TniJT« Čji tloTfnski dnevnik ▼ Združenih državah Veljt za ne leto $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto > Za inozemstvo celo leto $7,00 $7.00 GLAS NARODA r listslovenskihidelavcevy Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. Zsseed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 225. — STEV. 225. Matter, September 21. IMS, at the fort Office at New York. N. under Act of of March S, 187» NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 25, 1930. — ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1930. TELEFON: CHELSEA 187® TOLUMI MANDZURSKA ARMADA BO POMIRILA KITAJSKO DOLGOTRAJNA DRŽAVLJANSKA VOJNA BO BAJE KONČANA V NAJKRAJŠEM ČASU Plakati naznanjajo miroljubno vlogo mandžurskih vojakov. — Nanking poroča, da so nacijonalisti iz vo je vali odločilno zmago nad vstaši. — Izjava tiensinskega carinskega komisarja. — Važen korak oblasti v francoski naselbini. H00VERJEVA KOMISIJA INPROHIBIOJA Ne ve se še, kakšne odredbe je treba uvljaviti, ker je izjavila Wickers-hamova komisija, da je Volsteadova p o st a v a neizvedljiva. PEKING, Kitajska, 24. septembra. — Mandiur- ske čete, ki so danes zasedle to mesto, so nabile plakate, na katerih se glasi, da so vkorakale izključno le v interesu miru. fifj Na plakatih se je glasilo nadalje, da ne more dežela več prenašati nadaljevanja državljanske vojne in da je naloga čet delovati za mir. General Feng Ju Hsiang, kojega vojaki se bodo morali umikati skozi provinci Sansi in Kansu, kjer vlada že davno strašna lakota, ne ve kaj bi storil. DoČim so trije bataljoni mandžurskih vojakov zasedli mesto, leže reserve v predmestjih. Vse se je razvilo s tako lahkoto, da se nehote stavlja vprašanje, če je general Cang Hsue Liang tako sovražen severni zvezi, kot izjavljajo njegovi zastopniki v Nankingu. Lennox Simpson, carinski komisar iz Tiensina, bo ostal še nadalje v uradu, dočim je od Nankinga imenovani komisar Grierson izjavil, da bo počakal s prevzetjem carinske službe, dokler ne bo izpopo-ljena uprava v Tiensinu. Simpson je rekel: — Pod nobenim pogojem ne moremo priznati nikogar, ki bi prišel direktno iz Nankinga. Oblasti francoske naselbine so dale svoje varstvu ter preprečijo nasilno zaplenjenje. Poslal sem delegate v Mukden, da podajo poročilo maršalu Cangu ter dobe tozadevna navodila. NANKING, 24. septembra. — V nacijonolistič-ni in vojaški glavni stan so prišla danes poročila, da so izvojevali nacijonalisti velike zmage in da bo kmalu končana državljanska vojna, ki divja tam že več mesecev. Nacijonalisti trdijo, da pripravlja vstaški vodi-j tel j, Feng Ju Hsiang, umikanje skozi provinco' Sansi. WASHING^TON, D. C., 24. sept. Komisija predsednika Hoover j a za proučevanje problemov izvedbe postav, se bo pečala s problemom pro-hibicije. Komisiji načeluije Kenneth Macintosh, prohiblcijonist. Komi-cija hoče na vsak način rešiti vprašanje prohibicije. Macintosh bo predložil komisiji pcročil, če je Volsteadova postava izvedljiva, ne pa, kakšne odredbe naj se uveljavi. To vprašanje je eno najbolj važnih izza časa, ko se je morala izreči država glede suženjstva. Ko se bo sestala komisija, bo našla številne prošnje glede prohibicije. Noben član komis-je ne bo stavil nikakega predloga, naj se modificira ali pa prekliče tozadevno postavo. STRAHOVITA TRAGEDIJA ____ NA FARMI Farmer je usmrtil vso svojo družino, nato pa še samega sebe. — Denarne zadrege so ga spravile v obup. LIGA BO PREISKALA TRGOVSKI POLOŽAJ ŽENEVA, Švica, 24. septembra. — Gospodarskemu odboru Lilge narodov je bilo včeraj naročeno, naj dožene vzroke nazadovanja trgovine, ki ga 'je opažati skoro po vseh deželah. SMRTNA KAZEN ZA ZAROTNIKE Tajna policija "Ogpu" bo počaščena radi razkritja zarote. — Kričanje v Angliji radi izvažanje pšenice. MOSKVA, Rusija, 24. septembra. Na zborovanjih tvorniških delavcev po vsej Rusiji, je bilo sprejetih na stotine resolucij, v katerih se zahteva, naj se obsodi na smrt 25 članov protirevolucijonarne zarote, katero je razkrila Ogpu, ruska tajna policija. Resolucije očitajo zarotnikom, da so hoteli izstradati deželo potom u-metno proizvedene lakote. Istočasno se zahteva, naj se očisti vse u-rade za razdeljevanje živil. Odstrani naj se vse elemente, ki so sovražni sovyetom. Zanesljive l>udi naj se stavi na mesto deltieev hrane. Teh ljudi se po imenu navaja v resolucijah. Vsi sklepi proslavljajo tajno policijo kot "meč proietarske revolucije". Stavi se predlog, naj se tajni policiji podeli edino odlikovanje, ki obstaja ie v Rusiji, namreč Lminav rod, katerega podele fe-ključno s* pceprctosje dejanj, ki bi drugoče škodovala delavskim interesom. Nadalje so pričeli delavci že zbirati posebni sklad za nabavo velikanske zračne ladje Zepeplinovega tipa, ki bo imenovana na čast tajni policiji "Ogpu". NOV REKORD PARMA "BREMEN" Lloydov parnik "Bremen" je dosegel nov rekord, ko ije potreboval samo 56 minut od svetilnika na Fire Island do Ambrose svetilnika. Vozil je z naglico 32 voeljev na uro. "Bremen" je bil v New Yorku samo dvajset ur ter je odplul z 800 potniki na krovu proti Cherbour-gu. V Bremerhavenu se bo tudi le nekaj ur ustavil, nakar bo odplul proti New Yorku. DEMPSEY POŠKODOVAN NEW ORLEANS, 24. septembra. Ko Je šel danes bivši boksarski šampjon Jack Dempsey preko ulice, se je zadel vanj avtomobil ter ga podrl. Odnesti so ga morali v bolnišnico, ker ima rlomijeno roko. Avtomobil je prtvozil z veliko naglico okolu ovinka, r.-<«■«*- INDIJSKI KONGRES PROTI LONDONSKI KONFERENCI BOMBAY, Indija, 24. septembra. Vojni svet indijskega narodnega kongresa je danes sklenil vprizori-ti prihodnjo nedeljo velike demonstracije po vseh delih mesta kot protest proti konferenci glede indijskih zadev, ki se ima sestati v Londonu. Indijski kongres bo konferenco in njene zaključke popolnoma ignoriral. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' YORK, Pa., 24 septembra. — Na farmi Harry-ja Dietricha se je odigrala strahovita tragedija. Neki sosed je našel v hiši Dietri-chovo ženo in njegove štiri otroke ležati na tleh z razbitimi črepinja-mi. V sosednji sobi je bil pa Dietrich obešen. Najprej je ubil ženo in svoje štiri otroke, nato se je pa obesil. Nahajal se je v denarnih zadregah. in to je vzrok, da se mu je zmedlo. Zapustil je pismo, v katerem pravi: — Denarna stiska. Zaradi dolgov sem storil vse to. Po-kopljite nas v Strinestownu. Povejte Solu in Alfredu < svaku in bratu). naj bosta dobra z materjo. Mi smo s poti. Sklenili smo, da skupaj umremo. Nisem mogel pustiti samih. Dne 27. septembra bi mu imela zapasti menica, glaseča se na večjo vsoto denarja. V hiši ni bilo niti centa. MORNARIŠKE LJUBICE Newyorski policisti so sinoči aretirali v grmovju ob River Side Drive deset deklet in devet mornarjev. Kot pravijo policisti, so se v grmovju objemali, pili, peliNin se sploh nespodobno obnašali. Deklice so se najprej izjavile, da so stare po enoindvajset let. dočim se je pozneje dognalo, da še vse hodijo v šolo in da ni nobena stara petnajst let. BOYD PRIPRAVLJEN _NA POLET HARBOR GRACE, N. F., 24. septembra. — Kapitan J. Errol Boyd in poročnik Henry Connor bosta vsak hip odletela odtukaj proti Londonu. Posluževala se bosta mo-ncplana "Columbia", s katerim sta pred leti Charles Levine in Clarence Chamberlain poletela v Nemčijo. NA STOTINE ARETIRANIH V REP. CHILE Stroga cenzura v Santiago preprečuje podrobnejša poročila. — Tudi iz Ecuador j a poročajo o nemirih. MENDOZA, Arg., 24. septembra. Kct vedo tukaj v dobroinformira-nih krogih, je bilo aretiranih na stotine oseb v zvezi z vstajo v južnem delu republike Chile. Dočim zagotavlja vlada, da vlada po vsej deželi mir, so prišla semkaj poročila, ki dokazujejo, da se mora vlada boriti z velikimi težko-čami. Prvikrat je postalo znano, da so v Conception aretirali pet vstaških voditeljev, ki so se udali šele po bitki z revolverji. Pri tozadevnem poskusu je bil čilenski general Lira, prisiljen naročiti artilerijski top, da ustrahuje vstaše. Iz Santiaga poročajo, da je tam telefonska zveza med mestom Concept'on dovoljena le najvišjim državnim uradnikom. Vsako uro pričakujejo nadaijnih izbruhov. MEXICO CITY, Mehoka, 24. septembra. — List Prensa je objavil poročilo glede manifesta vstaških elementov Ecuadorju, v katerem se poživlja prebivalstvo, naj se oboroži proti predsedniku Isidro Ayora, ki uganja baje Amerikancem prijazno politiko ter prodala deželo imperijalistom. Manifest, se glasi v članku, je prišel v Mehiko z aero-planom, ker je pošta prestrogo zastražena. GUAYAQUIL, Ecuador. 24. sept. Vladni uradniki so dementirali krožeča poročila, da preti izbruhniti v Ecuadorju revolucija. LIMA, Peru, 24. septembra. — Posebno sodišče, katero je imenovala nova vlada, je dvignilo danes obtožbe proti Arturo Rubio in Jesu Zalazarju, prejšnjima ministroma pod režimom Leguije. ZADEVA RADIKALCEV V CENTRALIJI Nova zaslišanja pred pa-rolno oblastjo so ostala dosedaj še neuspešna. CENTRALIA, Wash., 24. septembra. — Zopet enkrat" je bil predložen parolni oblasti države Washington slučaj v Ce&tralijl, da se pripomore do prostosti šestim članom Industrial Workres, ki so zaprti v i Walla Walla jetnišnici. ! Zopet enkrat so predložili zmožni zastopniki I. W. W. governor ju in drugim članom oblasti več tehtnih razlogov, nao se oprosti deiovce. ki niso storili .inčesar drugega, kot branili pravice svoje organizacije. K zaslišanj us ta bila poklicana Bland in Evgen Barnett. Za enkrat ni bilo mogoče še ugotoviti, če se bliža odločitev v njih slučajih, a vsa znamenja kažejo, da ne mislijo oblasti na to. Najbolj reakcijonarno stališče na seji je zavzel governer Hartley, ki je najstrožje oponirai oproščen ju šestih delavcev. Obrnil se je proti demonstracijam, ki so se završi-le ob pogrebu James Irnerneya ter se tudi strašno jezil na odvetnika Elmer Smi-tha, ki je obljubil nadaljno zvestobo nedolžno zaprtim delavcem. Walla Walla postojanka Ameriške legije se tudi zavzema za paro! i ran je šestih delavcev. S te strani se poudarja, da se je zavzela tudi Cerkev za pomiloščenje teh ljudi, ki so odsedeli že več kot deset let kazni, ki znaša skupaj 25 let. POTRES V TAJIKISTAN!) MOSKVA, Sovjetska Unija, 24. septembra. — V sovjetski republiki Tajikistan se je pojavil močan potres. 175 oseb je izgubilo življenje, nad tristo jih je pa poškodovanih. Skoro dva tisoč družin je brez strehe. SILA VIHARJA iS..... Značilna slika, ki predstavlja pogled na mesto Santo Domingo. Skoro vse hiše so bile porušene in petina prebivalstva Je bila USODEPOLNA POSLEDICA SOVRAŠTVA Predsednik železni s k e družbe in podpredsed-sta se že dalj časa sovražila. — Posledica: umor in samomor. BALTIMORE, Md., 24. septembra. — Včeraj sta se nahajala v privatni pisarni Maryland Railway Company, družbin predsednik Maxwell C. Byers in podpredsednik Dudley G. Gray. Uslužbenci, ki so bili v sosednji pisarni, so poneje i2tfaviiit da niso slišali nobenega prepira. Naenkrat so pa počili streli. Uslužbenci so planili v pisarno, kjer se jim je nudil strašen prizor. Oba moža sta ležala mrtva na tleh. Coroner je ugotovil, da je Gray oddal v Byersa osem strelov, nato pa ustrelil še samega sebe. Moža sta se poznala že od leta 1904 ter sta bila do lani velika prijatelja. Pred kakimi osmimi meseci sta se pa sprla in sovraštvo med njima je vedno bolj naraščalo. Pravijo, da je bil spor trgovskega značaja. SNEG V KANADI WINNIPEG, Man., 24. septembra. V provinci Saskatchewan je padel nocoj prvi sneg. Vsepovsod je zavladal občuten mraz. MLADA ŽENA MORA V ŠOLO V Gloucestru, N. J., se je prejšnji teden poročila štirinajstletna Viola Stutzenburg z osemnajstletnim Charlesom Clarkom. Včeraj je prišel k nji policist ter ji naročil, da mora nemudoma v šolo. Mladi mož je proti temu odločno protestiralt. češ, da jo je vzel zato, da bo skrbela z? gospodi j stvo. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naalovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. . Naslovijenci prejmejo toraj denar doma, bres earned* žasa, bres nadaijnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, U so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v razclh slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 -----------$ 9.35 1000 ________$ 18.50 2500 ______$ 46-00 5000 10,000 S 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 200 9 5.75 $11.30 300 ___$16.30 500 __$27.40 1000 __$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.-— 90 centov, za $50.— za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.--. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporasumo-te glede načina nakazila. Nujna nakazila, izvršujemo po Cable Letter za pristojbin« 75 SAKSER STATE BANK COK1LANDT STREET NEW Telephone Barclay 0380 — 0381 Mil, K. X. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 25, ISM t "Glas Naroda3 » J iod PabBabid by ^ SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Louis Benedlk. Treas. of tMMUCMM of like corporation and addresses of above officers: *If W. Uth Sift. Borongb of Manhattan, Xaw Ytttk City, M. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Z* c«k> leto velja list za Ameriko t In Kanado __________-.........,16.00 7jk ptf leta ____________-______________A3.00 Za četrt leta ...............................JI-60 Za New York za celo leto 17.00 Za pol lata ...............................43 50 Za inozemstvo za celo leto.......JflJOO Za pol leta ____________________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Ola* Naroda" Izhaja vsaki danlzvzemil nedelj in praznikov. KWjplsl brez podpfcsa In osetanosti ae ne priobčil jejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAftOM", 21« W. IStta Street, New York, N. Telephone: Chekes 2*7* Y. ITALIJAN OGORČEN NA ANGLEŠKE LISTE Silno je razburil italijansko časopisje članek glasila :trstfi«~ške liberalne strank«*, "Manchester Ouardian-ft". ki je v ostrih besedah obsodil justifikacijo 4 Slovencev v Bazovici. "T rib ana* * očita uglednemu angleškemu listu, da je "potegnil z roparji, požigalci in morilci". Najhujše je zadelo fašistično Italijo sumničenje angleškega lista, ki je dejal, da je naglica izrednega sodišča v Trstu imela bržčas še druge vzroke, nego je bil nameravani vtis na inozemstvo. V tem vidi fašizem namigavanje angleškega glasila kakor da bi v Italiji ne bilo nekaj v redu, ali pa da se je hotelo s to naglieo nekoga provocirati. "Tribuna" trdi z znanimi frazami, ki si jih je prisvojilo po naredbi najvišjih instanc vse fašistično časopisje, da naglica tržaškega procesa ni niti najmanj škodovala objektivnosti, čeprav so obsojenci itak vse sami priznali. Znano pa je, da je. izredno sodišče vojaško sodišče, ki po svoji naravi povsod na svetu ne ljubi nepotrebnega za vlače vaj a. (Izredni tribunal ni v pravem pomenu besede vojaško sodišče, ampak je sestavljen iz samih fašistov, ki služijo v milici, katera je sicer nekako pol leta sem v sestavu italijanske armade, dejansko pa je čisto strankarska institucija, oziroVna njena oborožena moč.) "Tribuna" potem citira sledeči odstavek glasila Lloyda Georgea: "Obsojenci pripadajo tisti kategoriji teroristov, kateri so vedno uživali simpatijo liberalnega javnega mnenja, in kojih somišljeniki so položili temelj sv<*bodi in neodvisnosti Italiji. Peticije in protesti so se poslali v Ženevo drug za drugim v upanju, da bo Društvo narodov rešilo življenje obsojencev; toda to upanje je bilo zaman. Naglica obsodbe in usmrtitve je zaušnica v obraz tistim, ki ljubijo stvar svobode." "Na to ne ve "Tribuna" odgovoriti nič drugega, kakor da sramoti obtožence, katerih da lii mogoče vzporediti s plemenitimi italijanskimi revolueijonarji. . Potem "Tribuna" zopet navaja sledeče besede angleškega lista: Kaj poročajo naši ljudje o ekseku- cni na Vsa dosedanja poročila o usmrcenju štirih Slovencev v Bazovici pri Trstu, so prihajala večinoma iz italijanskih virov. Danes objavljamo poročila naših ljudi, ki so bili priča tega laškega "kulturnega" dejanja. Izvedli smo od oseb, ki so t sobo- . Očividci pripovedujejo, da so se' Službeni list nadalje naznanja: to zjutraj G- sept. imele priliko ne- ] vsi navzoči pri izvršbi smrtne ob- | "Predsednik vlade je podelil Peter Zgaga j mmmmmmmmmmmtmmmmmaHm o pase no prisostvovali izvršitvi štirih smrtnih obsodb v Bazovici naslednje podrobnosti: sodbe vračali domov bledi smrt in da večina od njih ni mogla ničesar zavžrti več kakor 24 ur. Miličniki so domov grede skewi vzklikali, da bi si dali sami korai-žo: "A chi Or j una, a chi schiavi" in odgovor se je glasil: "a porco". i Razni znanci so spremljali obsojence v več avtomobilih na krai morišča, ker so hoteli vedeti, kaj se bo ž n'imi zgodilo. Na morišče pa ni mogel nihče; vse ceste so bile strogo zastražene, celo vrh hriba Kckuša, ki stoji nad streliščem je bil ves na gosto zastražen, j V petek popoldne so izkopali na ' mestnem pokopališču pri Sv. Ani : v XVII. vrsti pet grobov, ki so bili i določeni za pet obtožencev. Ne ve se pa, če so bili tudi tam pokopani. Govori se, da petega obtoženca zato niso obsodili na •da ga bodo baje potrebovali na procesu, ki se bo vršil v Rimu proti ostalim Slovencem. Ubogemu Bidovčevemu očetu je baje odvetnik dr. Zennaro jamčil z 99%, da njegov sin ne bo obsojen na smrt in da bo dobil ieče od 25— 30 let. Plačal mu je za braniteljstvo 30,000 lir. Ravno toliko je plačal Milošev oče. Kakšna pa je bila o-bramba, to smo brali v listih.... Nekateri branitelji so sami v svojih Ob pol 8 zvečer se je sodni dvor odstranil iz sodne dvorane na posvetovanja. Poučeni ljudje trdijo, da se niso prav nič posvetovali, ampak čil tali časopise in kadili cigarete. Zdelo se je. da čakajo in-strukeij iz Rima. Ob pol 11. zvečer so skoro vsi miličniki zapustili stražo pri j ustični palači in na njihovo mesto so stopili orožniki, karabinjerji. Miličniki so se podali v svojo vojašnico k večerji v nadi da gredo počivat. Toda prišlo je po. velje in morah so se podati čez Ka-tinaro in Razklani hrib v Bazovico. Drugi oddelek miličnikov je prišel z Opčin. Ker so se miličniki, ki so šli čez Katinaro, na poti iz- ( g ubili, so morali miličniki z Opčin j 'Spangerja) čakati pol ure in z njimi tudi štirje j smrt- ker obsojenci. Na nekem travniku dalje od Bazovice na levi strani Reške ceste, kjer zavije pot na vojaško strelišče so se miličniki postavili v če-tverokotnik, od katerega je bila ena stran odprta proti nekemu zidu, kamor so postavili obsojene štiri žrtve. Na pripravljene stolice, so posedli obsojence, zvezane v v?-! rig ah, vsakega posebej, vsi štirje! skupaj pa z obrazom proti zidu. I govorih izjavili, da obtoženci, Prvi se je vsedel Bidovec. Hoteli so. ie drž- Pivnik predlagal mu zavezati oči, ,toda on je to od-,smrtno kazen' ne smrt- ločno odklonil in za njim še ostali ni kaznl- bronasto medaljo v spomin cm. srajci Moise Romano; bronasto medaljo miličniku Ca-m toad a; j Duša že sedaj. On je ugonobil po- ' ■ veljnika četašev. Ta čin ima zna- čaj simbola in dobrih auspicij." i Te besede službenega Usta, ki se j smatra kot dnevno povelje samega j I predsednika vlade, fašistični list:1 Fašistično službeno glasilo piše na prvem mestu: "63. bataljon narodne milica, ki ima svoj sedež v Trstu, je :re:ji bataljon. ki je imel čast izvršiti streljanje sovražnikov fašističnega režima. Prvi je bil can v Pistoji t.u-streli ter antjfašista Delia Maggio-re>. drugi oni v Puiju umrelitev Vladimira Gcrtana Vseh treh slučajev je b.k> obnašanje črnih srajc odlično. Razumljivo je, da soviaž-nik fašizma vseh ras. v-eh barv in vseh prepričanj izraža svojo riiv- srebrno medaljo miličniku Dusu. komentirajo in pravijo, da b:> en- i Te medalje se bodo podelile 1. krat ' zapečetena tudi usoda tistih, i februarja v VIII. letu fašistične re- ki zamišljajo zarote proti Italiji, pa j volucije, ki je obenem obletnica u-1 jih izredni tribunal ni mogel za-1jai,;o in 0nem£>Sl0 mržnjo napram stanovitve narodne milice. Objav- det:, ako bi dan obračuna imel pri- jfašLstični tCHia »» to gleda ljamo pa odlikovanje črne srajce ti." fašizem na njo s simpatijami in _ j občudovanjem". ZAKAJ MOLČE V JUGOSLAVIJI za trije obsojenci. Poveljnik miličnikov je najprej pozval, da se prostovoljno javijo tisti, ki so pripravljeni streljati. Javilo se jih je prostovoljno 28 iz Kalabrije in 8icilije ter 8 Tržačanov odnosno miličnikov iz Julijske Krajine. Ostale je moral poveljnik sam izbrati. Ko je poklical ime nekega miličnika, ki bi i-mel na ta način streljati, je dotič-ni padel v nezavest in je moral poveljnik izbrati drugega. Na vsakega štirih obsojencev h streljalo 14 miličnikov in sicer jih je 7 klečalo, drugih 7 pa stalo. Salva, Izstreljena na tiho povelje poveljnika Diamantija, ni dobro zadela. Po strelih sta namreč na stoli ci še ostala Valenčič in Maru-šič. Poveljnik se je približal še globoko zdihujocemu Marušiču in ga še sam s svojim revolverjem trikrat ustrelil v glavo, tako da je imel vso glavo razbito. Ko je bila oddana salva, je devet miličnikov omedlelo ter ravno tako en milični častnik. Neki miličnik Plneherle je od strahu dobil nerv-ni shock. Vsi obsojenci, posebno pa Bido-vec so, preden so bili ustreljeni, zaklicali "Živela Jugoslavija" in v laškem jeziku vzklikali proti fašističnemu režimu. Sploh so se vsi obsojenci obnašali zelo junaško. O-rožniški polkovnik D'Alessandro se Na dan izvršbe so vsi Bazovice in bližnjih vasi jokali in žalovali. Bili so dnevi groze in nepopisnega gorja, ki se ne pozabi nikdar. Še danes je ves Kras pod utisom groze, povsod še mrgoli orožnikov in agentov. EKSEKUCIJSKA ČETA ODLIKOVANA "Foglio d'Ordini", službeni list vladajoče fašistične stranke, ki ga ^navadno urejuje sam predsednik vlade Mussolini, in ki izhaja samo ob izredno važnih prilikah, objavlja istočasno, ko piše, da je "še pripravljen svinec za druge hrbte, ki ga že nekaj časa zaslužijo in ga bodo imeli", odlikovanje 58. bataljona tržaške milice s sledečimi besedami: "68. bataljon tržaške milice je tretji bataljon fašistične milice, katerega je doletela čast. da da ek-sekucijsko četo proti sovražnikom j režima. Prvi bataljon je bil pistoj-iki (ki je ustrelil nekega Italijana antifašista), drugi je bil puljski (ki je ustrelil Gcrtana*. V vseh treh slučajih je bilo obnašanje črnih srajc vzorno. Razume se, da se sovražniki vseh plemen, vseh barv in vseh nazorov zaganjajo v svo- "Jutro" piše: Vsa evropska javnost; ^Lcji še vedno pod silnim vtisem žalostne tr-žarške tragedije. Ves pošteni svet je izrekel svojo sodbo, dokaz, da ima pravica še vedno dovolj pogumnih braniteljev. Svet je podrobno poučen; upošteva sicer pra-I vico države, da se brani pred na-l padi, vendar pa se je zgrotil zaradi tržaškega postopanja ter iskal in zahteval vzrokov zanj. Znani so razlogi in pojasnila, ki j:h je ugotovil veliki evropski tisk. Ne bomo jih ponavljali in ne bomo se tudi sami spuščali v komentarje in pojasnila. Molčali smo v teh težkih dneh in melčali bemo še. čeprav bi mogli j reči mnogo več kakor vsa Evropa, ker bi splošnemu človečanskemu občuLku pravice in človekoljubja dodali v iskrenem bratskem sočut- prebivalci ju več sile in Preciznosti. Naš molk sredi splošnega revoi-tiranja poštene Evrope govori v^č od naj ostrejših. protestov. Čemu naj bi bile besede, ko vidimo dejanja, katerih žrtve so naši bratje, dejanja, ki jih besede ne morejo popraviti. Toda naš molk ni samo izraz no igle bije bolesti in najdostojnej-šeia protesta, on ima danes še globlje razloge in še širši pomen. Ko | smo videli, kaj se dogaja, smo lah-j kc spoznali, vso težino in resnost jdegodkov. Videli smo premestitev izrednega sodišča v Trst in kakor ves svet dobro razumeli pomen pospešen j a procesa in izvršitve obsodbe. Pričakovali so seveda našo reakcijo na vse to. Mi pa smo jo zadušili »v sebi, zadušili zavestno. Naši hladnokrvnosti in dostojnosti gre hvala, da ni prišlo do komplikacij, ki so jo morda želeli in pričakovali. Stisnili smo zebe in prenesli tež- Torej 08. bataljon je imel čas: izvršiti streljanje sovražnikov fašističnega režima. ^w, . - , i bataljona sto se že prej na- •lUje samo našega miru. temveč mir - , . ... ^ria lC času. neštetih milijonov mirnih evrop- ko bol zaradi žrtev v r.vvesti, da na- j še samozatajevanje morda ne re- i ski h državljanov. UREDNIK "EDINOSTI" UMRL H- Kako - odlično" je bilo obnašanje irzrh srajc, je jasno razvidno i? poročila naših ljutu. ki so videli usmr-Ntmogoče se je otre.sti misli, da je i ct ll-ie poročali o njem. Cot: e legel prezgodaj v grob. Res j je bil že v 76. letu, ali vendar, iaj j * je bil še močan in dolgo bi bil se i lahko živel. Ali odmev je bA tako I v b "'še razumevanje je treba s'len v njegovem srcu. vseh kata- j navesti nekaj otevilk. i/.rot vajenem novinarskem ^rcu. i Faii^em vrši v Italiji navzlic Dru-da je strlo celo njega, ki se mu ni i ~tvu in manjšinski konfe- .:mela tresti roka celih 36 lei tud. renci ^ 8 let najstrašnejši teror ob najhujšem potresu. Torej, tudi! na:1 sfowaniko manjšino, tako da je naš najstarejši urednik je med žr- dtsIej nad 20.000 Hrvatov in t v ami. Med pogovorom o tržaških dcjedkih ga je 11. septembra zvečer zadela kap. Kc je leta 1926 izdal ob 50-letni-ci "Edinosti" sijajno slavnostno številke, je zaključil svoje delo in .se preselil v Maribor. Od leta 1890 je Vil v njenem uredništvu. Z Grego-rinom, Rybarem, Slavikom. Mandi-čem, Spinčiiem in Laginjo je u- , stvaril generacijo, ki o njej pravi karabinjerski polkovnik Alessandro, j da zna umirati junaško, kakor nik-do. In njegove zasluge bodo znali i cfniti šele pozni potomci tega junaškega rodu. Rojen je bil Makso Cotič. bivši urecin'k tržaške "Edinosti" v Vipa-ivi. Že kot goriški realec je pisal v liste, po vojaških letih je pa postal novinar. Sploh naroden delavec, neutrudljiv in požrtvovalen do skrajnosti. Ril je tajnik političnega društva "Edinost", govoril je na neštetih shodih, ustanovljal je pov-ska. prosvetna in gospodarska društva ter je bil tudi pri njih predsednik ali res agilen odbornik. Tadi njega je zlomilo. "Zločin, zaradi katerega SO ti mladeniči umrli, je toe-v navzočnosti različnih orožni- jem divjem srdu v narodno milico ških j>oveljnikov in drugih uradnih Tem bolj pa jo obdajajo s svojimi oseb izrazil, da občuduje to hrabrost simpatijami in občudovanjem vsi in da ni še videl nikogar, ki bi šel fašisti." , tako junaško v smrt. | Pripominjamo še, da "Foglio d* j Pri izvršbi smrtne obsodbe Je bi- Ordini" svoje vrstice o svincu, ki da lo navzočih poleg miličnikov še ga ima še pripravljenega za sovraž- l, ml: "Balkania Snežnika.' je na drugi strani Istotako se zgraža nad pisanjem glavnega glasila aity&'Y^ NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA Finančna uprava države Hew York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država Hew York nalaga svoja denarna sredstva. 8 tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of HEW YORK. no isti, radi katerega Oberdank uživa slavo. Za obsojenee fešiaem ni samo pomenil izgube veeine svoboščin, ki so vsakemu človeku drage, ampak tudi sistematično raznarodovanje in t lačen je so narodnjakov, zoper katero žalibo^ M i drugega orodja, kakpr ono, ki so se ga V enakem polo-; kakih 200 drugih ljudi, med njimi nike režima, zaključuje z beseda žnju posluževali Italijani, „aW: veleizdaja. Oni so ravJ^/^^^^ nali napram fašizmu tako, kakor je svoj čas ravnala Ita-Uja proti Avstriji. In fašizem se je obnašal napram obsojencem, kakor se je Avstrija ravnala svojeas napram Italijanom. Za tistega, ki pozna zgodovino, je jasno, da imamo v eksekuriji v Bazoviei pred seboj uprav kiasičeu primer taksne jnatiee, ki ima svoje neizogibne posledice."! "Tribuna"-, ki je en odstavek preje podčrtala, da je ^Manchester Guardian" edini angleški list, ki se postav. Ija na stran obsojencem, se zdaj naenkrat spomni, da pijejo enako tudi "Central News", ki označujejo kot nekaj nezaslišanega, da se je eksekucija izvršila komaj 8 in* po Jlfrečeaii obsodbi. To opravičuje italijanski list s tem, da «e po zakonu ima izvršiti smrtna cfosocfcba v razdobju 24 ur in da ima vojaški poveljnik kraja pravico, da prošnjo za pomilostitev da naprej ali ne. i * - yracajoč se k "Manchester Guardianu" ne ve druge-odgovora, kakor da so obsojenci v primeri z m učen i-Vijjemoin Oberdankom tako pritlikavi, da ni vredno Reškega liata eploh zavračati. i g Da je naložila država Hew York denar pri nas, je | | nov dokas m varno in solidno poslovanje nateg* j 1 zavoda. 82 Cortlandt Street "New York, JN. Y. GLAVNO ZBOROVANJE SLOVENSKIH FARANOV V GREATER NEW YORKU v petek dne 26. septembra 1930 (Ob 8. uri zvečer) glede razmer pri slovenski fari v New Yorku in čitanje odgovora frančiškanskega komisarja iz Lemonta, ill. ZA SLOVENSKO ŽUPNIJO Cerkveni Odbor VINCENT ZEYNIK, VALENTIN VAUPOTIC, tajnik predsednik Slovencev ..kozi italijanske ječe. lcjer io jih mučili na najhujši .srednjeveški način. V teh 8 le'ih so fašistične tolpe pomorile 2172 Hrvatov in Slovencev. Je sramota vsega kulturnega 5veta. tla to mirno trpi in se da ustrahovati dobro znanim fašističnim metodam. 3200 hrvatskih in slovenskih sel, otroških vrtcev, čitalnic in društvenih domov je požgala in izropaia fašistična malija, 14 slovenskih listov je bilo uničenih in opremo tiikarn cc faš n; odvlekli, odvzeli so lokale in prejšnjim ia-tn:kom niso plačali niti belica. Ra2en južnih Slovanov je ptbejnilo v inozemstvo čez 16,000 Italijanov, kajti sicer bi jih zadela enaka usoda kakor Matt«?otija in mnoge druge mučenike. Italijanski fašizem je izšel iz na- rcdnja.štva. in je njegova politična tvorba. Kako grotesken je torej pogled na narodnjaštvo. ki strelja v hrbet drugemu narodnja^tvu. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi raak dan. KAJ 8TE PA STOEILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt AH *te že zavarovani za »luča j bolezni, nezgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoalo--vanak* Kaioližke Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-niiice podpora med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami t Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vs tan o vi j o v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši eloveneki tednik "Novo J>obo", glasUo J8KJ. Pilite po pojasnila aa glavnega tajnika, Joseph Fishier, Bly, Minnesota, old gt.' če bi faši2em streljal komuniste ali socijaliste, bi bilo to nekaj, kar bi se dalo pričakovati, ko pa strelja narodnjake, je v tem nekaj perverznega. * Zanimivo je tudi to: Grobovi so bili izkopani že v sredo. obsodba je bila proglašena v petek, razglašena pa nekaj ur pozneje v soboto dopoldne s streljanjem v hrbet. Na grobovih ni gomil. Fašisti jim hočejo izbrisati vsako sled. * Nadalje pravi poročilo: Na pobudo Slovakov in Čehov v Bratislavi je bil ustanovljen odbor, ki ima nalogo postaviti spomenik ustreljenim Slovencem, umrlim mučeniške smrti. Odbor bo zbiral za spomenik prostovoljne prispevke. Obrnil se -je že na prebivalstvo in prvil odziv je pokazal, da bodo denarna sredstva zn. spomenik kmalu zbrana. Odbor je nabral že precejšnjo vsoto. Iz tega je razvidno, kako je pretresla Slovake vest o usmrtitvi štirih Slovencev in kako obsojajo početje fašistične Italije. Čehoslovakom prelepa hvala za simpatije in požrtvovalnost. O. spomenik bo in sicer še prej kot si kdo misli. Živ spomenik. Na strehLšču pri Bazovici bo stal jugoslovanski vojak noč in dan In pojasnjeval romarjem: — Tukaj so zakopani mučeni*!. Morilce smo pognali, od koder ao prišli. In bo pokaral z roko v beneško stran. "Bill H1I0911 NEW YORK, THURSDAY, SEPTEM RER 25, 1939 NOVA UMETNOST LARGEST CLOVERS DAIL1 lr i ■ i*' ■ - , - -'-i JEAN RAMEAU: KOPANJE NOG V ŠAMPANJCU Leta 1914 sta se pisala gospod u po« pa Josof Bidonillet gospod in gospa Bi doni lie t in Bidomiietova. — Toda 1. 1914 sta se pisala gospod In gospa J. Bidonillet in Bidoinil-iftova de Chateaubriand in 1. 1919 sta se pisala končno — upajmo, da končno — gospod in gospa J. B. de Chateaubriand-Sfcrza To je bilo doeela v skladu z razmerami. Leta 1914 sta bila ta dobrodušna človeka navadna meščana. Leta 1917 sta imela štiri milijone. katere sta bila zaslužila s prodajanjem starega železa — državi. Leta 1919 sta pa imela že 20 milijonov. Je dovolj znano, da so Francozi pogumni, toda malokate-rl bi Imel toliko poguma, da bi se pisal Bidonillet, ^e bi imel dvajset milijonov. Naša trgovca s staro že-lecnino sta se torej obrnila na odličnega genealogists, ki je po te« melJUem proučevanju listin in rodov odkril, da so bili Btdonilletovi najbrž dobri prijatelji vladajočih rodbin, Kft sta bila pa skromna, f ta sprejela samo za svojega prednika nekega francoskega pisatelja in vojvodo milanskega. Ker sta že imela tako krasno ime, : e tudi nista mogla odreči krasnemu t>radu. Grad je imel samo tri stolpe. Madame de Chateabriand-Sfcrza je sklenila, da mora dobiti grad četrti stolp, kajti dajala je prednost soda. številom in ničesar ni hotela imeti brez vi-a-visa. Ntkcga dne jo je odvedla soseda v umetniški atelje stojega moža. Ate'.je je bil v neposredni bližini -0radu. — Ah. draga prijateljica, lepo so nas obdarovali, kar je res. je res, - je dejala ženi slikarja, odlikovanega v Rimu. — Le pomislite, moj mož mora sprejeti tu na svoje posestvo Štirideset nemških ujetnikov... — Ah, bcže moj! Čemu pa? —- Da potrgajo bršljan z drevja. Vsa drevesa in stebri so poraščeni z brišljanom, ki drevju škoduje. Ali potrgate bršljan a drevja na svojem krasnem vrtu v Saint Cloudu tudi vi, draga gospa? — Ne, draga gospa, mi ga celo gojimo na vrtu. — je odgovorili silkarjeva žena. To je nečuveno! Grajska gospa se je ikc-doteljno nasmehnila. Bivša gospa Bidonilletova je spoznala, da nima mnogo smisla za umetnost, da jo hočejo poučevati. Kar zelena je postala od jeze. — To mi bos drago plačala, — je dejala sa:t«t pri sebi in srdito pogledala slikarjevo ženo. USTAVITE SRBENJE ,\V praskaj«*. Je nevarno. Za hitro udpamoC ini »r-U^« kitif nimatKe * Hrvt-naa F..sk.». Tak<> hladilno, pomirjevalu \ uutlivi raut'B'Uit* ga v vafii itkarni * Pi*i po vxor*c. Zaitonjj W. r. SEVERA CO., Cedar Rapid«, la. Da. Toda kako poplačati ji to nesramnost? Grajska gospa ni dolgo razmišljala. Naročila je pri možu nesramne gospe svoj potret, da dokaže, da ni kar tako iz navadne rodbine, da ji ni do denarja in da ni bila v slavnem rodu Sforza pan-kert, temveč zakonska hči. Slikar ni med vojno skoraj ničesar zaslužil. Imel je otroke. Moral je torej ponudbo sprejeti. Če je pa pomislil na potomce rodu Sforza, ga je oblival pot. Grajska gospa je bila debela, majhna in nekoliko grbasta. pod nosom je pa i-mela brke, ki bi delale čast marsikateremu absolventu vojaške akademije. Njene noge v bizantinskem slogu bi lahko podpirale manjšo kripto iz X. stoletja. Sedeti je hote- j lu napol naga, brez nogavic in na empirskem sedežu kot madame R«-camier pred Davidom. Sicer je pa bilo to naravno. Med Chateaxrtm- ! andi in Recamiere je bila izvestna 1 razlika. Oktav Ribert — tako se je ime-, nival v Rimu odlikovani slikar — je osupnil. Toda to še ni bilo vse. Žena trgovca s staro železnino je bila sicer ■ narciila pri slikarja svoj portret, t toda s tem njena osveta še ni bila popolna. Prepričana je bila. da je namanj tako lepa, kakor je bila j madame Reeamier. Sicer ji pa ni t bilo mnogo ležeče na slikarju, hotela se je v prvi vrsti osvetiti nje-; govi ženi. Madame Ribertova je bila zelo lepa, nežna, elegantna, distinguira-na, toda izredno skromna. Njen oče je bil glavni zastopnik neke tvrdke, ki je izvažala šampanjec v Švico. Madame de Chateaubriand-Sforza je to zvedela. Nekega dopoldne, ko je sedela z golimi nogami pred Ribertom, je prišla v atelje sli kar jeva žena. — Sprejeta je bila zelo prijazno. — Kako sem srečna, da vas vidim, draga prijateljica! Dovolite, da obsedim? Vaš mož ustvari pravo čudo. Imel bo veliko zaslugo.... — Ah, draga gospa.... — No da. Danes najprej glavo. Snoči sem preveč plesala pri kom-tesi. Se zdaj imam otekle gležnje, kaj ne vidite? — Ne, ne. Nič posebnega. — Oh, da. In za moje noge je samo ena kopel ... Imam svojo posebno kopel za noge, ki resnično učinkuje. Saj smo prijatelji, kaj ne? dovolite mi torej brez ovinkov, glede na vas... Iztegnila je svojo golo roko. da bi dosegla zvonec. — Franc! — je za povedala staremu komorniku, — prinesite mi običajno kopel za noge — šampanjca — saj veste.... Slikar in njegova žena sta se presenečeno spogledala, komornik in sobarica sta prinesla umivalnik Iz čistega srebra in pet steklenic šampanjca. Kakor po naključju je bila firma, katero je zastopal oče slikar j eve žene v Švici. In ko je sluga odmašil vseh pet steklenic po vrsti ter polivaj s šampanjcem stope objestne venižnikove žene, je leta malomarno razlagala: uni® mmmgmmm H , BMM ■HuiaawasuaHHBNBMMMi Mali Oglasi imajo velik uspeh I i — Kaj še ne veste, da je šampanjec Imeniten za umivanje nog, draga moja? Nobena kopel tako ne osveži nog.... — Na kaj ste pa mislil. Franc'' Samo pet steklenic! To je premalo. Pojdite hitro vsaj se po eno. Kom o mik je prebledel: — Že grem, gospa — je dejal z drhtečim glasom. Odšel je in se naglo vrnil z za-mašeno steklenico v roki. Nekam nervozno, kajti bil je sluga boljše vrste, ki je izlil tekočino na noge svoje gospodarice. Gospa je zakričala, kakor bi jo bil polil z vrelo vodo. — Kaj ste mi pa vlili na noge' --Nesrečnež! Le poglejte steklenico! Saj to je kislina, vitriol! Stari sluga je odgovoril: — To menda ne bo res, gospa. Če se ne motim, je ogljikova kislina. — Oh, nesrečnež! Falot! — Danes so minila baš tri leta, od kar mi je padel sin na vojn*, gospa. Up^un, da mi boste oprostili da sem tako raztresen. — Lopov!.... Zadržite ga! — Gospod in gospa Ribert sta vstala. On je odložil paleto, ona ie pa stopil k staremu slugi, rekoč: — Sina ste izgubila na vojni? — Drugi pa niso izgubili ničesar, nasprotno. Dovolite, da vam stisnem roko. In ko se je potomka Sforzov ozrla na njo, je onemela. — Gospa, — ji je dejala slikar-jeva žena, — mqj mož vam vrne ono malenkost, kar ste mu plačali vnaprej.... Želela bi, da bi umivanje s šampanjcem vsaj nekoliko iz-premenilo vaše stope, da ne bodo delale vašim prednikom take sramote. Greva, Oktave? Muzej v Louvru je še odprt. Pojdiva, da si najine oči malo odpočijejo. Potomka Sforzov se ni upala tožiti. Sicer pa njene opekline niso težke. Upa, da bo mogla na prihod-dnji domači zabavi pri komtesi plesati. ŠTIRJE POLARNI R0B1NS0N1 Ruski ledolomilec "Sjedov", ki je odkril blizu Severne zemlje nov otok, nazvan otok Sergeja Kamene va, je pustil na njem 4 člane ek-spedicije, ki ostanejo tam dve leti, da temeljito prouče zemljepisne, metereološke in fizikalne razmere. Vcdja te kolonije je Ušakov, ki je bil tri leta vodja sovjetske kolonije na Wranglovem otoku. Ž njim ostane v polarnih krajih Ur-vancev, ki je proučil polotok Taj-mir in opozoril svet nase zlasti z odkritjem velikih ležišč premoga ob reki Jenisej. Radio-službo bo o-pravljal na otoku predsednik leningrajske sekcije za kratke valove Hodov. Četrti prebivalec novega o-toka je lovec šuralev, ki je prebival 25 let na Novi zemlji in se preživljal z lovom. Po polarni noči prihodnje pomladi se napotita Ušakov in Urvancev na daljšo ekspedacijo v svrho kar-tografiranja. Ekspedicija bo trajala 4 mesece in prepotovati nameravata 1200 km. Za drugo zimo je določena ponovna ekspedicija, na kateri nameravata učenjaka prehoditi dvakrat vso Severno zemljo, v jasnih polarnih nočeh bodo delali polarni Robinsoni krajše izlete po otoku. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Ka the rine Pfeifer na mesto cvetja na krsto pokojne sestrične gospe Nežike Benedikove v Kranju $5.00. Denar sprejeli in ga bcano poslali na pristojno mesto. NAPRODAJ FARMA 121 akrar, vasi, pwlopja, vetta sadja, potek, tš akrov gosda s pridelki, 19 gmd, I preHče. M IrtiH, 3M mVHHh fa-vrsten par konj in cenenih fans. Ellis Bros. Inc. Girard, O. Koncert našega pevskega umetnika Toneta Šubelja je sijajno uspel. j Dvorana je bila polna občinstva, in takoj s prvo pesmijo **Kje je moj mili dom?" si je naš pevec osvojil srca vseh, ker s to pesmijo nas je popeljal zopet v dnu v naše rodne mile kraje, kjer je tekla naša zibelka, in kjer že počivajo v hladni zemlji naši očetje in naše mamice, a srečen je tisti, kateri jih ima. Program je bil vseskozi krasno pro-izvajan. Pevec je prepeval in pre-f sval, tako da ga je poslušalstvo za vsako pesem z navdušenim aplavzom nagradilo. Z našo narodno pesmijo nas je spominjal na naše div-ne slovenske planine, lepe zelene doline in pa na bele ceste ter na čase. kako smo se ob luninem srvi-tu sprehajali po naših vaseh in kratkočasili naše izvoljenke. V naši narodni pesmi je vse. zato je pa tudi najlepša na svetu. Poleg burnega aplavza je bil naš umetnik obdarjen s krasnim cvet- , jem. Prva je podarila veliko ko- ; šarco rož naša sosednja naselbina Bessemer in je hčerka našega naprednega rojaka Mr. in Mrs. Snežic v lepi slovenščini deklamirala in mu izročila nato košarco cvetlic, i Take j zanjo priroma drugi šopek, j ki ga je podarila ugledna družina ' Mr. Eržena iz Pittsburgh, Pa., ki je veliki prijatelj našega p?vca in ljubite j slovenske pesmi. Starejša heeika Mr. in Mrs. Eržena mu je izročila krasno košarco rož. Zatsm se pa prikažejo tri mlade slovenske deklice, ki so predstavljale slovensko zastavo, In vsaka je Imela svojo košarco cvetlic, ki je bila vsaka sveje barve. Tudi te cvetlice so predstavile našo sle vensko zastavo. Te deklice so bile: Virginia Roštan, ljubka hčerka našega trgovca, Virginia Cekuta, in pa Stella Dolcic. Vse tri so pozdravile našega umetnika, z besedami: "Bodi pozdravljen, umetnik Ti naš in sprejmi te rožce cd nas'7. V resnici je bil krasen prizor in tudi naš pevec je bil ves ginjen. Ko-šarce rož so podarili našemu pevcu: eno Slovenski Dom, drugo prijatelji našega pevca, in tretjo pa je podaril naš slovenski vrtnar Luis Knavs. Poleg tega je pa tudi okin-čal oder tako. da je izgledalo, kakor da se nahaja naš pevec v krasnemu vrtu v prosti naravi. Rež je bilo toliko, da jih je pevec potem razdelil med publiko, tako da je vsak odhajal z rožo domov. Pevec se je izrazil, da ni kaj takega pričakoval, in je bil tako vesel, da ni mogel zapustiti naših gostoljubnih rojakov in dvorane. Na koncert so prihiteli naši napredni rojaki od blizu in daleč. Mr. Eržen se je pripeljal z družino iz Pittsburgha, Pa., Mr. Mate-kovich z družino in Mr. Kluček iz Gowanda, N. Y. Vsi so prijatelji našega Toneta in napredni rojaki. Slovenska naselbina Bessemer je bila zopet sto procentno zastopana. Mr. Kramar je tudi pripeljal več rojakov iz Farrell, Pa., pa tudi Mr. Mihevc in Mr. Križaj sta pripeljala seboj več rojakov. Tukaj vidite dokaz, da je naš umetnik še vedno priljubljen med našim narodom kakor tudi med tujerodci. Župan našega mesta mu je prišel osebno čestitat takoj drugi dan, ko je ptišel v naselbino med naše rojake in se je laskavo izrazil o našemu pevcu. Sedaj je zopet med nami in v družbi njega nam potekajo vesele ure naprej. Glas se mu je veliko izboljšal, odkar se je nahajal v Evropi in študiral v Milanu. V resnici so delavske razmere slabe vsepovsod in je težko aranžirati koncerte. Zatorej naselbine, ki vam razmere dopuščajo, povabite našega umetnika v svojo sredo, da vas zopet razveseli z našo lepo pesmijo. John Doicic. Znani moskovski gledališki reformator Meierhoki je spisal razpravo o novi igralski umetnosti, ki jo imenuje bio-mehanika. Nje principi so ti-ie: V dobi letala in> nogometa mora nastopiti na odru le zdrav treniran umetnik, ki je vešč telovadbe in cirkuških nastopov. Sedanje občinstvo se ne more ogrevati za telesno šibkega igralca, ki samo "doživlja" na odru notranje drame. Tudi dekoracije morajo vpoštevati novi smisel za realnost in vse tTi razsežnosti. Plosko poslikanemu platnu je odklenkaio za vselej. Sliene težnje se kažejo tudi drugod. Sl.kar in kipar Arhipenko je žel v New Yorku viharen uspeh z novimi "premičnimi slikami". Ustavil jih je pod vplivom Einsteinovih in Edisonovih odkritij ter jim dal ime "archipeinture ". Vsaka slika ima 110 drobnih valjarjev z motornim pogonom. Elektrika po teh valjarjih premika, navija in odvija poslikane platnene trake, In je \ idtti tekem predvajanja v vsakem trenutku samo po en kvadraten palec slehernega traka. Na ta naiin opazuje gledalec izvirne in staino nove sestave pestrih oblik, črt in barv. Nova premična slika zahteva od umetnika razen slikarske zmožnosti tudi znanja višje matematike. Te slike izražajo le rezpeloženje: — "'Delo v livarni", "Vojni prizor", '*Morsko burjo" itd. Kljub navdušenju je bilo ameriško občinstvo tako malo pripravljeno na novo umetnost, da ji je moral Aihipenko vedno vnaprej napovedovati snov predvajane "slike", ker bi sicer ne bilo pravilnega umeva-nja! NAZNANILO IN VABILO! Potom tega vabila naznanjam vsem rojakom širom Amerike ali vsaj tako daleč, dokoder naš dnevnik Glas Naroda doseže, da priredijo naši dolenjski rojaki veseUco dne 28. septembra (v nedeljo zvečer ) v dvorani "American Slovenian Auditorium", 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Ta veselica ne bo "društvena" ter je tem potom vabljen vsak rojak in rojakinja na glede na društvene dolžnosti. V natančno pojasnilo cenjenim rojakom in čitateljem tega lista, zakaj da ise preostanek te veselice uporabi, naznanjam: Župni urad v Starem trgu ob Kolpi prosi mene že leta dolgo, ako bi bilo mogoče storiti kaj s pomočjo naših rojakov za nabavo novih avenev, katere so izgubili v vojnem času. Župnik imenovane fare, Franc Zupančič, kot tudi ostali farani so pričakovali, da jim bo sčasoma samim mogoče nabaviti nove zvonove za farno cerkev, toda nastopili so veliko slabši časi, vsled česar so splavale njih želje v zrak. Odbor te veselice prosi vse slovenske rojake, da bi se ne odrekli temu vabikt, kajti, ko boš v tihem grobu spal, tvoj "kvoder ali pol dolarja" ti bo vedno pel v spomin in zahvalo. Torej, pridi tudi ti, Gorenjec, ko vabi te Doienjec, zabave dosti boš imel, še mnogo več kot si je poželel. Kdor se slučajno ne more udeležiti veselice ter želi iz dobre volje darovati v ta namen, naj pošlje na tu priloženi naslov: Mrs. Katarina Šneler, 217 Irving iAve., Brooklyn, N. Y. Vsaka darovana vsota, če še tako majhna, bo objavljena. Za vse darove se vam odbor že vnaprej zahvaljuje. Mrs. Katarina Šneler, predsednica. i Adv.) f Ako imate izostalo, ne- , • redno ali boleče mesečno čISCenje, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3.— Plžite ml i vašim popolnim zaupa-; nJem! MRS. GRETA LESKOVAR 507 E. TOrcl St., New Y »-k. N. V. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! rac kar PRVE VRSTE belega m črnega, grozdja. Ne zakasnite to priložnost! JBRZOJAVITE ZA CENE! WALT® fREDOVKH 717 — 24 STREET -Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink« ODBOR ZA 1930 Predsednik: FRANK HOTKO 403 E 92nd Street. New York City Podpredsednik: MICHAEL rftF.K, 1715 Gates Avenue, Brooklyn. N. 3T. Tajnik In arhivar: JOSEPH POtiACHNIK, Liberty Avenue , Williston i*ark. L. r Slaoajnikj PKTER RODE. 123 Alpha Place, Glendpie. L. I. Zapisnikar: MATHEW CmEI. •»T Scholts Str«et, Brooklyn, N. I. Nadzorni Odbor: •V NT H ON Y KOSI K NIK. 10J21 - *5th Kd.. Richmond Hill. I«1 frank lupsha, 431 Morris Avenue, RfK'k vtlle Ctriler. L.. 1*1. ANTON CVETXOVJCH If*3 Seneca Ave Brooklyn. N\ Y Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za na tančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je nicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju al i članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala £e skoro 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč itn rt ne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00. Druitvc zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium. 253 Irving Ave., Brooklyn. N Y. DECA POGOZDUJE FRANCIJO Od letošnjih velikih pomladanskih povodnji na Francoskem mno-gj govore, da jih je povzroča ižse-kavanje gozdov. Povodnji so tem pogostejše, čim b^lj se zmanjšuje lesna plcskev. Zveza francoskih c^nc-vnnošolkih učencev je sklenila priskožiii na pcmoč pri pogozdovanju. Otrobi so sestavili pc^ebne pcgozdovalne čete in so se z veliko vnemo lotili pogozdovanja. V departments Mease je deca med počitnicami pokadila več ko 40.000 drevesc. Šumar^ka oblast je šolam cdkazala zemljišča za pogozdovanje .n deca se povsod z navdušenjem udeležuje kulturnega dela. Zanimivo je, da se deklice posvečajo temu delu z isto ljubeznijo, kakor dečki. To delo je zdravo in je obenem velikega vzgojnega pomena. \ ZBOROVANJE 100 LETNIH Tridentinski list Proving " je organiziral te dni zborovanje 100 let starih iz triderutinskega okraja. Zborovanja se je udeležilo 15 starčkov in starčk, ki so že izpolnili 100 let ali pa jim manjka samo še nekaj mesecev. Na zborovanju so razpravljali v prvi vrsti c tem, kako se da doseči visoka starost. En udeleženec je pravil, da lahko doseže človek visoko -starost z delom na polju in z zmernostjo v jedi in pijači. Drugi je trdil, da je najzanesljivejše sredstvo pcpolna as ^za. Kdor hoče dočakati visoko sta*ost. mora krotiti spolni nagon. Tretji očanec je bil nasprotnega mnenja in dokazovol je. da je eakonsko življenje najzanesljivejše sredstvo; s katerim si človek pomaga do visoke starosti. 99-letna starka je trdila, da je najboljše sredstvo proti staranju življenje v gorah. ZADNJI KONJ V LONDONU Londonska pciičija je izdala od-icabo, po kateri je od 1. septembra v notranjem Londonu prepovedana vežnja s konjsko vprego. V City se torej od 1. septembra ne sme prikazati noben vprežen konj, samo jahalni in vojaški konji smejo še hoditi po ulicah. In tako se je zgodilo, da so pela v nedeljo po ulicah notranjega dela Londona kopita zadnjega vpreženega konja, v bodoče bodo pa drvela po mestu samo moiorna vozila, ki predvladuje-jo tudi v drugih mestih in ki se bedo kmalu polastila pre-meta po vjem svetu. Za razvoj prometa je odredba, londonske policije gotovo pomembna. Konj je bil že od pamtiveka pomočnik človeka baš pri najtežjem delu. zlasti pa pri delu na polju. Tu re bo najbrž tudi najdalje obdržal v službi kmetovalca, čeprav .se pojavljajo tudi v poljedelstvu stroji v hitro naraščajočem številu tako, da bo konj tudi s polja izginil ali pa ostal samo pomočnik tam. kjer poljedelski stroji zaradi nepriklad-nega terena ne morejo priti do veljave. Pa tudi jahalni konj postane s časoma redka prikazen. SEZNAM ARANŽIRAN III KONCERTOV. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chica- go. m. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. Svetozar B a n o v e c, NAZNANILO in ZAHVALA Z bolestjo v srcu naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je iztrgala kruta smrt iz naše srede ljubljeno ženo, mater in staro mater Ano Rep Umrla je dne 13. septemora 1930 po daljšem bolehanju, kljub najboljši zdravniški oskrbi in bolniški postrežbi v St. Theresa bolnici. Niti slavni zdravniki v Rochester, Minn., niso vedeli pota rešitve zanjo. Pri zavesti je bila do zadnjega. Ko je slutila, da se ji bliža konec življenja, je prosila navzoče, naj molijo 2a njeno dušo. Pokojna je bila rojena na Vrhniki L 1877. (vulgo Lovrano-va) ter je prišla pred 25 leti za svojim močem v Ameriko. Drugo leto je želela videti še enkrat svoj rojstni kraj, a kruta usoda je to zabranila. Pokopana je nepozabljena na katoliškem Accension pokopališču. Zahvalimo se tem potom vsem društvom za udeležite / pri pogrebu s svojimi zastavami. Hvala društvu Marije Pomagaj, dr. sv. Družine, dr. sv. Ane, dr. sv. Jožefa, K. S. K. Jednote, društvu Krščanskih mat«- in žena, dr. Vitezov sv. Jurja, in Catholic Order of Foresters. Najlepša hvala vsem številnim darovalcem vencev in šopkov na krsto pokojne ter vsem, ki so namesto cvetja naročili sv. maše za pokojno. Hvala tudi vsem trem g. duhovnom za cerkvene in pogrebne otarede ter vsem, ki so se udeležili pogreba in dali svoje avtomobile na razpolago. Ljubljena žena. in mati: Odšla si od nas, pozabili pa Te ne bomo do naše smrti Žalujoči ostali: JOHN REP St., soprog, JOHN ml., IGNAC, FRANK. TONE, JAKOB, JOŽE, sinovi MICI, ANA, JENNIE, PAVLA, hčere, Mrs. JPEPCA GERŽEL in Mrs. POLONA TRE VEN, sestre pokojne v North Chicago, Mrs. PRANCA MOHORIČ in Mrs. META PETRIČ, sestre na Vrhniki ter več vnukov in vnukinj in ostalega sorodstva Waukegan, 111., 21. septembra 1930. učilRiBoir NEW TORE, THURSDAY, SEPTEMBER 25, 193t ■nSKaAaSKOWMHMMBS^=£SS99B« T* » vm Kisam norm daily m c. s. a. DRUGA ROMAM IZ tlVUDfJA Zrn Glas Naroda priredil G. P. 25 1 Nadaljevanje.) — Če bo prišlo toliko gostov, moram hitro pogledati v kuhinjo, da do Lina dostavila še nekaj vode' Nato je Izginila. Zdravnik se je zadovoljno smehljal za njo. — Kakorhitro boš spravila Rudolfa pod "copato", moraš hiteti, da dobiš tudi moža za Loro, — je rekel. — Strašno škoda, bi bilo za to krasno deklico, če bi zgrešila svoj poklic! Mala žena je zrla začudeno za njim. — Mislil sem namreč, da bi bila Lora primerna žena za Rudolfa Bergmeisterja! — Lora? Kaj ti pade v glavo0 Lora vendar ne spada v hišo malega solmoštra! — On jo vendar l>ubi, kot mi je zaupala njegova mati! Lora je Izpolnila svoje dolžnosti pri kavni mizi. Sedaj je sedela v kotu ter čitala še enkrat dolgo pismo Brinkenove 1* Rickmersove hiše. Kako zelo se je tamkaj vse izpremenilo! May se je ločila od svojega moža! Ona sama je še slaba po dolgi bolezni kajti proces se je vršil z veliko naglico, čeprav si je stara baronica prizadeva na vse kriplje, da izpremeni svoj sklep ter jo pregovori k spravi. — Sedaj bomo jutri vsi odpotovali, — je pisala Brinken, — namreč obe dami v Švico in gospod Rickmers v Galicijo. Rickmersova hiša bo prodana, kot sem slučajno slišala, čeprav mi nI offcijelno rekel tega še nikdo. Sedaj pa se je lotil ne le samo mene, temveč vsega služabništva velik nemir, kajti jaz bcm ostala zopet sama. Kaj bo postalo iz nas, če bo prišla nova gospoda? Lepa vila ob Garda jezeru je bila že prodana. Krokerca trdi, da ne bcr ostala gospa nic več v Evropi, temveč se preselila v Ameriko. Gospod Rickemrs je baje tudi za to. Jaz miilim, da se hočejo izogniti vsaki priliki, da bi se zopet kdaj sestali s prebivalci Buchhaina! Sedaj pa so že odpotovali. Oni lopov se ni sramoval vzeti veliko odkupnino, katero mu je gospod Rickmers vrgel v obraz, da bi se raz-poroka čim h-treje završila! Sedaj bo renoviran Buchhain in gospod baron kučira s staro gospo po svetu! On si najbrž predstavlja, da je bil vedno bogat mož! Lora je spustila list ter mrko zrla predse. Če bi dobra Brinken le vedela, da si je ta človek celo drznil pisati ji ter napovedati svoj obisk v Lerchenau! Bilo je zadnje trgh pisem, katera je dobila danes. Sedaj pa je ležalo, raztrgano med smetmi, kamor je lastnoročno nesla vse ostale. Kakšno brezno nesramnosti in podlosti je bil ta človek, o katerem je nekoč domnevala, da ga je ljubila! Lora se je stresla ob misli, če bi temu človeku podala roko, če bi njen oče ne obubožal ter bi ostali pri življenju! Ropot bližajočih korakov jo je prisilil, da je dvignila oči. Bil je Rudolf Bergmeister. ki je sedel na klop poleg nje. — Jaz pač ne motim? Ti si hotela biti sama? — je vprašal, oči-vidno v zadregi. — Ne, dragi Rudolf. Mislila sem le, da sem odveč, ker ste se tako uneto razftovarjali. Hotela sem še enkrat čitati pismo gospe Brinkenove. Ali so poslali pome? — Ne, prišel sem v svoji lastni zadevi! Rad bi namreč izvedel za tvoje lastno mnenje, — Lora, — kajti ti si tako pametna ter misliš dobro z menoj ... Razumeš se tudi najboljše med vsemi ... — To me veseli, vendar pa r>e bodi tako obziren! O čem hočeš vedeti mojo sodbo? — O gospodični Minnie Wohlgast. Kaj misliš o njej, Lora? Obraz Lore je kazal za trenutek največje razočaranje. Nato pa je švignil preko njenega vesel, solnčen smehljaj. Prijela je roki Rudolfa ter ju prisrčno stisnila. — TI, — jo imaš rad, Rudolf? Ti hočeš ... On Je prikimal. — Ne razumi me napačno, — je rekel nato hitro, — a tebi ne more podajati vode! Jaz ne vem, kako naj se izrazim. Ti si se mi zdela tako mičma, ravno radi posebnosti, kajti zame si bila vedno neko tuje bitje, poleg katerega sem se čutil vedno tako majhnim---- — Ne govori vendar neumnosti! Mi se pog&sto motimo glede samih sebe, posebno kadar govori srce! Jaz ne stojim niti malo nad teboj in tvojo Minnie! Ti čutiš šele sedaj, da je prava ravno zate, ker se prilega tudi boljše kot kada druga! Nikakega pojasnila ne maram. Zelo me veseli, moj dragi Rudolf! — In tvoja sodba glede nje? — Najboljša' Ona je mlčno, naravno In skromno bitje! Prav gotovo bo& popolnoma srečen ž njo! Ali si že govoril ž njo? — Ne, a storil bom v prihodnjih par dneh. Najprvo sem hotel izvedeti tvoj« mnenje o njej! Devetnajsto poglavje. # Gospa Brinken je zaprla velik sveženj ključev, katerega je nosila tako dolgo časa, v predal svoje sobice. Zakaj naj bi še nadalje nosila s seboj težke ključe, katere bo itak potrebovala le takrat, kadar bi si kotel kak kupec ogledati sobe v drugih nadstropjih? Dva tedna so prali in pospravljali vse, da spravijo Rickmersovo hišo v red. Sedaj pa je bilo vse pokamprano, vse pod zavesami in pospravljeno vse, česar ni vzela gospa Rickmersova s seboj! Večji del služabništva so namreč odslovili in ostalo je le še par ljudi. izven gospe Brinkenove, ki so stanovali v stranskem krilu pritličja. — Vsaj se človek lahko nekoliko odpočije, — je menil jahalni hlapec, ki je ves dan stikal po kuhinji ter dvoril hišni dekli. Gospe j Brinken pa ni bilo prav nič všeč. Celo svoje žvljenje je garala od jutra do včera in sedaj naj mirno Mde v kotiček ter spravlja mezdo zastonj? To ae ni prav nič prilegalo. Sedela je mučno v svoji sobici ter zrla vein na pojemajoči dan, dočim je razmišljala, če bi ne bilo boljše, če bi odpovedala službo prihodojega prvega ter si poiskala novo službo. Seveda, Jedo pa bo vzel staro, šest desetletno žensko? Takrat pa je švignil hudoben porogljiv smehljaj preko njenega posušenega obraza. — Ah, da, — tam v Buchhainu bi me gotovo vzeli! Stara baronica je bila tukaj takoj, ko se Je vrnila s svojim sinom ter jo takoj hotela vsoti v službo. — Ker ste tukaj itak odveč ter bi jaz rabila zanesljivo žensko, — Ji je rekla baronica ob tej priliki. Najprvo ostanemo par dni v Buchhain Ur tremo nato na Helgoland! Ker bodo sedaj prišli semka roko-oiki, moram skrbeti zrn to ,da bo vae nadzorovano. Denar ne igra sedaj pri nas sploh nikakega uloge! 'r- ~ (Dalje prihodnjič.) ' ^ HOTEL V PUSTINJI Pred 30. leti se je še marsikatera kmetica tresla pri misli, da bo morala prenočiti v mestu. Kaj pa bi dejale naše babice, če bi jim pripovedovali o hotelu sredi puščave, zgrajenem ob poti v južni Tunis skozi neobljudeno peščeno »stepo. Blizu arabske vasice Neg rine je zgrajen šotorni hotel za turiste. Ves hotel se da zložiti in prenesti drugam, če bi se posel tujcev zmanjšal. Hotel je zelo originalno urejen in opremljen. V sredini je v obliki velikega šotora jedilnica za 35 gostov, okrog nje pa stoje v krogu šotori, v katerih gostje spe. Vodo je treba prinašati na mezgih, vendar je pa dobe gostje toliko, da se lahko umijejo. Umivalniki so iz kavčuga, podobni zložljivim stolčkom. Sredi šotorov gori ponoči velik ogenj, da gostov ne zazebe. Noči so namreč hladne in zato se z bero gostje pri ognju in ko vzide luna, pridejo arabski plesalci, ki zaplešejo pred gosti ,da se ne dolgočasijo. Plesalke pred tujci ne smejo plesati. Plešejo samo moški, ki se na vse načine trudijo, da bi goste zabavali proti skromni nagradi. Za malenkostno napitnino vas odvede hotelski deček k oazi, ki se zdi človeku skrita med gorami pustinje kakor prizor iz pravljice. Tu vidi človek studence, mogočne stare palme kakor v pragozdu, oleandre in vrtove, v katerih rasto bujne tropične rastline. Zjutraj vam prinese sluga močno arabsko kavo, servirano enako spretno, kakor v najboljšem evropskem hotelu. Šotori se ne dajo zapreti, vendar pa spe gosti mirno. Hotelski sluga, stari Ali hodi vso noč s svojim psom okrog šotorov in pazi, da gostje lahko mirno spe. Zanimivo je, da prihaja v ta hotel tudi mnogo žensk- SMRTNA OBSODBA V ŠOU Iz Irkutska v Sibiriji poročajo o zanimivi smrtni obsobi. V nekem kraju blizu Irkutska je nastopil službo na dekliški šoli mlad učitelj, ki je poučeval zelo vestno tako da so ga imele učenke rade. Tudi on je bil zadovoljen in nameraval se je oženiti, da bi imel domače ognjišče v kraju, kjer so ga ljudje takoj vzljubili. Čez nekaj mesecev je pripeljal iz Irkutska mlado ženo. S tem se je pa ljubezen učenk do u-čitelja mahoma ohladila. Nekega dne je pa počil pod oknom učiteljevega kabineta surg, Hamburg Reaolute, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vulcania, Trst Berengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Ham burg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Paris. Havre Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 14. oktobra : Bremen. Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Mauritania Cherbourg George Washington, Cherbourg, Ham burg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne aur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotter dam 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte urunde, Napeli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnta. Trst Europa, Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Amwerpen 25. oktobra: Clevela nd. Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 29. oktobra: Deutscbland. Cherbourg. Hamburg America, Cherbourg. Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus, Napoll. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam \ 4. novembra: Columbus. Cherbourg. Bremen 5. novembra: Ma u rt-tan ta. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hum-burg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 7. novembra: Homeric. Cherbourg Republic. Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. novembra: i-eviathan, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Bfancamano. Napoll, Genova 12. novembra: Vulcania, Trst Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin. Cherl-ourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 19. novembra: Berengaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New Yorlr, Cherbourg, Hamburg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so j naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista CENA DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (KNGLI8H SLOVENE »KADER) Hm MJB# $2— Ksnetu ga »si KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« Wert Ut Btraot Now York Cttj 20. novembra: Dret-den. Cherbourg, Bremer 21. novembra: lie urg, Bremen 15. decembra: Mauretarda. Cherbourg 17. decembra: President Rriosev« !t, Cherbourg, Hamburg. New York, Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: America. Cherbourg. Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President HArding, Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajft* In najbolj ugodna pot Mm ootovanja n r oaromnlb ••rnlkih: FRANCE 26. sept.; 17. okt. (7 P. M.) (7 P. M.) He de France 3. okt.; 24. okt. (4 P. M.) (7 P. M.) PARIS 10. okt.; 5. dec. <6 P. M.) (4 P. M.) Najkrajfta pot po C«)aantct. V«afc6i le v posebni kabini i vsemi Modernimi adobno^tl — Ptja^a to »laTna francoska kahlnta Uradno olske cans t Vpraiajta k&taragakoll »oobladCaaagm agaata ali FRENCH LINE 1» »TATI tTRCCT NIW YORK. H. Y. Nagla Vožnja * Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCANIA 8. OKTOBRA—12. NOVEMBRA 11. DECEMBRA SATURNIA 25. OKTOBRA 28. NOVEMBRA <12:00 A. M.) 10. JANUARJA Saturnla ln Vulcania prekafta v»e ladje eveU v razkošju, udobnosti tn iu-gllcl ter nudi najboljfio slutbo v Evr- -po. Posebne cene za. tja tn nazaj. Vet novosti na teh motornih iadjah vk/Ju 4no plavalni bazen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Battery place. New York C dni na oceana PREKO CHERBOURG A 6 DNI preko BREMENA Potujte y in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih, kar Jih plove, BREMEN in EURCPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila, vprafiajle bvo-jega lokalnega zixstopnika. ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway, New York