delo med Indijanci v Severni Ameriki. Na poseben način smo se ob tej priložnosti tudi spominjali vseh misijonarjev in misijonark in malo razmišljali o našem misijonskem poslanstvu. Sledile so tudi prošnje ter molitev za prištetje Friderika Barage k blaženim. Iz Baragovih zapiskov: ,,Če ljubiš Boga, ljubiš svojega bližnjega. Ne ostani pa pri lepih mislih; tvoja usmiljena ljubezen mora biti delavna. Koliko žalostnih potrebuje tvojih tolažilnih besed; PREDAVANJE ZA VISOKOŠOLCE Priče naše zgodovine, v • I • zive korenine V soboto, 5. julija smo imeli v Mali dvorani v Slovenski hiši tretje letošnje predavanje za visokošolce. Čeprav je bila tema slabo oznanjena (objavljen naslov je bil „Pričevanja domobrancev") so bila to pot pripravljena pričevanja o komunistični revoluciji na Slovenskem. Pričevala sta gospod Stane Snoj in ga. Pavči Eiletz. Njen mož arh. Marjan Eiletz, ki je prisostvoval predavanju v dvorani, je na koncu podal se svoja osebna doživetja. G. Stane Snoj je povedal svoja doživetja kot otrok, ko je imel 9 let. ,,Kadar je vojska je hudo, se hujše, ko je revolucija", je rekla njegova mama. Poudaril je, da je to, kar je povedal le nekaj po spominu in niti vse najhujše. Po majhni debati, je ga. Pavči Eiletz prebrala trpljenje v Teharjah. Napisala ga je, ko je bila stara 18 let, dve leti po tem doživetju in je bila že v begunskem taborišču pri svoji družini. Ta je bila njena osebna izpoved kot katarza. Vse to, kar je omenila, je doživela skupaj s svojo dve leti starejšo sestro Polonco. Arhitekt Marjan Eiletz je pa povedal svoje spomine kot mlad vojak. Med drugim je dejal: „Mamina molitev me je rešila". V spominu teh prič in v mnogih drugih domobranskih doživetjih, se čuti različne načine pripovedovanja. Nekateri ponosno in prepričano povejo neverjetne in žalostne dogodke, drugi zelo težko govorijo o tem, vendar v vseh govorih je prevladoval duh odpuščanja. B. R. Globalni geološki projekt V Oslu na Norveškem se bo začel 33. Svetovni geološki kongres, na katerem bodo ob njegovem začetku uradno sprožili spletni portal OneGeology (EnaGeologija). Kot so pojasnili na Geološkem zavodu Slovenije, ki je partner projekta, bo prvič na enem mestu mogoče dobiti vpogled v združene podatke o geološki podobi sveta. Globalni geološki projekt OneGeology se je uradno začel marca 2007 s podpisom Brightonskega dogovora v mestu Brighton v Veliki Britaniji. Osnovni namen projekta je zagotoviti javen internetni dostop do geoloških kart in geoloških podatkov vseh držav sveta na nivoju merila 1 proti milijon, so pojasnili na geološkem zavodu. Gre za to, da bodo nacionalne geološke karte in podatki, na katerih so karte utemeljene, sestavljene v veliko sestavljanko in dostopne preko svetovnega spleta. Sestavljena geološka karta sveta naj bi delovala podobno kot Google Earth. Dosegljiva bo na skupnem internetnem portalu, podatki pa naj bi bili brezplačni. Skupni internetni portal bo pomenil tudi vhodna vrata do podrobnejših geoloških podatkov v lasti posameznih držav ali agencij. "Geološka karta je dvodimenzionalna predstavitev tridimenzionalne Zemlje. V teh dveh dimenzijah sklepamo o lastnostih kamnin in zgradbi našega planeta," je dejal Bavec. Kot poudarjajo na zavodu, bo dosegljivost geoloških podatkov preko državnih meja nedvomno v pomoč ob soočanju z žgočimi vprašanji sodobne družbe, kot so klimatske spremembe in rast prebivalstva. Gre za problematiko toplogrednih plinov, vprašanje zagotavljanja mineralnih surovin in energentov v času, ko svetovne potrebe skokovito naraščajo in ko se geografska razporeditev povpraševanja hitro spreminja, so poudarili na zavodu. Projekt bo stekel v času in pod okriljem mednarodnega leta Zemlje. G. JOŽE RAZMIŠLJA Sola in vzgoja Lahko smo ponosni, da imamo v vseh večjih, pa tudi manjših slovenskih središčih naše tedenske slovenske šole. V njih že dolgo let, zastonj in z velikim navdušenjem, učiteljice in učitelji poučujejo naše otroke slovenske korenine jezika, pesmi, zgodovine in verovanja in tako dopolnjujejo delo staršev, ki so njihovi prvi vzgojitelji. Slovenske šole nadaljujejo delo staršev, ki ga doma ne morejo opraviti. Vsekakor jim gre za to nelahko in idealistično delo, velika zahvala in jim pripadajo besede svetega pisma, da tisti, ki so ljudi poučili, se bodo svetili v božjem kraljestvu. Je pa neko delo, ki ga šola ne more in ne opravi. To je vzgoja človeka, ki ima svoj začetek že v prvi dobi in v najnižjih letih. To je takrat, ko je otrok še doma pri starših in ne gre v šolo. To delo morajo opraviti starši, pa če tudi jih to stane veliko žrtev. Pozabiti morajo na sebe in misliti na tjste, ki jih potrebujejo. Šola uči, dom pa predvsem vzgaja. Vzgoja ni isto kot šola. Je delo drugačnega značaja. Šola domačo vzgojo samo dopolnjuje. To je njeno poslanstvo in namen. Doma naj starši, kot prvi vzgojitelji svojih otrok, navadijo vzgojence, da imajo vrata svojo kljuko, da jih zapiramo in ne zaloputnemo z roko ali nogo. Družinski mir je zelo odvisen od tega. Čeprav nimamo lepih in dobrih zgledov, je prav, da se za to pobrigamo. To bo tudi v šoli dobro vplivalo na druge. Isto naj velja za pozdrave. Ko pridemo v šolo ali v hišo, ki ni naš vsakdanji dom. Še vedno je v veljavi prednost, ki jo dajemo starejšim osebam, kakor je na primer sedež v skupnih vozilih ali kolektivih. Starejše osebe in noseče matere tega potrebujejo. Stole in klopi imamo, da se usedemo in morda tudi odpočijemo. Ne posnemajmo tistih, ki vse te stvari uporabljajo napačno. Dajo noge tja, kjer naj sedijo, ono pa, kjer naj slonijo, uporabljajo za sedenje. Isto velja tudi za mizo, doma ali v Domu. Ni, da bi na njej sedeli. Nanje postavljamo jed, ki nas vzdržuje in miza nas združuje. Tudi to spada k vzgoji. Vse te in še mnoge druge stvari bo olepšalo in olajšalo naše in tuje življenje in bomo v vsakem okolju priznani kot vzgojeni in ne samo šolani ljudje. Zgodovina imen v Sloveniji Slovenija in Peking 2008 Do začetka šestdesetih let 20. stoletja sta bila med novorojenci najpogostejši imeni Franc in Marija. V zadnjih desetletjih so Franca in Marijo izpodrinila imena kot so Boštjan, Matej, Nataša in Maja. Zadnja leta pa se največ staršev odloči za imeni Luka in Nika. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) o najpogostejših imenih po obdobjih rojstev so bila do leta 1920 pri dečkih najpogostejša imena Franc, Jožef, Anton, Janez in Ivan. Pri deklicah pa je bilo daleč najpogostejšo ime Marija. Njej so sledile Ana, Frančiška, Ivana in Angela. V obdobju 1921-1940 se je največ staršev pri dečkih še vedno odločilo za ime Franc, ki so mu sledila imena Jožef, Anton, Janez in Ivan, torej enako kot do leta 1920. Pri deklicah so bila v omenjenem obdobju na prvih treh mestih še vedno imena Marija, Ana in Frančiška. Namesto Angele, ki je padla iz prve peterice, je med najpogostejša imena na četrto mesto prišla Jožefa, medtem ko je Ivana pristala na petem mestu. Med leti 1941-1960 se je največ staršev novorojenih dečkov - tako kot v prejšnjem obdobju - odločilo za ime Franc. Tudi druga štiri imena med prvo peterico so bila tradicionalna: Ivan, Jožef, Anton in Janez. Pri deklicah je bilo tudi v navedenem obdobju še vedno na prvem mestu ime Marija, ki ji je sledila Ana. Pač pa med petimi najpogostejšimi imeni deklic ni bilo več Frančiške in Ivane, namesto njiju so namreč postale bolj priljubljene med starši Majde (na tretjem mestu) in Jožice (na petem mestu). Četrto najpogostejše ime novorojenih deklic v tem obdobju pa je bilo Jožefa. V šestdesetih letih (19611970) je pri imenih dečkov prišlo preobrata na samem vrhu. Po mnogih desetletjih se starši niso več najpogosteje odločili za ime Franc (ta je zdrsnil na tretje mesto), pač pa za ime Janez. Na drugo mesto se je prebilo ime Jože, sicer različica imena Jožef. Na zadnjih dveh mestih sta bila „novinca" na lestvici, imeni Robert in Andrej, ki sta izpodrinila Ivana in Antona. Še bolj temeljita je bila v omenjenem desetletju „modernizacija" imen pri novorojenih deklicah. Marija je bila sicer še vedno prva, pa tudi Jožica je bila še vedno peto najpogostejšo ime, vendar so se od drugega mesta naprej zvrstila imena Irena, Mojca in Tatjana. Prava revolucija med imeni dečkov se je zgodila v desetletju 1971-1980, ko so se iz lestvice petih najpogostejših imen poslovili že tradicionalno najpogostejši Franci, Janezi in Jožefi oz. Jožeti. Najpogostejše je tako postalo ime Boštjan, sledili so Andrej, Robert, Marko in Aleš, ugotavlja Surs. Med imeni deklic je usodo imena Franc doletelo tudi ime Marija - po desetletju na prvem mestu je ime ne samo padle s prvega mesta, ampak tudi iz prve peterice. Med prvimi petimi pa ni bilo več tudi Jožice, Irene in Tatjane. Iz prejšnjega desetletja je tako mesto med prvo peterico obdržalo le ime Mojca. Namesto imena Marija se je na prvo mesto zavihtela Nataša, njej so sledila imena Mateja, Mojca, Petra in Barbara. V desetletju 1981-1990 se je pri dečkih največ staršev odločilo za ime Matej, ki so mu sledila imena Marko, Rok, Gregor in Andrej. Pri deklicah pa so postala modna kratka imena. Najbolj priljubljeno je tako postalo ime Maja, njej so sledile Nina, Mateja, Petra in Anja. Med leti 1991 in 2000 se je začela moda kratkih imen tudi pri dečkih. Kratka imena je pri dečkih sicer v prejšnjem desetletju nakazalo že ime Rok. Tako je najbolj priljubljeno moško ime med starši postal Luka, sledili so Rok, Jan, Žan in Matej. Slednje je bilo tudi edino daljše od štirih črk, navajajo na Sursu. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so starši svojim deklicam najpogosteje nadeli imena Anja, Nina, Sara, Ana in Tjaša. Med prvih pet najpogostejših ženskih imen se je vrnilo ime Ana, ki je bilo do leta 1970 tradicionalno drugo najpogostejše ime pri deklicah. „Novinke" med prvimi petimi imeni pa so bile Sare in Tjaše. Med leti 2001 in 2006 je bil pri dečkih na vrhu še vedno Luka, ^sledila^ so imena Jan, Nejc, Žan in Žiga. Pri deklicah se je na prvo mesto prebila Nika, na drugem mestu pa je bilo ime Ana, sledile so Sare, Eve in Lare. Značilnost obdobja po letu 1990 je tudi pojav imen, ki pred tem med Slovenci niso bila znana. Takšna imena so med drugim Tian, Žan Luka, Mai, Tej, Job, Nej, Timej, Nico, Žan Mark, Tobi in Endrit - takšen je tudi njihov vrstni red glede na pogostnost. Med deklicami pa je med novimi imeni po letu 1990 največ Kiar, ki ji sledijo imena Adelisa, Tanaja, Ronja, Robin, Erin, Tiara, Nicol, Enya, Anaja, Taj-ra, Blerta in Endrina. Skupno je v Sloveniji po podatkih Sursa 32.640 Fran-cev, 26.184 Janezov, 23.193 Antonov, 22.776 Ivanov, 22.276 Jožefov, 17.732 Andrejev, 17.100 Markov, 16.438 Jožetov, 13.776 Marjanov in 13.247 Petrov. Med Slovenkami pa je 75.418 Marij, 29.946 An, 12.807 Iren, 12.442 Maj, 11.818 Jožef, 11.417 Mojc, 10.923 Frančišk, 10.524 Matej, 10.221 Nataš in 9.994 Ivan. Slovenci uspešni v matematiki Slovenci so v Bolgariji na 15. študentskem tekmovanju iz matematike osvojili dve tretji nagradi, prvič pa sta bili tam dve ekipi, ki so ju sestavljali štirje študenti z ljubljanske fakultete za matematiko ter študent s primorske fakultete za matematiko, so sporočili s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Špela Špenko in Nik Stopar sta na tekmovanju osvojila tretje mesto, Sara Kališnik, Peter Muršič in Kris Stopar pa so se v domovino vrnili s pohvalo. Kot so še zapisali v sporočilu, se je prvenstva v Blagoevgradu udeležilo 283 študentov iz okoli 70 univerz iz celega sveta. Zmagali so trije udeleženci, ki so v dveh dneh reševanja uspeli popolnoma rešiti kar enajst problemov od dvanajstih. Kosovel v Avstraliji Že prejšnjih časih se je slovenska literatura uspešno širila po svetu. Seveda je ta širitev dobila nov smisel in zlasti nov zagon po osamosvojitvi. Nov korak na tej poti je gotovo zadnji prodor pesnika Kosovela, to pot v Avstralijo. V Canberri so te dni predstavili knjigo angleških prevodov pesmi Srečka Kosovela ,,The Golden Boat", ki je naslov povzela po pesnikovi posmrtno izdani zbirki Zlati čoln. Knjiga je v prevodu pesnika in esejista Berta Pribca in njegovega avstralskega kolega Davida Brooksa maja izšla pri založbi Salt Publishing v Cambridgeu. Kosovela sta v Canberri predstavila znani kanberški pesnik, kolumnist in profesor Geoff Page in že omenjeni Brooks. O Kosovelovih pesmih v angleškem prevodu bodo 15. avgusta ponovno spregovorili v knjigarni Gleebooks v Sydneyju, je sporočil Pribac. Poezija Srečka Kosovela je v angleško govorečem prostoru poprej odmevala le v posamičnih objavah. Pribac in Brooks sta za knjigo prevedla 120 pesmi, tri besede pa sta pusti a v slovenščini, ker jih po Pribče-vem mnenju ni mogoče prevesti. Trije slovenski izrazi, ki so s Kosovelom odšli v svet, so burja, dolina in brinovka. Minister za šolstvo in šport Milan Zver se je v petek, 8. julija v imenu Slovenije udeležil odprtja poletnih olimpijskih iger. V okviru sedemdnevnega obiska je obiskal olimpijsko vas, se udeležil slovesnosti ob dvigu slovenske zastave in se srečal s športniki, ki zastopajo barve Slovenije. V Slovenski hiši je pripravil tudi sprejem za živeče Slovenke in Slovence v Pekingu, gospodarstvenike, športnike in časnikarje, ogledal pa si je tudi nekatere nastope slovenskih športnic in športnikov. Obisk na Kitajskem je izkoristil tudi za različna delovna srečanja. Tako se je srečal s prvo namestnico ministra Glavne uprave za šport Kitajske Hu Jiayan, s katero sta podpisala sporazum o sodelovanju na področju športa med Slovenijo in Kitajsko. V prvih dveh dneh tekmovanj je bilo sorazmerno malo nastopov slovenskih športnikov. Še najbolje je šlo svetovnemu prvaku na bradlji Mitju Petkovšku, ki si je v kvalifikacijah z relativno lahkoto zagotovil nastop v finali. Dobro gre tudi jadralcu Gašperju Vinčecu v razredu finn: v prvih štirih regatah je uvrščen v prvo deseterico. Na cestni enodnevni kolesarski tekmi sta visoki temperatura in vlaga bila močna tekmovalna nasprotnika. Medtem ko sta Borut Božič in Simon Špilak odstopila, sta Jurij Golčer (61.) in Tadej Valjavec (35.) ostala kar daleč za zmagovalcem. Predhodno so kolesarji upali na boljše položaje. Tretji dan je prinesel veselje nastopa Sare Isakovič (glej str. 1), ki se je Slovenska delegacija na otvoritvenem slavju. četrti dan povzpela v finale. Peter Kauzer je tretji dan izvrstno opravil s prvo vožnjo v olimpijskem parku Shunyi in za več kot tri sekunde prehitel vse konkurente. V drugi vožnji je zadržal prvo mesto. A v torek v finalu mo je spodrsnilo in pristal je na 13. mestu. Pravo razočaranje. Judoistka Urška Žolnir, ki je tudi vzbujala mnogo upov, ni bila preveč uspešna in je osvojila končno 7. mesto. Na lov za odličje se je podal še en bronasti olimpijec iz Aten. Stari znanec jadralnih tekmovanj Vasilij Žbo-gar je v prvi regati razreda laser zasedel zgolj 24. mesto, v drugi je bil 4., skupno tako po prvem dnevu zaseda 11. mesto. Na regatnem polju Qingdao sta nekoliko pokvarila uvrstitev Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny v razredu 470. Po štirih regatah zasedata 9. mesto. Ženski dvojec v istem razredu - Vesna Dekleva-Paoli in Klara Maučec - je v tretji regati zasedel osmo mesto, nato bil 17., kar je slovenski dekleti popeljalo na skupno 12. mesto. Zgodba se seveda nadaljuje. Naslednje poglavje v prihodnji številki. IZ ARHIVA ZVEZE Nedeljsko kosilo Gospa Kristina Jelenc, predsednica odseka Zveze slovenskih mater in žena v Miramaru, nam je poslala sledeči jedilnik za nedeljsko kosilo: 1. Pikantni zvitek, nadevana jajca na listih zelene solate. 2. Goveja juha z domačimi rezanci 3. Nadevana goveja pečenka, pražen krompir in 2 solati 4. Vaniljeva krema 5. Kava in domače pecivo pikantni zvitek Doma narejeno biskvitno ploščo namaži z zmesjo majoneze, ketchupa in drobno zrezanih trdo kuhanih jajc, obloži jo v prvi vrsti s surovo šunko, v drugi vrsti z rezinami sira, v tretjo vrsto pa daj rezine rdeče paprike in kislih kumaric. Biskvit trdno zavij, pomaži ga z majonezo ter okrasi z rdečo papriko. V hladilniku naj počiva par ur, potem ga pa nareži na 1 cm debele rezine. Položi jih na podolgovat krožnik in obdaj z na listih zelene solate položenimi nadevanimi jajci. nadevana jajca Iz trdo kuhanih jajc izloči rumenjake; zdrobljenim dodaj majonezo, gorčico, malo drobno zrezanega česna in peteršilja, popra in soli ter po potrebi dodaj malo jogurta ali kefirja. S to zmesjo napolni beljake in jih po vrhu okrasi s tenko rezino kislih kumaric. nadevana goveja pečenka V lep kos govedine naredi rez in ga napolni s sledečim nadevom: zreži šunko, sir, rdečo papriko, nariban korenček, malo peteršilja, popra in zrezano trdo kuhano jajce ter odprtje zašij. Meso potresi s soljo, poribaj s česnom in potresi s Knorr-praškom, tako pripravljeno naj počiva vsaj dve uri, najbolje čez noč. Peci ga v srednje vroči pečici 1 uro in pol do 2 uri, vmes ga polivaj z vročo juho. Malo pred koncem pečenja polij meso s smetano. Pečena pečenka naj počiva vsaj 10 minut, da jo lahko lepo narežeš. Pri kavi pa serviraj domače drobno pecivo, na primer, orehove rogljičke. orehovi rogljički V 350 gr. moke zdrobi 220 gr. masla, dodaj 100 gr. zmletih orehov, 150 gr. sladkorja in 1 celo jajce ter 1 rumenjak. Iz te zamesi naredi rogljičke ter ji bledo rumeno zapeči. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI predor gori Šentviški predor je znova zaprt za ves promet, saj je v noči na sredo, 6. julija, v stari galeriji odpadel del protipožarnega ometa. Ta odpada zaradi manjkajočega veznega sloja pod ometom. Uprava Darsa je od izvajalca del, družbe SCT, že zahtevala, da v celoti odstrani omet. Za napako pozicija krivi izvajalce del (angleška firma), opozicija pa zahteva odstope ministrov in uprave družbe za avtoceste (Dars). Premier Janez Janša je medtem od ministrov za promet i^n za notranje zadeve zahteval poročilo v zvezi s predorom Šentvid, do dogajanja v šentviškem predoru pa so kritične tudi parlamentarne stranke. Minister za promet Radovan Žerjav in uprava Darsa sta zaradi predora Šentvid ponudila odstop. Minister bo do odločitve premiera Janše še naprej delal vestno in odgovorno kot do zdaj, sam pa bo z ukrepanjem zoper upravo Darsa počakal do obravnave poročila o dogodkih v predoru, ki ga je zahteval Janša. statistične napovedi o turizmu Napovedan trend rasti števila turistov in njihovih nočitev v najpomembnejših slovenskih turističnih destinacijah se nadaljuje tudi v glavni poletni turistični sezoni. Direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga pričakuje, da bo statistika poletne turistične sezone še uspešnejša kot lanska. Napoved o nadaljevanju trenda rasti temelji na statističnih podatkih dosedanje sezone in uspešnih prizadevanjih za desezonalizacijo slovenske turistične ponudbe, kar pomeni ublažitev sezonskosti povpraševanja turistov. spričevali za železnici Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara se je sestal s predsednikom uprave hčerinske družbe avstrijskih državnih železnic Rail Cargo Austria Ferdinandom Schmidtom. Govorila sta o komercialnem sodelovanju med podjetjema v spremenjenih pogojih poslovanja na dereguliranem trgu EZ. Rail Cargo Austria je namreč letos pridobil varnostno spričevalo za vožnjo po progah v Sloveniji, Slovenske železnice pa so v zaključni fazi pridobivanja varnostnega dovoljenja za vožnjo po avstrijskih progah. brezposelnost v sloveniji V Sloveniji je bilo konec julija na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 61.550 brezposelnih oseb. V mesečni primerjavi se je brezposelnost povečala za 1,4 odstotka, tako kot je to običajno v tem delu leta. Glede na lanski julij se je brezposelnost znižala za 12,2 odstotka. PO SVETU gruzija Vojna na Kavkazu se, kljub nedeljski enostranski razglasitvi prekinitve ognja s strani Gruzije, nadaljevale. Rusija je namreč tudi v ponedeljek obstreljevala Gruzijo, vojaške operacije v Južni Osetiji pa je po lastnih navedbah v glavnem končala. V torek pa je razglasila konec vojaškega posega. Medtem napetost narašča tudi v zahodni gruzijski separatistični pokrajini Abhaziji, ki je konec tedna razglasila vojne razmere. V prestolnici Gruzije se je v ponedeljek dopoldan s predlogi EU za rešitev spora mudil francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki se je potem nadaljeval pot v Moskvo. Gruzijska vojska je pretekli četrtek sprožila obsežno ofenzivo na Južno Oseti-jo, med katero je po navedbah gruzijskih oblasti zasedla več vasi in obkolila prestolnico Chinvali. evro valuta Tečaj evra se je v primerjavi z dolarjem v ponedeljek zaradi zaskrbljenosti glede oboroženih spopadov v Gruziji in znakov upočasnjene gospodarske rasti v območju evra spustil na najnižjo raven v zadnjih petih mesecih. V Londonu je bilo treba za evro odšteti 1,5 dolarja. Iz istega razloga so se zvišale tudi svetovne cene nafte, in sicer na 116,8 dolarja za 195-litrski sod. bolivija Prvi neuradni rezultati kažejo, da so bolivijski volivci na referendumu o odpoklicu predsednika Eva Moralesa glasovali za to, da naj predsednik še naprej vodi državo. Poleg tega so odločali tudi o odpoklicu osmih od devetih guvernerjev, ki niso naklonjeni Moralesovi politiki, vendar je tudi večina od njih dobila zaupnico. Referendum je sklical predsednik Morales in je pomenil predvsem poskus, da si podvrže opozicijske guvernerje, ki kljubujejo njegovim reformam in zahtevajo avtonomijo od njegove vlade. zapostavljen referendum Danska je za nedoločen čas preložila referendum za odpravo nekaterih svojih izjem v Evropski uniji, ki je bil sprva načrtovan za jesen, je dejal danski premier Rasmus-sen. Kot je pojasnil, so po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem razmere tako negotove, da vprašanje referenduma o jubilejni študijski dan slov. kat. akademskega starešinstva Slovensko katoliško akademsko starešinstvo deluje že deset let v zamejstvu. Sicer so se starešine sestajali na sestanke in posvete že takoj po prihodu v emigracijo in sicer zlasti v taboriščih in v Rimu, kjer so nekateri tudi že sodelovali pri raznih mednarodnih katoliških zborovanjih, vendar se je SKAS formalno obnovil v Buenos Airesu v juliju 1948. Pripravljalno delo je takrat vodil in izpeljal prvi slovenski predsednik SKAS-a v domovini ravn. Bogomir Remec, ki je bil na prvem občnem zboru izvoljen za predsednika. Ko je SKAS v juliju 1950 slavil petdeseto obletnico ustanovitve v domovini, je bil prirejen prvi študijski dan prav tako na Paternalu (... ) knjiga karla mauserja: jerčevi galjoti Mauserjeva povest, Jerčevi Galjoti, je njegova enajsta leposlovna knjiga, izdana zdaj pri Slovenski kulturni^ akciji v Buenos Airesu, obsegajoča 136 strani. Če pomislimo, da je pisatelj šel z nami na pot, ne da bi bil doma prej izdal v knjižni izdaji kako svoje izvirno delo, potem nas gotovo preseneča njegova produktivnost v tujini. In res že v koroških begunskih taboriščih je začel s pisanjem ter je svoje povesti izdajal pri celovški Mohorjevi družbi. (...) slovenci v argentini moron slovenski tečaj Obiskuje ga 63 otrok. Začel se je 4. februarja in je vsako soboto na slovenski pristavi od 13.30 do 16.30. V počitniških mesecih je pouk vsak torek. Slovenski tečaj v Moronu obiskujejo naslednji otroci: Dečki: Brecelj Aleš in Martin, Debevec Tomaž, Golob Polde, Gorišek Marijan, Gričar Rudi, Hirschegger Frido, Gabrijel, Gašper in Peter, Kle-menčič Franci, Janko in Lojze, Kočar Mavricij, Kopač Ludvik in Marijan, Kovačič Peter, Lisjak Karel, Malalan Polde, Oblak Jože, Petančič Tomaž, Poglajen Lojze, Pograjc Marijan, Potočnik Milan, Simčič Janez in Jože, Tominc Jože, Verbic Franci in Mihec ter naslednje deklice: Cerar Anica, Debevec Minka, Fajdiga Jelica, Geržinič Marika, Golob Kristina, Gorišek Mimica, Hirschegger Magda, Kočar Ivanka, Kopač Jožica in Marija, Košir Milena, Lisjak Berta, Malalan Cvetka, Medic Anica in Marica, Pleško Helena in Mojca, Pograjc Zofija, Potočnik Mici, Pregelj Gabrijela in Marjanca, Rajer Metka in Simon-ka, Simčič Marija in Olga, Starič Anči in Metka, Škofic Metka, Škulj Magda in Marija, Tominc Anica in Marjanca, Vidic Danica in Žagar Marija. Tečaju stoji ob strani šolski svet, ki je pokazal že prav lepe uspehe. Svobodna Slovenija, 14. avgusta 1958 - št. 33 RESUMEN DE ESTA EDICION izjemah ni več aktualno. Rasmussen sicer še vedno upa, da bo Danska referendum izvedla. mladič v čilu? Nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov, generala Rat-ka Mladiža, naj bi pred približno enim mesecem iskali tudi v Čilu. Po poročanju beograjskega časnika Press, na katerega se sklicuje avstrijska tiskovna agencija APA, naj bi policija preiskala predmestje kraja Valparaiso, Mladiža pa v iskalni akciji naj ne bi našli. Možnosti, da bi se Mladiž skrival v Čilu, kljub temu niso popolnoma izključili, je sporočal Press. Mladiž naj bi po njihovih navedbah v Čile odpotoval pred dvema letoma iz Sremske Mitrovice s potnim listom že preminulega moškega. V Valparaisu naj bi imel manjši ribiški čoln, skupaj z nekim Čilencem pa tudi podjetje, ki je v najem oddajalo čolne. Njegov pobeg naj bi organiziral neki Nemec, podprla pa naj bi ga tudi dva bosansko-srbska podjetnika. Srbsko tožilstvo za vojne zločine je medtem potrdilo, da so prejeli „podobne informacije". visita ministerial En el transcurso de su visita a la Argentina la ministra de Educacion superior, Ciencia y Tecnica de la Republica de Eslovenia, Mojca Kucler Dolinar, se entrevisto con su par argentino, el dr. Lino Baranao. Tambien visito el CONICeT y dio una conferencia de prensa. Ademas tomo un import-ante contacto con la colectividad eslovena. (Pag. 1) la sublevaciön campesina La historia de las sublevaciones se remonta al siglo XIII. Las causas de los levantamientos siempre estuvieron ligadas a los aspectos socio-economicos de cada epoca. Por ejemplo: el rey de Inglaterra aplico fuertes impuestos a los terratenientes quienes finalmente lograron asegurarse las libertades personales y de propiedad de la tierra. Durante el siglo XVI en Europa hubo sangrientos enfrentamientos entre los feudales y sus subditos. La Iglesia pregonaba a la poblacion que realice donativos y as^ ser^an perdonados los pecados. Esto motivo el nacimiento de una nueva religion con Mart^n Lutero: la protestante. Entre los eslove-nos mas importantes que se vincularon con la nueva creencia estaban Primož Trubar y Jurij Dalmatin. El primero de ellos se preocupo por educar a los campesinos y acerco el catecismo protestante en lengua nativa. A pesar de esto, la nacion eslovena mantuvo la fe catolica porque en aquellos tiempos estaban bajo el imperio de la casa de los Habsburgos y el pueblo adquir^a la religion de sus gobernantes. (Pag. 2) monumento a baraga El 29 de junio de 1797, en la region de Dolenjska, nac^a Irinej Friderik Baraga. El misionero esloveno fue obispo y es candidato a ser santificado, ademas de ser el patrono del centro esloveno de Lanus. Para la misma fecha, en este ano, toda la comunidad eslovena de Slovenska vas se reunio en el Hladnikov dom para descubrir y bendecir el monumento al obispo Baraga (trabajo de Friderik Cerar y Monika Urbanija). Los chicos que concurren al curso de idioma presentaron la vida y la obra del misionero a traves de canciones y recitados. (Pag. 3) alegr^a para todos En las vacaciones de invierno (30 de julio) el grupo de "mladcev in mladenk" (preadolescentes) de San Mart^n invito a sus pares de los restantes centros eslovenos de Buenos Aires a pasar un d^a de esparcimiento. Fueron casi 60, los que se acercaron hasta San Mart^n para disfrutar de los juegos propuestos y pasar un buen rato. (Pag. 3) cuestiön de nombres Con el pasar de las decadas, la moda por los nombres de los recien nacidos var^a indefectiblemente. Segun la Oficina de estad^sticas de la republica de Eslovenia durante un largo per^odo prevalecieron en los primeros lugares los nombres Franc y Marija, seguidos por Jožef, Anton, Ana y Frančiška. Nuevos nombres y derivaciones de los ya conocidos se fueron imponiendo, para llegar a 1960 con otros nombres en el podio (Boštjan, Matej, Nataša y Maja). En los '80 eslovenos comenzo la moda de los nombres cortos a las ninas y en los '90 la moda llego tambien para los varones. La particularidad post '90 fueron los nombres que en Eslovenia no eran conocidos hasta ese entonces (Tian, Žan, Kiar, Adelisa). En los ultimos anos Luka y Nika fueron los mas elegidos. Entonces, que esperan para leer y descubrir los nombres que decada tras decada se impusieron en las partidas de nacimiento eslovenas. (Pag. 4) juegos ol^mpicos En la magn^fica fiesta inaugural de los juegos ol^mpicos Beijing 2008 estuvo presente la bandera de Eslovenia. La delegacion se compone de 61 deportistas que compiten en 13 disciplinas diferentes. Las mas numerosas son atletismo, seguidas de remo y natacion. En la prueba de 200 metros libres, la nadadora eslovena Sara Isakovič logro un nuevo record ol^mpico con 1:55:86 y se aseguro un lugar en la final del miercoles. La alegr^a por el record duro solo cuatro minutos, cuando la italiana Pellegrini nado los 200 metros libres en un tiempo inferior a la marca mundial. En kayak, el esloveno Peter Kauzer lidero la primera y segunda salida. Pero el martes fallo y termino 13°. (Pag. 1 y 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Nace Frančič, Rotija Grbec, Boris Rot, Barbara Rant, Ivana Karla Petkovsek in Kristina Jelenc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O