Slovensko-nacijonalest Ust.
.Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Larapret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
" svoboda, {ast, narod, rcsnica.
Oglasi i|i»pqslpnice Še računajo-po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 Vfn.," trikrat 420 vjn. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, Je cena posebnb znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frahkirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže' v Kranju.
V	13.	1000.

II. leto.
Kam plovemo?! — Na razpotju.
Požrešni Nemci nam hočejo na vsak na-žin zlesti za vrat in nas davili toliko časa. dokler ne damo zadnjega glasu od sebe. Z vso si!o nas pritiskajo ob zid in nas hočeio napraviti onemogle, potem pa nas oropali rodne nam zemlje.
Kako sistematično delajo Germani na ' Jesenicah za nemški značaj ondotnega kraja, o tem že čivkajo vrabci na strehah. Polastiti se hočejo občinskega denarja, s katerim bi Tadi polnili svoje lačne nemčurske goltance in podpirali svojo nemško šolo na Savi. Tudi faro bi radi prenesli z Jesenic na Savo, samo da bi dosegli svoj namen in pripomogli nemšlvu v lem kraju do veljave.
Pa izmislili so si še več. Imeti hočejo za Savo svoj krajni šolski svet, dasi-ravno ne najdemo v celi Av,striji menda nikjer kake občine, ki bi imela kar dva krajna šolska sveta. In naša slavna vlada gre tem nemškim privandrancem krepko na roko. Podpira jih na vse kriplje. Zaman so vse opravičene prošnje Slovencev-domačinov, na
PODLISTEK.
Jesenižki glgerl-
Živio! Zivio, Slovenci! Živio, Jeseničani! Dober dons, gspud Lukna, na zdar, gspud
katere se navadno ne odgovarja ali pa se jih pusti ležati me^l zaprašenimi akti. Ge pa misliš, da ti bo io, ker si Slovenec, kaj ustregli, se grozno motiš.
Nemci imajo na Savi svojo nemško šolo za katero pa so morali odtrgati nekaj otrok z Jesenic, nekaj pa iz Senožet, ki so všo-lana v koroškobelsko šolsko občiHO, da jim sploh ne stoji prazna. Danes, hvala Bogu, še ne eksistira posebno županstvo za Savo, temveč se imenuje jeseniška občina. Pa Nemci po vsej sili zahtevajo zase poseben krajni šolski svet. Kako pridemo vendar do tega, da se hoče krajni šolski svet trgati? To je mogoče le pri nas na Kranjskem, kjer naša vlada, vprežena v nemški jarem, deli venomer bonbone in bonbončke našim Nemcem.
In pred Božičem je povabilo okrajno glavarstvo v Radovljici občinska odbora na Jesenicah in Koroški Beli, da se snideta k skupni seji in volita naponiinani krajni šolski svet za Savo. Koroškobelanski občinski odbor s svojim županom g. Potočnikom na čelu se je polnoštevilno zbral v Klinarjevi gostilni na Jesenicah. Prišli so tudi: oba Luktnana, Vilfan, Frisch in Zavelcina — nemškutarski re-prezentanti občinskega odbora na Jesenicah. Narodnih slovenskih odbornikov ni bilo k
Janez Obglavlen! Glih zdej sm pršu curuk z ruskega aufštonda, k so me gspud ruski car zapodile, k so reki, de je preveč zgaga delam. Saj je pa tud res blo. Ta narpru sm jem per ajzenpon use šine sferderbou, pol sm tist krigšif «Potepkin» defraudirou, natu petroljum požgau, no jen na konc sm bombe na štand predajou. Pol so pa reki gspud batjuška: «Gigerl! zdej sm te pa sit. Do Jesenic t' plačam frajkarta, če nečeš, boš šou pa v Sibirijo ta bele medvede past.» Jest sm s pa mislu: »Pameten bod, gigrl, pejd raj na Jesenice ta črne medvede past, to bi od-vaga, kt pa ta sibirske. No, en na to ma-jengo sm dau cesaiju Mekvaužu roko, pa se odfnrou nazaj sem u Asling.
Ampek lej ga zlunka, kok se je vondr use spremenila. Gspud audumohar so nas zapstile na mojo ta velč žavost; to sm brau u «Slovenc», k ga tolk predajajo na Ruskem, k ta druge cajtenže tam nč na drukajo, pa jm popirja manka za «Hier». Ampek, de so gspud žopan demisjonirat moral kokr gspud Trepow, to sm pa glih kar zvejdu. Mejduš mora to sitn bt za gspuda fajmoštra jen za
seji, razen gg. Guština in Schreja, kateri poslednji je v njSi imenu podal primemo izjavo. Župan koroškobelski Potočnik je nato protestiral proti vsaki volitvi v oni 'krajnošolski odbor savski, dokler vsa zadev7:-'ae bo rešena pri zadnji instanci. Odgovaija mu okr. glavar, češ, da je zadeva že pravomočna, in se jizi nad kmeti, ki nočejo voliti novega odbora. Ves razburjen vstane na to g. Hkavc iz Javornika in pouči okr. glavarja, da ne sme vpiti nad občinskimi odborniki. Lukmanu se je zelo mudilo domov, zato je drezal glavarja, da naj odredi volitev. In volilo je p e t reprezentantov savskega nemštva novi krajni šolski svet, obstoječ iz nekega Smrekatja, Pretnarja in Verwegerja. Vprašamo pa sedaj okrajnega glavarja, kako je mogel odrediti volitev, ko je vendar videl, da občinski odbor jeseniški ni sklepčen. Ali je to postavno ? Ali res ni tukaj več živega krsta med Slovenci, ki bi se uprl takemu nepostavnemu postopanju od strani vlade.
Slovenci, stojte na straži! Položaj je* resen in mi moramo biti pozorni, previdni in dalekovidni. Ne dajmo se slepiti od nikogar, pač pa neustrašno naprej! V kratkem se bo bil odločilen boj, v katerem ali zmagamo, ali pa pademo. Zatoraj pripravljajmo se vestno
gspuda derehtarja. Jest sm le Hrbčen, če bojo zdej gspud fajmošter tud kašne »zgodovinske^ črtice o jeseniškh ponesrečencih> ven dali. Jest b djau, de b se ta narlepš bral, če b gspug fajmoštr napisal: 285 (cifra glih ne vem, kira pride na vrsto) dne 5. januarja 1906 je Joža s hruške pou, pa dva gspuda, enga črnga, pa enga debeuga pomčkou. Uržeh temu je bvo, k so hotl hruške trest, a še zrele niso ble, so pa Jožeta, kje gor na hruško splezou, dol stresi. Na, zdej pa mate požeruhi! Za en «martrl> b^m jest poberou za te tri ponesrečence, jen gor zapisu: <Tle na tem mest so bli ferderbani trije gspudje, k so za to konc moral strite, k so imel ta-le velka ideja, de b ob svečnci rad hruške tresl. Popotnik, ki greš miimo na Hrušico, povej Hruščanom, de pozim hruške ne rasejo, poseben pa lejtas ne, k je tko huda zima!> En drugbart kej več. Živio! Na svidenje!
in marljivo na bližajočo se bitko, kajti zmagati moramo. Ne sramotimo samega sebe, zakaj kdor laničuje se sam,
podlaga je tujčevi peti.
]Covičar.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino se je vršil na sv. treh kraljev dan 6. t. m. v restavraciji g. Emila Guština. Občni zbor je bil nad vse pričakovanje prav dobro obiskan. Predsednik g, dr. Fran Kogoj pozdravi vse navzoče ter po-vdarja v svojem nagovoru važnost družbe sv. Cirila in Metoda za narodni obstoj. Tajnik g. Fran Fabinc poroča: «Po znanih nerednih razmerah, ki so zavladale pri prejšnji podružnici sv. Cirila in Metoda, smo sklicali na dan 16. aprila 1905 občni zbor v gostilni g. Viš-narja, kjer se je osnovala sedanja podružnica pod imenom »Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino«, katero je tudi vlada potrdila. Podružnica je imela tekom osmih mesecev svojega obstanka 11 rednih odborovih sej, pri katerih so se obravnavale" večinoma krajevne jeseniške razmere, ki se tičejo družbe. Obča želja Jeseničanov je bila, da dobimo na Jesenicah svoj otroški vrtec radi prevelike oddaljenosti onega na Savi. In novoustanovljena podružnica je storila potrebne korake, da se je vrtec tudi res ustanovil. Vložili smo prošnjo na občinski odbor, da naj se izjavi za redno mesečno podporo, kar je odbor radovoljno storil. Vodstvo družbe nam je z ozirom na to izjavo preskrbelo učno moč, katero družba plačuje. Vrtec se nahaja v prostorih g. Fer-jana, s katerim se je sklenila pogodba za eno leto. Naša podružnica je priredila meseca decembra lanskega leta Miklavžev večer za otroke jeseniškega otroškega vrtca, ki se je, kakor znano, prav dobro obnesel. To je bil prvi Miklavžev večer družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Za lepo prireditev se moramo največ zahvaliti požrtvovalnosti rodoljubnihJeseničanovinSavčanov, ki so z denarjem prispevali in vrtnarici go-spici Malyjevi, ki je imela s prireditvijo gotovo dokaj truda. Letošnje glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Št Juriju ob juž. železnici se je udeležila podružnica po svojem delegatu podružničnem tajniku. K
Prvič na vas.
Spisal Fr. K.	Konec.
Srečno sva prestala prvi strah, kije bil k sreči ves bel in miren. Brez večje nesreče prideva na Žirovnikov vrt. V hiši je bila že tema. V bližini hiše sva dobila zopet ko-rajžo. —
—	Po kaj sva prišla na Žirovnikov vrt? vprašam Jerneja, ki je &tal poleg mene in srepo zijal v tenmo noč.
—	Po--po — — po nič!
Molče sva stala in mislila vsak svoje. —
—	Janez! oglasi se Jernej.
—	Kaj? pravim tiho.
-- Jaz bi pa šel rad Zirovnikove Mance*) k' \;il.
—	Zakaj?
—	Za nič; in zopet sva stala tiho.
*) Matice, Jerice, France i. t. d. klicat je vkoreni-njen ljudski israz in ga se kaže preminjati v Manco, Jerico, Franco klicat.
novem letu smo poslali glavni družbi 200 K, s katero svoto je postala podružnica pokroviteljica družbe in kot tako zastopa vedno istočasni predsednik podružnice. Koncem svojega poročila naj še omenim, da šteje podružnic«, ki je bila ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade z dne 11. julija 1905, št. 2534, 40 letnikov ter sklepam z željo, da bi se to število kar najbolj pomnožilo v prospeh naše prekoristne šolske družbe.* Poročilo tajnika se vzame na znanje. Ko poroča blagajnik g. Humer o denarnem prometu podružnice, se izvolita pregledovalcem računov gg. S c h r e y in Višnar, ki izjavita, da sta našla račune v najlepšem redu. G. Schrey predlaga, da se z vsklikom voli stari odbor, kar se sprejme in je bil le mesto g. Mesarja, ki izstopi iz odbora, voljen enoglasno g. Jakob Ferjan. Izvoljen je bil toraj sledeči oebor: Dr. Fran Kogoj, predsednik; Ivan Legat, podpredsednik; Fran Fabinc, tajnik; Lovro Humer, blagajnik; Jakob Ferjan, Emil Guštin in Štefan Lazar, odborniki. Med slučajnostmi prebere predsednik vabilo k bo-žičnici otroškega vrtca na Savi ter opozarja na dejstvo, da vlada med obema na Jesenicah obstoječima podružnicama družbe sv. Cirila in Metoda prijateljsko razmerje. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali predsednik vsem navzočim za udeležbo ter zaključi zborovanje. Blagajnik je nabral pri občnem zboru 52 K za podružnico.
Odstop žnpaaa Klinarja. Na Jesenicah se vrste dogodki hitreje kakor v rusko-japonski vojski. Nihče ne ve, kaj prinese prihodnji dan in tako je tudi občinska seja dne 5. jan. izpadla jako nepričakovano. »Slovenec* je prinesel širokoustno brzojavko, da pride demonstrirat 1000 <Jelavcev, v resnici jih ni bilo niti 200. Župan Klinar je hotel oddati vodstvo seje namestniku Trevnu, a že pri prvih njegovih besedah so zagnali Za-bukovec, Krive, Vilman in tovariši huronski krik; začeli so na najostudnejši nečin zmerjati župana in kričati nad njim, naj odstopi. Kaj takega se župan pač ni nadejal od stranke, kateri je bil vedno bolj naklonjen, ko nam. Sedaj bo vsaj spoznal, kje so njegovi prijatelji. Ni nam potreba zagovarjati župana; da je bil za svoj posel sposoben, kaže dejstvo, da ga je vestno opravljal 15 let in gotovo ni zaslužil, da se ga na tako
—	Pojdiva gledat, kje leži, začne zopet Janez.
—	Zakaj?
—	Zato! Ali te je strah?
—	Mene nič!
—	Mene tudi nič! Greva!
Komaj se prestopiva nekaj korakov, zasveti se, v skladnici zaropota, vrata se odpro — dobro ne vem, ali so se odprla, ali ne, ker nisva imela časa gledati — meni so padle vile iz rok in bežala sva, kar so naju noge nesle po bregu navzdol. V smrtnem strahu pridrviva v neko gosto reč, ki je strahovito šumela. Jerneja zgrabi nekaj za nogo in že li^ži kakor dolg in širok na tleh. Tudi mene zgrabi ona nevidna moč in me vrže poleg Jerneja. Strahu otrpla in onemogla molila sva goreče vsak v svojem srcu k vsem svetnikom in angelu varhu. Zakaj nisva ubogala očeta in šla v svisli. V vaškem zvoniku bije polnoč in mesec prileze izza Višenc. Lahek veter je pihljal od juga. Molitev je
podel in nesramen način napada. Pristaš naše stranke on ni bil, Lukman in Zabuko-vec sta imela preveč vpliva nanj, toda pred njegovo osivelo glavo smo mi imeli vedno spoštovanje. Klerikalci in Nemci so ta dan jasno pokazali, da so zmožni vsake surovosti in da se ne brigajo ne za postavo, ne za osebno čast, samo da zadoste svojemu fanatizmu. Sicer so se pa s tem surovim činom opekli najbolj sami, vsak pošten človek obsoja njihovo nasilstvo, ki bo imelo še svoje posledice. — Toda te ljudi naj Big razume, čez par dni j so pa pri seji zahtevali, naj zopet župan Klinar prevzame županstvo; čez teden dnij bi ga pa zopet vrgli! To so značaji.
Pongratz odbornik — Sildmarke! Pon-gratz hoče na vsak način priti v kak odbor, in ker se ga Slovenci povsod branijo, se je zatekel k Sudmarki, misleč, da ga bodo tam vzprejeli z odprtimi rokami. Toda mož se je opekel. Odpadnikov tudi Nemci nimajo v časti in zato so napeli vse moči, da so se ga odkrižali. In to je zaveznik Zabukovca! Gliha vkup štriha!
Imeniten odbornik je Žrjav iz Plavškega Rovta, po domače Zakamnik. Kadar je kaka <eja na Jesenicah, ga dobe Rozman in Krive v roke in mu tako dolgo pihajo na mehko srce, da gre raji z njima v oštarijo nego k .seji. V oštariji pa je zadnjič pogruntal največjo modrost, kar jih je še izbleknil. Tisto je že rejs, da so.štederan Idje na svejt, ampak to pa rečem, gospod fajmoštr so pa le še ta narbl štederan«. Rovtarji so tega svojega zastopnika jako žalostni, zato bodo pa gledali, da izbero iz svoje srede prihodnjič res moža, ne pa šalobardo.
Krivcu v odgovor. «Slovenec» je v svoji prirojeni mu nesramnosti in lažnivosti prinesel notico, da je Krive g. notarju Plan-tar u javno v seji občinskega sveta očital nepoštenost in da ga Plantan ni tožil. Vsled tega se čutimo prisiljene pojasniti vso zadevo. Krive je bil, kakor je znano večini občanov, dolžan ljubljanskemu trgovcu Zupancu dve zadolžnici in ker ni plačal obresti, iztožil je Zupanec svoji terjatvi in je Krivčevo posestvo po dr. Trillerju tudi eksekutivno prodal in oziroma sam na javni dražbi kupil. Danes je trgovec Krašovec na tem posestvu zakup- ! nik. Krive si je pa najel odvetnika Vencajza
naju nekoliko pomirila. Prvi dvigne glavo Janez, a strahu zatrepeta in jo stisne k tlom. Drhtel je, da je kar šumelo.
—	Kaj je, prašam ga komaj slišno; toda odgovora ne dobim.
Tn petaje dvignem glavo tudi jaz in se skoraj onesvestim. Komaj deset korakov od naju je stal strah, visok kakor vaški zvonik, zgoraj bel, spodaj črn. V dvigneni roki je dižal svetel in krvav meč — — naprej nisem več videl. Goreče sera molil očenaš za očenašem in se tresel od strahu in mraza, Jernej je ležal kakor mrtov poleg mene.
Ura je bila eno. Počasi privzdignem glavo, strah je stal še na svojem mestu tak kakor poprej, vendar se mi je zdel še mnogo večji. —
V smrtnem strahu izmučeno zadremljem. — Glasen ropot me prebudi.
—	Oče naš, kateri si v nebesih, — Jernej, Janez, brž po koncu! Posvečeno bodi — brž
in je z lažjo izpodbijal eno terjatev Zupanca, češ, da ni dobil denarja, čeravno mu je bil Zupane vpričo Plantana posojilo izročil in odšel. Vse laži niso Krivcu mogle pomagati in on je izgubil pravdo. — Nato je vložil kazensko tožbo zoper Zupanca radi goljufije oziroma radi oderuštva. Plantan je bil kot priča zaslišan in je potrdil, da je Zupane Krivcu pred njim odštel valuto. Tudi ta korak ni imel uspeha in kazensko postopanje je bilo zoper Zupanca ustavljeno. Iz tega je razvidno, kakšne laži trosi Krive okrog, če govori, da je Plantan nepošteno ravnal. Če bi bila ta trditev resnična, bi bila gotovo Zupane in Plantan kazensko obsojena. Krivca pa pozivljemo, naj ponovi svoje trditve pred pričami, če ima res tako korajžo.
Veselico prirede diletantje na Dovjem v nedeljo 14. jan, t. 1. v gostilni pri Želez-niku na Dovjem. Spored: Kratkočasna burka v enem dejanju. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 40 vin. stojišča 20 vin. <!!isti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. K obilni udeležbi vabijo najuljudneje diletantje.
Tombolo in veselico je imelo v nedeljo 7. t. m. najmlajše gasilno društvo na Hru-šici. Dobitki pri tomboli so bili zelo lepi. Veselica se je obnesla dobro. Udeležba je bila precejšnja, med obiskovalci smo opazili mnogo Jeseničanov, kakor tudi Jeseniško gasilno društvo. Škoda, da je zabavo malo motil ogenj v Dobravi.
Premodre besede je izustil kandidat Kristl iz Kurje vasi pri zadnji obč. seji: Zdej, ko smo glih vsi vkup, pa jest občinski odbor razpustim.* Mož je mislil, da ta njegov odlok takoj stopi v veljavo in da takoj on zasede izpraznjene stolice.
„ŽnpaiistTO Jesenice" se je preselilo y bivšo kaplanijo, odstranil se je dvojzezični napis in se nadomestil s samoslovenskim.
Plesno veselico priredi v nedeljo, dne 14. januaija 1906 prostov. požarna bramba na Jesenicah v prostorih gosp. Josipa Klinarja na Jesenicah. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K", dame proste. K najobilnejši udeležbi uljudno vabi	odbor.
O. Šmac je nabral v veseli družbi za podružnico sv. Cirila in Metoda 2 K 2 vin. Iskrena hvala.
vstanita potegaja, — tvoje ime, pridi k nam — vražje seme — tvoje kraljestvo — pro-kleta lenuha, no, ali bo kaj ali ne, brž, gremo v senožet--
Brankov oče so ropotali po sviselnih T?ratih, molili svojo običajno jutranjo molitev in naju klicali. Še nikdar v življenju ne poprej ne pozneje nisem slišal tako milega, •vabljivega in prijetnega človeškega glasu, iakor se mi je zdel tedaj glas Brenkovega očeta. Saj je bil tudi v Istini glas rešilnega angelja, kajti strah v koruzi je še vedno ^ržal povzdignjeno roko z bliskajočo, deloma zarujavelo koso nad najinima glavama.
Ni mi treba praviti, da sva ležala v do-«nači koruzi malo proč od svisli, strah sva pa postavila nekaj dni poprej z Jernejem vranam v strašilo. Bil je iz Janezovih luknjastih hlač in iz očetove izprane hodnične «rajce.
Oratorijska koncerta „61asbene Matice" v Ljabljani. v nedeljo, dne 14. januarja in v sredo, dne 17. januarja proizvajala bo »Glasbena Matica* v Ljubljani krasno, veliko, novo delo «Gantikum cantikorum* ali <Visoka pesem kralja Salomona* pod vodstvom konc, vodje gosp. M. Hubada. Velik komponist, morda najbolji, kar jih sedanja laška glasba premore je Henrik Bossi. On velja za najboljšega klasika moderne laške resnejše godbe. »Visoka pesem> je že njegovo 120. delo. Od cele svetovne oratorijske literature zadnjih let je pa najlepše. Delo se v Avstriji razen v Pragi še ni nikjer izvajalo, krasno pa je tako, da se je na Nemškem, Angleškem, Holandskem in Francoskem tekom 4 do 5 let že tridesetkrat v velikih koncertih z največjim uspehom izvajalo. V delu «Ganticum canticorum* sta dve veliki solistovski partiji: sopranska partija izvaja besede «neveste*, ki po tolmačenju predstavlja »Cerkev Kristusovo na zemlji*, baritonska partija pa izvaja besede «ženina», »Kristusa«. Šopransko partijo »neveste* pela bo odlična koncertna pevka iz Dunaja, gospa Henrijeta Kury, katera je pri oratoriju sv. Frančiška v stolni cerkvi tudi sopransko partijo pela. Veliko in hvaležno baritonsko partijo »ženina* bo izvajal kot sodelujoč solist operni pevec slovenskega gledališča gospod Jan O u i' e d n i k, ki je ljubljenec slovenskega gledališkega občinstva in od katerega je pričakovati, da bo s svojim visokim baritonskim gladom visoko partijo dela najkiasncjše in z največini učinkom izvedel. ^ešani zbor »Glasben? Matice*, okoli 140 pevcev in pevk ima i/.vaja ti v ornloriju krasne zbore, poleg trga nastopi veliki orkester godbe c. in kr. pešpolka et 27. pomnožen z nekaterimi člani »Glasbene Matice*. Koncerta se priredita v veliki zgornji dvorani »Narodnega doma* in se pričneta obakrat točno ob polosmih zvečer. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri g. J. Lož ar ju na Mestnem trgu in sicer sedeži po 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 60 v.

Skrb vsake gospo dinje je posvetena družinski blaginii!
Kathreinerjeva Kneippova sladnft kava
je po Katnremcrjevem nacinu ivo jega proizvajanja okusna, zdravju v protpeh in poceni, ima torej neprecen Ijive prednosti za vsako gospodinjstvo I
Poudarjajte pri nakupovanju izrelno ime Kathrtiner in zahtevajte le izvirne zavojt z varst veno inamko iupnik Kneipp.

Naznanjam p. n. občinstvu, da se nahaja ▼ Arhovi hiii na Javorniku St. 81
»ranila ddailiiica
katero je otvoril Rudolf Kolar in kateri se p. n. občinstvu najuljudneje priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča popravila. Dalje si usoja vsakomur zagotoviti najsolidneje delo, najboljšo postrežbo ter najnižje cene.
221—3
HOTEL „I1.IRIJA'<
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega. sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljublje«^rvaški pelinkovec. — Izboma
kuhinja. Poktrežba točna. Cene niske.
i
Za innogobroj'en obisk prosi spoštovanjem
Fiic Novak.
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka In pokalic (kraherl)
v Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke.	29—35
postretba točna. Cene nizke.


urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t d., dalje zlatnine In srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—53
AUn hnnt»fš» f
JFm	mm ^0S	/:://>///, zonfevajfeceni/^
fvrdke J{. Sutfner, urar v }(ranju.
Kaj je


Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična	•
ustna voda.
I
Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič.	j
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—55
pifoVarna
G. Jkncr-jcfib ieiliilcV
V £jiibljaai
Wolfove ulice št. 12
priporoča sfavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcih in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjiiii odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križci in zlato kolajno.
Poštne hranilnice račun št 867.569.
7i;Iiatita in založo^tVo
Poštne hranilnice račun št. 867.569.
3^. ?r. £anpret ^ Ktanjti
VrcdBiStVo i« npraVniStVo
»Gonojca"
KrcdniHtVo in upraVni^tVo
„]csciii$K( straže"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna drnštva, hranilnice in posojilnice.
Vizitniee, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osinrt-niccj tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
llzVrsnje
Vsal(oVrstiia tisHarslia dela
i fsal((flt obseg« po l(oUI(or ttoitto oaiRižjili ccnali.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Unstrirani „Yodnik po GorenJskOB".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Zun, C. kr. davčni nadzornik.
netta in nHnsna izVrHitcV. — i« ti^aa postrežba. — ](a ictjo st poill]( tndi proračun trosHoV.
Udala narodni konzordl .Jeseniike Stra2e*
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiika Iv. Pr. Lampret v Kraniu.