Letnik IX
47 številka.
Marifecrr, dne 15. junija 1917,
WrneotB^sm Ust»-« —>
• v 71 * ' r'
le?«
K 10*-
. S’-
if© k‘?o
s , 2*se . . *•-
Ävstri!®: —-
15*-
©s sss ifeviSct
*» SS	-* *
iqmp » " *
^ssiP Jn « H#
£1
’lMiHlilv«te s^nvtüiivoi Maribor i «[-«4*4»-..	*♦ a
^mšks Kits.»., s. -. tet®!©» u, «s, |	i&ßtt političen lisi

or® d»gs«@^&
Govor dr. Korošca
v državnem zboru»
V torkovi seji državnega zbora- je imel načelnik Jugaslovanskega kluba, poslanec dr. KoroSec govor, v katerem je odločno in jedrnata naslikal položaj Jugoslovanov v monarhiji in žalostne razmere na našem jugu ter tolmačil želje in zahteve našega naroda. Vsi slovanski in drugi nenemški poslanci so z živahnim zanimanjem ter pritrjevanjem sledili govoru. ki ga priobčujemo v izvlečku:
Or. Korošec je začel govoriti slovensko:
Mašim junakom.
Obilo je v tej vojski teklo slovanske krvi.. Občudujemo junaštvo in vstrajnost naših bratov junakov, a obžalujemo žrtve. A ti potoki naj niso tekli za-stpnj. Naše srce nam nareka vročo željo, dati p p-% o k I n i s ot ek 1i % a s t o p j, .1 e m ve p., da nam v % k lij e i z njih boljša bed o fin o a t ß v or b o d e in združenj a. (Burno odobravanje in ploskanje.)_•.	• r •
Mi poslanci smo služabniki J,e misli našega m\-roda, ?^e4z vršite v uam. je dolžnost. : Bre* o/Jura na pleme, govorico in vero smo se združili v enem kluba, da lako pokažemo svetu voljo našega .»združenj na naroda. A ko govorim prvi, v imenu -naroda, ne •»abiru klfeali L narodu, naj se združi ! (Zivip in bra-• vo-4#cit) Prišle bodo grožnje- za njimi slfcd|:e vabe, ■.Ifcafcor m je to že zgodilo, da bi nas odvrnile. ■ A ne ; vdamo se!
Ka oaše žrtve.,
'>J f.*.r’	•	.•»•;	v.. ' .... i : ■ v..., ..r- ..
A.ralja Darija je vsak dan spominjal suženj, da se opomni svojih sovražnikov. Mi pa se vsak dan s-nominjamo neštetih bratov trpinov, kateri so zaradi «vdjega narodnega prepričanja morali pp krivtai v j^^^.|^^^pčtijje jim. ostane. V prvi vrsti pa velja to tovarišij. Grafenauerju. Upamo, da se mu vrata ječe odpre, : -da. pride med nas branit svoj zapuščeni koroški narodi (živahno odobravanje in ploskanje.)
Nadaljuje nemški.
Za mir.
. Prva paša želja je skorajšnji mir. Skupno z mašim cesarjem želimo miru, takega miru, ko bodem
Prijatelju v spomin
Paritetno poročniku Milieu Zafošnik, f 26. maja
1917.
Doma je. bil v Spodnji Novi , vasi pri Slov. Bistrici, tam se je rodil dne 80. velikega srpana. 1894, tam stoji gostoljubna slovenska Zafošnikova hiša. Pridnost in bistroumnost je pripeljala našega Mihca v mariborske gimnazijske prostore, kojim je delal veselje in čast do 7. razreda. V vinotoku leta 1914 pa ga je poklicala domovina pod orožje in hitel je z veseljem jo branit, z junaštvom, a kakoršnim gremo mi vsi, ki ljubimo to zemljo in svoj rod.
Junak v službi za domovino je nenavadno naglo dosegel mesto poročnika in odlikovanje je tudi že dičilo njegova junaška slovenska-, prša, Ali več kot šarže in več kot svetinje, to je bilo srce, tisto plemenito srce, največja in najlepša svetinja- junaštva.
Vojaki, ki ste se bili pod njegovim poveljstvom, povejte, li niste ljubili vašega poročnika, li ni bil dober, blag in ni li bilo junaško to srce? O, kjoliko krvavih in ljutih bojev je prebil, skoraj da v vednih bojih, le z malimi izjemami počitka.
Dne 26. cvetočega majnika letošnjega leta pa je laška krogla zadela poročnika Mihca Zafošnika; izdahnil je v naročju svojega žalostnega brata Pavla,
narodi sami odločali svojo bodočnost, Mi ne delamo zaprek miru. Ce pa je kaka ovira pri kakem zavezniku, kličemo vladi, da je njena prva, dolžnost, da se vpošteva dobrobit „rei publicae.“
,	" Za varstvo ustave-
Drugo, kar zahtevamo, je, da se varuje ustava.. A vlada jo obljublja prelomiti. Nevarno je to. Avstrijstvo ministrskega predsednika je — nemštvo. Vlada, ki avstrijstva ne pozna, naj gre!
Po vseh državah se družijo vse stranke v vladah, Pri nas narobe. Enemu narodu se priznavajo vsi privilegiji, drugim narodom samo — trpljenje.
Nedolžne so preganjali.
Častni možje in žene so bili tepeni, obešeni in streljani. Cele mesece so sedeli, a niso videli sodnika.: ; «Skoti, Matanovič, Fries-Skene so še vedno na svojih mestih.
Tisoči naših junakov so prelili svojo kri za cesarja,in domovino. Mi jih obžalujemo in vemo. da žr tve .; niso t zaston j.
Proč * nemškim «radništvom!
Mi nismo nikdar klicali- „Los von Österreich! Los von Habsburg! pač pa kličemo: ..Proč od nemške birokracije!“ -	• v--'-c
Najhujšo rak-rana je nemška žbirokracijav Majo proč z nemškim n radništvom! Vladi: ki vzdržite to nemško birokracijo; ki istoveti nCmške .koristi z ci jskimi. ne moremo sleditiL [Viharno odobravanje ih ploskanje,)
/■f*. .'jAdü Qi-\ /*Ji „ ’‘jn\;;v Za enakopravnost vseh narodov.
Koliko naših ljudi je Se danes pri vojakih. Za-zuamovani so z A. Pokazali smo zvestobe, dovolj. Za to pa. zahtevamo, da vpošteva vlada jbfiläftge“ vseh narodov. Enakopravnost vseh je naš cilj. Ko smo hoteli splošno enako volilno pravico vpeljati, ni hotelo iti. a vendar je šlo. Tako tudi z jeziki. Iz ruske revolucije sklepa naša vlada samo na zrušenje ruske vojaške sile. Ne ve pa, da po Rusiji danes veje duh svobode narodov, vere, bratstva, in enakosti.
Vojna je vpoklicala vse narode. V za,kopih ni razlike tried narodi, pri davkih je ni. v trpljenju u-miranja in gladovanja je ni! Enakost veje tu. Zato hočemo enakost tudi v političnem življenju. (Dolgo-
Tn zdaj tišči ob misli na te prehudo bol k tlom dušo mi tužna vest!
Mihec, Ti si padel ■ • • Naznanili so domovini in domovino je vzdihnila kakor vzdihnemo ob grobu uajslajših nad. Zopet nov grob! Kako strašna si ti. vöjnä! Oh, koliko junakov si nam že zasula, koliko zlatih nad!
Mihec je padel . . . Prijatelj! Ko' so mi to povedali. o kako sem planil kvišku, kako sem pograbil bridki meč in zavihtel sem ga visoko ... Iz prs pa je privrel krik. ki ga-rodi. le sila maščevanja .... Prokleti polentar, prokleti! Mihec, ali Tvojo kri bomo kleto maščevali! In ko se solzim, pa se moram zavesti, da vse solze ne izbrišejo (Dvoje smrti, kakor mi niso vzbudila ljubega brata, ta,ko pa planem zopet kvišku. O kleti Lah!
Bratje na Krasu, ob Boči. bratje ob tirolskih gorah in vsepovsod, vztrajajte, maščujte n a š o kril In mi. ki si odpočivamo po hudih bojih, smo zopet močni in zopet pridemo za Vami, da ga koneč-no pogreznemo, kamor spada:, izdajalec, ropar, morilec!
Draga Zafošnikova hiša pa plaka, v največji bolesti. Toda zaman stezate roke po sinu dober oče in blaga mati, zaman ga kličete sestrice in bratje in mi prijatelji in tovariši. No najdemo ga več!
Dobri starši! Mi vemo, kako ste ljubili svojega Mihca, s koliko ljubeznijo ste skrbeli zanj, s koliko nado se. ozirali v njegovo bodočnost in kako zaupljivo in proseče ste gledali do Njega, v čegar rokah je naše življenje. Sedaj pa je vse uničil) Lah. LA | vsaj enega ni uničil, vsaj nekaj Vam niso položili v j grob — Vaše vere do neba! In tedaj veste, da Vaš
trajno ploskanje.) K večjemu bi mislili, da v zaledju to ne drži. A razljike med katoliki in protestanti ni. Vendar se vsiljuje misel, da je sklenila vlada očivi-dno zvezo z „aliance. Israelite.“ Tozadevne, če tudi tajne akte naj predloži. (Smeh.)
Kaj bo z našim jugom?
Iz vladnih izjav, iz prestolnega govora Čujemo le o nemških belangili, ki naj odgovarjajo državnemu interesu. Toda,, gospoda, na jugu. ni nobenega vprašanja ? Kaj pa z Adrijo? Kdaj bo rešena? Mogoče, ko bo Gross zadnjo nemško šulferajnsko šolo u-stanovil v Dalmaciji? Ko bo Dobernjg ponemčil zadnjega Korošca? In ko postavi Wolf most do Adrije?
Kaj bo z Bosno, Hercegovino, Hrvatsko, Dalmacijo in slovensko zemljo?
Naša izjava, Vam odgovarja na to. V monarhiji pod avstrijskim žezlom, a svobodni, združeni hočemo biti Jugoslovani! Ali je to izdajstvo?
/ ,	. . -	. -      
Mi nočemo tujega jarma!
.. . Ne, edino to je rešitev za Avslpjjo ig:zg ua$! Nočemo tujega jarma! Hrvatic, ki itpjp.y kraljevini to edipo samoodločevaJno pravico. , da- jsmf jo sklepni a pasjem ; davku. nočejo Čuvajev. ;V Bosni Jn Hercegovini nočejo tujstva. Dalmacija, ki. se bori, mre in gladuje ppd tujci, za domovino. In uboga Istra, ki u-ijiira gladu pod vlado tujcev! Celi otoki so že.jani-mrli!
Edlni in združeni!
Zedinjeni in svobodni hočemo biti!
fri ali se še osmelite imenovali naše stremljenje izdajstvo? Ne in ne! Ce pa ga hočete imenovati, Vam pa povem, da imate premalo vešal, da bi ugonobili nas in našo misel. Edini in združeni smo med seboj, edini smo s svojim narodom! (Dolgotrajno p-uobravanje in ploskanje,) Tovarišem Cehom in Poljakom smo ponudili roko za združeno delo. Rečem Vam, ostanite nam zvesti, kakor se bomo i mi zvesto borili za. Vaše zahteve! 1 Burno odobravanje pri Jugoslovanih, Cehih in Poljakih. Govorniku Čestitajo.)
Mihec sedaj gleda raj. raj, ki je vendar slajši, nego je nam revežem ta. zemlja krvi in solz. Tlako Vas tolaži Bog!
Slovenska domovina in cerkev ste izgubili idealnega, upapdlnega sina. ki vaju je neločljivo ljubil do smrti. Za vaju je cvetelo to mlado življenje, za vajino svobodo in slavo se borilo. 'Bodite nam, grobovi poroštvo naše lepše bodočnosti!
Prijateljem in tovarišem pa je odvzet eden izmed najboljših, najplemenitejših. Prijatelj, saj Te ni ljubil le prijatelj, ljubil Te je vsakdo, kdor Te je le poznal. Skozi Tvoje se vedno smehljajoče oči smo gledali Tvojo radostno, dobro dušo. Dragi! Kaj so se v tisti grozi in krvi tudi smehljala Tvoja. lica, kaj niso čutila nikoli smrtonosnega poljuba? O, gotovo so slutila in videla, toda niso se bala, saj so bila vselej pripravljena v Bogu, zato so se lahko smehljala. Da bi bili i mi tako dobro pripravljeni!
Tovariš! Tudi midva se tukaj v dolini solz ne vidiva več in nikoli več jo ne bova mahala pevajoč in vriskajoč skozi vas, polje in mesto . . . Naša pesem se ne bo več veselila svojega pevca, naša vas ne več svojega dobrega Mihca. . . . In zdaj hodim sam po teh zapuščenih ulicah in moram se udati misli. da nikoli ne bom več srečal njega;, ki sem ga ljubil vse bolj nego čislam te, ki štopajo tod okoli! Mihec, kako sva si zagotavljala, da. se hočeva vrniti oba! Tvoje zadnje besede, ko sva se ločila v bojni črti: „Jakec, drži se!“ — „Mihec, če se boš le Ti!“ Razšla sva se.
Danes.pa ta težka, misel, da Ti pošiljam svoje I pozdrave v prerani grob! In ta grob je daleč, daleč ‘ od nas. Toda saj nič ne loči one zemlje od naše, vse
LISTEK.
Govor ministrskega predsednika in Jugoslovani.
Sreča je za našo Avstrijo, da smo navajeni govorov raznoličnih ministrskih predsednikov in programatičnih izjav raznih avstrijskih vlad. Dosti Časa bi bilo treba, če bi hoteli samo tudi površno pregledati vse take izjave, ki smo jih dobili samo zadnjih deset let. In vse te izjave so šle v vladni koš, da ni več sledu o njih. Izvršilo se ni skoro nič; vso dobro voljo posameznikov je ubil slavni avstrijski sistem ter vse uničujoča birokracija.
Še večja sreča za nas Jugoslovane posebej pa je, da obstoja za nas tolažba v zgodovinskem dejstvu, da avstrijski ministrski predsedniki kmalu pridejo in kmalu zopet gredo. Zd se nam tako, kakor bi se doigravala tragična igra, v kateri nastopajo razni junaki, ki trenutno žanjejo nekaj ploska in pritrjevanja, potem pa hitro pozabljivi zopet odhajajo.
S tega stališča presojamo tudi mi govor grofa Clam-Martinica. V primeri z velikim časom je bil zelo majhen; podal je mnogo besed, v katerih pa ni načrta, celo niti pravega migljaja za ureditev notranjih razmer. Zapleten je tako zelo v razne zahteve vsenemških poslancev, da se ne more po-vspeti do višjega vidika, s katerega bi opazoval novo nastale razmere v državi. Zato ni upati, da bi ta vlada uredila Avstrijo, kakor to zahtevajo vsi narodi, da bi lahko živeli med seboj srečni in zadovoljni, v miru in skupnem delu.
Če premotrimo splošno mnenje ljudstva vseh narodov, moramo zabeležiti dejstvo, da vse sloje prešinja živo stremljenje po hitrem in častnem miru, za katerega si sam presvitli cesar Karel I. tako plemenito prizadeva. Pa tudi glede tega vprašanja ministrski predsednik ni bil dovolj glasen in jasen tolmač volje ljudstva, ker je zanj preveč merodajno mnenje nekaterih nemških krogov in njihovih stremljenj. Tudi iz tega razloga mu zastopniki Jugoslovanov ne morejo zaupati.
Pritrdimo besedam ministrskega predsednika, da se borijo v strelskih jarkih vojaki vseh narodov kakor levi drug poleg drugega. To vemo vsi; mi zlasti tudi vemo, kako hrabro se Hrvati in Slovenci borijo za dom in cesarja. Pa česa ne ve ministrski predsednik? Povemo mu že sedaj mi; glasno, se bodo pritoževali vojaki po končani vojni: Slove n. s ki vojaki v začetku vojne ponekod niso smeli med seboj niti slo ve n s k i. o b Č e v a t i! Odbori, ki so zbirali prispevke za vojake, se niso niti smeli nazivati slovenske odbore. Ali je to tudi znano sedanji vladi? O preganjanju niti danes ne govorimo! Ali ne ve sedanja vlada, opozorili so jo poslanci že neštetokrat, — da še sedaj dobivajo nekateri slovenski vojaki seznamek p. v. (politisch verdächtig!)? Če vse to ve, zakaj ni še dala zadoščenja slovenskemu narodu, kate-
je ena mati — zemlja slovenska. In da teh grobov ne bo nikdar onečaščala laška krona, za to smo poroštvo mi in naše maščevanje, ki stražimo naše grobove !
Prijatelj, posloviti se moram, dolžnost me kliče. Poslavljam se v imenu domovine in naroda: 'Junak naš, odpočij si po pretežki.* bojih, uživaj zasluženo plačilo! Naša hvaležnost in slava Ti bo večna!
In poslavljam se od Tebe posebej v imenu katoliškega slovenskega dijaštva ter tako v imenu svojem: Junak, tovariš in prijatelj, sanjaj sladko o Resnici. ki si ji služil zvesto do konca.
Slava Tebi tam in tukaj!
J.	St.
Žveplenke
Prof. Pr. Pengov v „Mentorju.*
(Dalje.)
Pa prišlo je leto 1870 in tedaj so spoznali veliko vrednost Bottgerjeve iznajdbe, žal, da ne tu pri nas, ampak na Švedskem. V Jönköpingu je ustanovil Švedski inženir Lundström pozneje tako slovito tvornico za „švedske vžigalice“, M naredi na dan okoli 50 milijonov žveplenk. Malenkostna je bila njegova iznajdba — pridejal je le majhno škatljico s torno ploskvijo in napisom: Paraüinerade Tändstiekor u-! an svafvei och fosfor jvžigalice brez žvepla in fos-■lrja) — a Šved je nastopil zmagoslaven pohod po tu. Leta. 1899 so izdelali na Švedskem 20.753 ton žveplenk, od teh so izvozili na tuje skoro 16.000 ton. Avstrija je izvozila leta 1902 komaj 1 četrtino Švedskega eksporta: 3971 ton. Danes naletiš povsod, zla* ati t 'Avstriji in Nemčiji, na tovarne, ki izdelujejo
rega je že opetovano hvalila, da stori na celi črti svojo dolžnost? Prelita slovenska kri zahteva od vlade pravico in jednakopravnost za slovenski narod. Gospod ministrski predsednik naj si zapomni, da tako misli vsak Slovenec, vsak Hrvat ter da pričakuje za narod zadoščenje in plačilo. Naša zahteva je: Naš narod bodi popolnoma enakopraven med drugimi! Kdaj bo to dosegel? Se-li naj zadovolji z vladino izjavo?
Program vlade je, je zaklical ministrski predsednik z navdušenjem: Avstrija. S tem ni povedal nič novega. Avstrija smo vendar mi sami; za Avstrijce smo se vedno očito priznavali, kot taki smo prelivali kri in kot navdušeni Avstrijci smo podvojili in pomnožili svojo moč, da smo odbili povsod vse sovražnike. Vlada hoče skrbeti za ednotno državo, hoče obdržati deželno upravo ter hoče preurediti ustavo. Naučila se torej ni veliko iz vojske. Skoro vsi učenjaki in pravniki, med njimi tudi nemški, so se izrekli, da so posamezne kronovine najbolj v kvar ednotnosti države. To so dokazali na posameznih zgledih. Vlada se na to nič ne ozira, temveč je le kar postavila točko za točko, če sta si tudi v navkrižju. Obžalovati je tudi, da vlada ni razodela, kako hoče urediti ustavo in skrbeti za to, da se bodo posamezni narodi lahko prosto razvijali. Obljublja nam le, da bo predložila načrte. Pa kdaj in kakšne!
Tudi glede na razmerje do Ogrske bi se dalo več in drugače govoriti, kot to dela vlada. Vsi Avstrijci dobro vedo, kako so Ogri zlasti medvojno izkoriščali svojo dobro pozicijo v svoj dobiček. Skušnje nas učijo, da smo mi Avstrijci v gospodarskem oziru hudo trpeli radi samovlastnega nastopa ogrske" polovice. Teh dejstev ni mogoče utajiti; Clam-Martinova vlada pa jih ne vidi. Zato bode treba zastopnikom velike pazljivosti glede nagodbe, ki je za nas v dosedanji obliki nesprejemljiva. Če bi bil ministrski predsednik podal izjavo glede Ogrske v tem smislu, bi našel močen odmev pri milijonih in milijonih. Tako pa; je vzbudil le sum, da hoče tudi on biti velik kavalir nasproti prevelikim zahtevam druge polovice.
Clam-Martinic je govoril tudi o gospodarski vojni politiki, o bodočih finančnih problemih in o raznih socialnih vprašanjih. Tudi tukaj bi se dalo veliko pripominjali. Clam-Martinic je izjavil, da se bo vlada trudila,, da bo nadaljevala svoje delo po začrtani poti prejšnjih vlad. Ali res ne vedo poklicani činitelji, koliko gorja, koliko težav so povzročili marsikateri ukrepi? Razna bremena se morejo olajšati, da jih bodo lažje prenašali producenti in konsumenti! Treba bode sprememb raznih odredb, ki se niso nikakor obnesle. Če vlada tega ne uvidi, morajo jo sedaj podučiti ljudski zastopniki. Prepričani smo tudi, da bodo ti storili svojo dolžnost. Ljudstvo pričakuje boljših razmer.
Izjava Clam-Martiničeve vlade nas ni zadovoljila v nobenem oziru. Zato prav iz srca odobravamo, da je »Jugoslovanski klub« takoj izpo-četka spoznal to vlado, nastopal proti njej ter ji
Bottgerjeve varnostne vžigalice v švedski kamižolici. Vnemalna. masa švedskih vžigalic obstoji iz klorovo-kislega kalija, kalijevega bikromata, svinčene rdečice in žveplenega antimona v razmerju 8:3:8:6.
Celotna produkcija vžigalic je znašala ob rojstvu našega stoletja okoli 3 milijone zabojev po 10.000 škatljic v vrednosti kakih 240,000.000 K. Vrednost vžigalic, ki jih izvažajo vse eksportne države, znaša na leto kakih 50,000.000 K; od teh dobi Japonec celo polovico, 25 milijonov K, Šved 9, Belgijec 4.5, Avstrijec 3.6, in Nemec 0.9 milijonov K.
Izvoz nekaterih držav; je tekom let močno nazadoval. Nemčija je n. pr. leta 1887 izvozila žveplenk 2592 ton, leta 1905 le 1327 ton. Vzrok temu. je, da so mnoge države vpeljale monopol na vžigalice in se zavarovale proti tujemu uvozu z visokim davkom; v Južni Ameriki in Južni Afriki, v Vzhodni Indiji, na Kitajskem in Japonskem je pa vso aprovizacijo z žveplenkami prevzel pretkani Japonec sam, Ta je izvozil: leta 1890 vžigalic za 1.56. milijonov jenov (1 jen = K 2.40), leta 1895 za 4.67 mil. jenov, leta 1904 za 9.92 mil. jenov in leta 1906 vžigalic za 10.92 mil. jenov.
Zelo razvita je vžigalična obrt na Laškem. V 214 tovarnah deluje kakih 8000 delavcev. Pred Lahom stoji edino še Rus s 15.500 in Japonec z 18.000 delavci v 250 tvornicah.
Cena vžigalic se je zadnja leta pred svetovno vojno dvigala vsled zvez, ki so jih sklepale med seboj tvornice vžigalic. Tako se sklenile I. 1903 avstrijske tovarne med seboj „trust“ in dve leti pozneje je sklenilo pet največjih ogrskih tvofrnic za vžigalice med seboj „kartel“ kot glasen opomin vsemu ostalemu ljudstvu, zlasti kmetskemu, da samo „v edinosti je moč.“
odrekel zaupanje. »Jugoslovanski klub« in njegovi člani pa naj bodo prepričani, da stojimo vsi Jugoslovani, Slovenci in Hrvati kot jeden mož za njim, izrekamo jim popolno zaupanje in jim kličemo: Le naprej v boju za pravice in jednakopravnost vseh narodov!
Avstrijski državni zbor«
Od torka, dne 12. junija, naprej zboruje državni zbor po novem poslovniku, katerega je sprejela tudi gosposka zbornica v svoji seji dne 11. junija v drugem in tretjem čitanju. Cesar je nato takoj dal spremembi svojo sankcijo.
Gosposka zbornica za nov poslovnik.
Dunaj, 11. junija.
Gosposka zbornica je danes razpravljala o zakonskem načrtu glede spremembe poslovnika poslanske zbornice. Nemški liberalec dr. pl. Grabmayr je govoril proti sprejetju predloga Frante, Češ,,dapo56 letih postavlja rabo nemščine v parlamentu na glavo ter uvaja babilonsko zmedo v zbornico. Predlagal je, naj se s § 9 vstavi kot 3. odstavek:	„Dokler se
ne doseže drugačna zakonita ureditev jezikovne rabe, ostane pri dosedanjem običaju glede rabe jezikov.“
Dr. pl. Klein je predlagal resolucijo, v kateri gosposka zbornica izraža svoje prepričanje, da je treba pri končno veljavni rešitvi jezikovnih razmer urediti tudi poslovni jezik državnega zbora in sicer za obe zbornici ter vzdržati nemški občevalni jezik, in poživlja vlado, 'da čim preje zadovoljivo konča rešitev tega vprašanja v sporazumu z obema zbornicama državnega zbora.“
Clan gosposke zbornice Ceh dr. Fort je označil predlog Grabmayr kot zavlačevanje skrajno, važne reforme poslovnika in resolucijo Klein za ugotovitev nemjškega državnega jezika. V polemiki proti dr. pl. Grabmayru je izjavil govornik, da ne gre, da bi se polastil države samo eden izmed narodnostnih faktorjev Avstrije in nastopal proti drugim kot manjvrednim komponentam. Žalostno bi bilo za nas, če bi bil obstoj naše cesarske države, v kateri veže vse narode nerazdružna vez zvestobe in udanosti do najvišje dinastije, odVisen od tega, ali se natisne par tucatov neneniških govorov v stenografičnem protokolu poslanske zbornice ali ne. . * -	, •
Knez Auersperg je govoril proti protokoliranju slovanskih govorov. .	.
Dr,- pl. Bilinski je izvajal:	Poljski narod je
najmanj toliko, kakor vsi drugi narodi monarhije prelil svojo kri za monarhijo in veliko poljsko vprašanje. Poljaki so stali vedno na stališču, da se naj v, parlamentu govori v jeziku, ki ga razumejo vsi narodi. Sedaj pa se je storil sklep in vprašanje je, ali na,j skuša gosposka zbornica ta sklep sanirati ali ne. Zelo bi svaril pred tem, ker je poslanska zbornica glede na svoj poslovnik avtonomna. Visoka zbornica skleni: ' „C. kr. vlada se poživlja, da poskusi praktično rešitev vprašanja razpravnega jezika v parlar men tu, s tem, da prične pogajanja z vsemi narodnostmi in na podlagi, prostovoljnega sporazuma obeh zbornic, ki ga je pričakovati; nato pa naj predloži obema zbornicama primerne predloge.“
Po nadaljnji debati, katere sta se udeležila še člana gosposke zbornice dr. Goli in grof dr. Rudolf Cernin-Morzin, se je vrlšilo glasovanje. Vsi paragrafi zakona so bili sprejeti.
Žveplenka je tudi za državne blagajne dober vir dohodkov. Tako je pobirala Belgija 13%, Nizozemska 5% od celotne vrednosti impotiranih (u vaganih) vžigalic. Japonska pa zahteva celih 40% od v-rednosti vžigalic kot carino. Rusija pobira 3.3 rublja od 1 puda (16 kg) žveplenk, Italijb pa od žveplenk carino 10 lir, od voščenih vžigalic pa 15 lir za 100 kg. Pri nas . so morale prej plačevati žveplenke po 14 K davka za kvintah pred kratkim pa je vzela država to fabrikaeijo v svojo roke, jo je monopolizirala, Tudi Španija, Rumunija, Srbija imajo (oziroma so imele) monopole in je zato prepovedano uvažanje tujega blaga. V Zedinjenih državah Severne Amerike je plačati za 1 groš po 144 škatljic s po 100 žveplenkami 8 centov uvozne carine.
Kakor smo videli, ima mala žveplenka slfavno zgodovino: v njej je skrita velika množina bistroumnega dela. Vžigalica spada med najbolj občudovanja vredne človeške iznajdbe. Vsakdo bi ob spominu na orjaško obrt vžigalic mislih da je vprašanje o „napravi ognja“ rešeno enkrat za vselej. Pa ni: zakaj človeški duh nikoli ne miruje. Moderna kemija si prizadeva, da bi iznašla še cenejša vžigala kakor so žveplenke.
Našli so, da ima redka kovina cer. staljena s 30% železa, pravčudne lastnosti. Ce potegneš s klino noža ali ostjo pile preko take cerovoželezne zlitine. nastanejo, brez vsakega dima, zelo vroče iskre In plamen. Ce napelješ take iskre na-stenj, napojen s petrolejem ali bencinom, imaš trajen plamen v roki. Tak pirofor (ognjenosec) se skoro nič ne obrabi in ga radi rabijo za prižiganje smodk in podobne namene.	' 1
(Dalje prihj
15,	junija 1917.
.INM»..*' n-uU ■   "  WH I	__________LU—.XLJUIJ_mjU—UI.JI.IMIJI«' I «MOTU
Predlog poslanca Grabmayra k § 9 je bil s 70 glasovi proti GO glasovom odklonjen. (Pritrjevanje na desnici,)
Od komisije predložena resolucija (resolucija Klein) je bila sprejeta s 118 glasovi proti 88 glasovom.
Resolucija, Bilinski je bila sprejeta z 09 proti 60 glasovom.
Nato je bil zakon v 3. čitanju sprejet.
Prihodnja seja gosposke zbornice v sredo ob 3. uri popoldne....
12.	junija.
Torkova seja državne zbornice se je vršila po novem poslovniku, katerega je potrdil cesar dan poprej.
Na dnevnem redu je prvo čitanje začasnega proračuna.
Kot prvi je govoril ministrski predsednik grof Clam-Martinic, da poda izjavo vlade» na državnopravne težnje Cehov in Jugoslovanov. Clam-Martinic je med drugim izvajal sledeče:
Skoraj tri leta strašne krvave borbe leže sedaj za nami. Najstrašnejša, vojna svetovne zgodovine je zahtevala neštete žrtve. Z globoko, srce pretresujočo žalostjo se spominjamo tisočih, ki so pustili svoje življenje, ki so žrtvovali svoje zdravje za posvečeno čast naše domovine in za njen obstoj. Spominjajoč se še tistih, ki neutrudno delajo v ozadju in omogočajo gospodarsko vzdrževanje, je ministrski predsednik izjavil, da gledamo s ponosno povzdignjeno glavo in polni zaupanja v prihodnjost.
V dolgi mirovni dobi so se prerita v ospredje partikularna in narodna prizadevanja, in so iskala v-resničenja s tako silo, da so vsebolj in bolj pozabljala skupnost. Ne da tri se orijentirala na višjo e-notnost, v katere okviru bi. se dala spraviti v soglasje, so prišla med seboj v ostra nasprotja politične sile. Svetovna vojna je razvnela do globine narodne strasti, kar se je spoznalo iz» vrste izjav v otvoritveni seji in so narodna in avtonomistična posebna gibanja. dobila.izraza morda še z večjo vehementnostjo in enogtfaposUo, kakor sicer. Atrijski narodi niso nikdar tako kakor y dnevih sedanje svetovne, vojne m%)Mej^zašt<^irsvojo ‘nek)čljivo skupnost, svojo sklenjeno državno voljo ter zmagovito silo pri napa-* du in obrambi. Trdni temelji države, nepoškodovani pq političnih zmešnjavah zadnjih let, so se izkazali kpt nppnphi nastelji brezprimerne sile. Mečna* kakor je bila Avstrija v tej'vojni,' mora ostati tudi v miru. Krepko združena država bo kos nalogam prihodu jbsti. Zato ni oslabi j ati temeljev, ki so se obnesli. Zlasti mora v^ada ugovarjati razpravljanj«, o političnih zvezah, ki presegajo zavezniške države in v drugo državo; monaiKije. Ce v. deklaracijah v otvoritveni seji' ni tako jasno prišlo dp izraza, priznanje k državi, kakor je bilopričakovati, je menda iskali vzrok temu v prej omenjenih narodnih nasprotjih. Ä resnica je, da z ustavo od njenega začetka ni vladala nikdar zadovoljnost. Vlada1 ima trdno p'epniöa-nje, da pripelje poskus za končno izpopolnitev ustavnih uredb le tedaj, če bo zasnovana na nepremični podlagi, avstrijske ustaynp misli/. Vlada si pridržuje pravico, da nastopi ž lastriimi'predlogi, ki bodo mogli ustvariti srečno spravo med državnimi potrebami in med upravičenimi željami narodov. Vlada pozdravlja ustanovitev ustavnega odseka.
Med važne potrebe prihodnjpsti spada narodni probl.em. Da vedno močnejšo postajajoči socijalni problemi tega vprašanja niso mogli ublažiti, je pač dokaz, da moramo najti pravo orijentacijo le iz stališča cele vrste duševnih in materijelnih človeških v-prašanj obsegajoče točke. Morda smo že preveč sil izrabili za narodne probleme. Kadar se nam posreči, dobiti mirno točno, bomo šele tam, kjer so narod-noenotne države začele.
Ves svet navdaja hrepenenje po gospodarskem delfi. Kulturne stvaritve, ki so jih zjgradila.stoletja., zahtevajo nove uredbe. Potrebna je organična izpopolnitev naše politične ustave in naših gospodarskih naprav.
Ministrski predsednik je nato obširno razpravljal o vladnem gospodarskem programu, o vojnem» gospodarstvu in o finančnih nalogah za prihodnjo dobo ter končno o socijalni skrbi ter zaključil svoja izvajanja, s pojasnilom, da je avstrijski problem mogoče rešiti samo potom požrtvovalnega dela parlamenta in vlade. Vsa vprašanja, kar jih je rešiti, tvorijo skupaj avstrijski problem in dobiti je formulo za njih rešitev. Ta formula je izražena v preprostih besedah. Bodimo pred vsem Avstrijci. V strelskih jarkih so ležali Nemci, Cehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Rumuni, Srbo-Hrvatje in Italijani, njih puške so enako dobro streljale, njih bajoneti m bili enako ostri. Vsi so imeli eno misel: Avstrija ! Ni misliti, da bi tisti ljudje, ki so proti sovražnikom do zadnjega diha branili avstrijske meje, ne mogli zadušiti notranjih nasprotij in pripeljati domovino iz prepira narodnosti in strank v srečno prihodnjost. Se je večina teh mož tam zunaj, da izpolnjujejo svojo trdo dolžnost. Skrbimo skupno, da bo, ko se vrnejo, položen temeljni kamen oni Avstriji, kakoršno si žele junaki, ki jih v zvestem spominjanju domovine utrjuje v mar-sikaki uri strr|šne resnobe.
Za Clam-Martinicem je govoril Ceh dr. Stran-sky, ki se je spominjal poslancev, ki so jih naprajv-ili za veleizdajnike i,n se jim to ni dokazalo pred kompetentnimi sodniki. Obsojeni so bili, ne ker so izdali
Avstrijo,1 marveč ker so ostali zvesti svojemu narodu in svoji domovini. S tem se je hotelo zadeti vso politiko češkega naroda. Grof Clam-Martinic je bil obljubil oktroaje in bi bil gotovo držal besedo, da ni prišla naenkrat ruska revolucija. Prestolni govor ni izviral iz mišljenja vladarja, marveč je birokratično delo vlade.
Načelnik Nationalverbanda, poslanec Dobernig je obžaloval, da vlada ni pred sklicanjem državnega zbora uvedla nemškega državnega jezika in ni ustregla drugim nemškim željam. Po svoji stari navadi je zavračal zahteve Slovanov in še posebej Slovencev.
Za Dobernigom je govoril poslanec dr. K o r o-š e c. Izvleček njegovega govora prinašamo naj drugem mestu.'
Za dr. Korošcem so govorili nemški krščanski socialee Hauser, Rumun Onciul, Rusin Roman čuk in Nemec dr. Redlich.
s	13. junija.
Sejo m otvoril zbornični predsednik dr. Gross. Na dnevnem redu je nadaljevanje prvega, čitanja zar časnega proračuna.
Kot prvi je govoril social demokratični poslanec Seitz, ki je rekel, da je. prva beseda, katero izrečejo soeiaidemokratični poslanci v tej zbornici, zahteva po miru. »Ostro je bičal slabosti naše diplomacije iz leta 1914, ki ni mogla zabraniti izbruha svetovne vojske, izrazil nado, da se bo zastopnikom mednarodne socialne demokracije na zborovanju v Stockholmu vendarle posrečilo pripraviti pota, ld bi dovedla do miru ter je pozival vlado, naj se izjavi o potrebi konca krvoprelitja in sklepa miru brez pridobitve ozemlja' in brez vojne odškodnine.
Za njim je govoril krščanski spcialec poslanec Stockier, ki se je zavzemal za nemščino kot poslovni jezik zbornice, bičal napake, ki so $e storile v prehranjevalnem uradu ter pozival vlado, da se davčni vijak na veleindustrije® in razne dobavitelje nekoliko bolj pritisne, kakor se je to vršilo dosedaj.
Za Stockier jem je govoril znani posl. Marcklti. Njemu ni ugajal govor dr. Korošca,- češ, Slovencem se v narodnem oziru ne godi tako slabo, kot, sp slika, saj, se vendar nahajajo po njegovem. mnenju Slovenci tudi na naj višjih državnih mestih, sicer je pa on za enotnost države
Za njim je govoril češki socialni demokrat dr. Smoral, ki je poziV&N vladot,. da» stori, vse potrebno, da se napravi konec svetovnemu krvoprelitju. Končno se je izrekel, da on in njegovi tovariši ne bodo glasovali za začasni proračun. •
Za dr, Smeralom je govorit nemški agrarec dr. D.a.mm p.težgjah gospodarstva. ,,v';^v .,- .
Nato je govoril načelnik Poljskega kluba, Bazarski, ki . je podal v klubovem imenu izjavo, da Poljaki ne morejo podpirati sedanje vlade.
Ko jo nato Še govoril ppslanec Höher p. sedanji carinski polftikVkaterer je^ pzp^čil^ESl kvarljivo za kmetijstvo, je predsednik prekinil sejo.
14. junija.
Zbornica je danes nadaljevala prvo čitanje zar
časnega proračuna:	.
Kot prvi je govoril finančni minister dr, »pdz-miiller, ki je uvodoma povdarjal, da se je trojni zločinski sovražni napad na našo državo popolnoma izjalovil: nas v vojaškeui oziru premagati, nas izstradati ter nas gospodarski in financielno popolnoma u-ničiti. V nadaljnem izvajanju je rekel, da bo treba poiskati novih davčnih virov. Sklepčno ie rekel, da je država izplačala do konca aprila» t. 1. 354 milijarde voiaškib podpor, za begunce pa 600 milijonov kron. Odprto srce bo baje imel za vse zadeve, tičoče se rešitve socijalnih vprašanj, da se blagostanje prebivalstva zviša.
Za njim je govoril češki poslanec Stribrny, ki je bičal neznosne razmere v iTalerhofu pri Gradcu. Cenzura je. pripustila objavo le nekaterih dogodkov. Internirane je spremljalo vojaštvo od Gradca; to jih je pretepalo do krvavega. Prve tri dni so morali biti v Talerhofu na prostem, žene, možje, otroci, vsi križem. Četrti dan so jih peljali v barake, ležati so pa morali na golih tleh. ,3e le Čez nekaj dni so jim nrinesli smrdljive slame. Umivati se niso mogli, perila niso imeli, niti denarja, Najinteligentnejše ljudi, kakor duhovnike, so silili k najgršim delom z batinami in grožnjami. Mnogo jih je moralo spati v šotorih na prostem pri 15 do 20 stop. mraza. Zlasti dekleta in starčki so umirali radi velikega pomanjkanja. Pustili so jih nage stati po več ur v zimi zunaj na prostem, dokler se je obleka razkuževala. Do decembra leta 1914 jih je bilo do 5000 v barakah: radi brezbrižnosti zdravstvenih organov je začel razsajati pegasti legar, na katerem je umrlo nad 1200 ljudi : na pokopališču je pa gotovo nad 2000 mrtvih pokopanih. Poslanec Stribrny predloži parlamentu tudi zapisnik 70 zanesljivih, akademično izobraženih prič, ki potrjujejo te dogodke.
Govoril je nato nemški poslanec Pacher, ki je vezal otrobe o češkem vprašanju, nakar je poslanec Laginja označil zahteve Jugoslovanov, ki so: združenje vseh Jugoslovanov pod žezlom Habsburžanov.
Nato je poslanec dr. Ravnihar označil svoje pritožbe glede zapostavljanja Jugoslovanov na jugu monarhije. Na bojiščih so si priborili jugoslovanski vojaki nevenljivo slavo, za katero kot plačilo ne za-
htevajo ničesar drugega, nego to, 'kar že/ imajo Nemci: svobodo in samostojnost. (Živahno ploskanje pri Slovanih.)
Za njim je govoril nemški poslanec Neun teuf el* ki je med drugim rekel, da se gališki poslanci n® smejo čuditi, ako je poslala železniška uprava v Ga» ličijo tuje železniško osobje, ker se je izkazalo gaiiš^ ko za nezanesljivo. Vsled-teh žaljivih očitanj je prišlo med slovanskimi in nemškimi poslanci do skrajno hrupnih prizorov. Ob sklepu svojegai govora je pel slavospev slovanskim in nemškim vojakom 3. armadnega zbora, ki na severu in na jugu odbijajo sovražne navale.
Nemški poslanec Stölzl je v imenu nemške delovne stranke podal izjavo, v kateri obžaluje neumestni medklic nemškega radikalca Heine, ko je ta med govorom poslanca Neunteufela storil medklic, češ, v, Galiciji se je še vse premalo nezanesljivih in državi nevarnih oseb obešalo. Po tej izjavi se je v državni» zbornici pomirilo in predsednik je naznanil, da ]• tržaški poslanec dr. Rybar vložil pismeno vprašanje z zahtevo, da podrega vlado, ki bi naj podala vladno predlogo glede državnopravnega stališča Bosne in Hercegovine najpram Avstriji ter da se izvoli posebni odsek.
Predsednik je nato ob 7. uri zvečer zaključil
sejo.
Prihodnja seja v petek ob 11. uri dopoldne.
Predlogi in interpelacije naših poslancev.
V	seji dne 12. junija od Jugoslovanskega kluba vloženi predlogi in interpelacije:
Poslanca dr. Gregorčič in Fon predlagala nujno, da se oskrba beguncev takoj korenito preuredi.
Poslanca Roškar in Jarc interpelirata ministrstvo za poljedelstvo radi vesti, ki se širijo p oj časopisju radi daj višji h cen vina.
Poslanec Perič interpelira trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za javna dela radi ljudske prehrana kr žalostnega stanja ljudstva v Imotski.
Poslanec Roškar stavi predlog radi oproščen ja kmetov in obrtnikov od vojaške službe.
Poslanec Jarc stavi na poljedelskega ministra vprašanje radi notice v „Pester Lloydu“, ki trdi, da je Avstrija relativno dobavila, večji del klavne ...živine kot Madžarska.
Poslanec dr. Krek interpelira trgovinskega mi-nistra radi pošte v Podljubelu na Koroškem, ki slovenskih pošiljatev ne sprejema,
I’ Poslanec (h*. Pogačnik interpelira ministra za prehrano radi nezadostne in prepočasne prehrane v Vipavski dolini, kateri preti najhujša lakota.
V	seji dne 13. junija so se vložile, sledeče interpelacije in predlogi :
'Poslanec dr. Krek se pritožuje v interpelaciji» da pošta ni hotela odposlati nekega slovenskega dopisa.	v-:-	;	.
,a Poslanec dr. K o r o š e o .interpelira v zadevi dozdevnih ugodnosti, ki jih je odstopila Avstrija 'Or grški v , zadevi nagodbe.
Poslanca dr. Laginja in. Špinčife interpelirata v zadevi vrnitve evakuirancev v Istro.
, j Poslapec Gostinčar je interpeliral zaradi pre? »krbe Idrije z živili; poslanec dr. B e n k o tv za-radi ppdpore po uimi za brežiški okraj; poslap.ee dr, Ravnihar zaradi preskrbe premoga za plinarne» iri poslanca Resel in Pongratz zaradi odprave naglega soda.
Seja gosposke zbornice dne 13. junija.
Grof Clam-Martinic je imel v tej seji približno enak govor, kakor v poslanski zbornici.
Na predlog kneza Auersperg se je sklenilo, da se bo v eni prihodnjih sej otvorila debata o govoru ministrskega predsednika
Na predlog dvornega svetnika Hochenegga se je izvolil 15članski odsek, ki se bo bavil s sanitetnimi zadevami.
Prihodnja sej a gosposke zbornice se bo naznanila pismenim potom.
Protislovanska p oil tika v Primorju,
Poslanec Spinčič in tovariši so vložili na ministrskega predsednika kot načelnika vlade ostro interpelacijo radi zapostavljanja naših narodnih pravic. zlasti v Trstu.
Interpelacija pav d ar j a., da so Hrvati, ölovenoi in Srbi enakopravni le na bojiščih, drugod pa povsod kruto zapostavljeni, ter navaja celo vrsto krivic, ki se nam gode zlasti v jezikovnem oziru.
V okraju Voloska-Opatija (med 51,00.0 prebival*» H 47.000 Hrvatov) ni niti enega političnega koncept-nega uradnika, ki bi znal brezhibno slovenski ali hrvatski, okrajna glavarja v Poreču in Pulju sploh ne razumeta nobenega jugoslovanskega jezika, čisto hrvatski kraji se označujejo z deloma izmišljenimi itar lijanskimi krajevnimi imeni, pri e. kr. komisarijatu v Pulju, ki vodi občinske posle, se uraduje le italijanski ali nemški, za uradnike se znanje hrvaščine še niti ne zahteva.
Tudi c. kr. policija uraduje le italijanski. V Trstu je dal mestni lizika! na hišah, okuženih po logarju. nabiti le nemškoi talij an ska, svarila, razglasi C. ,kr. komisarja so objavljajo le italijansko ali nem-Bko-italijansko; slovenske pritožbe se zavračajo kot politične sitnarijo.
Tržaški namestnik je zabičil državnim uranom, da je notranji službeni jezik v Primorju nemški ter se pri tem še rogal, da s tem ni prizadeta veljava ostalih, v deželi običajnih jezikov (nemški jezik ni v deželi običajen), saj uradniki povečini slovenski ali hrvatski ne znajo.
Železniški minister je dne 6. julija 1915 uvedel nemški službeni jezik na žel|eznicah; zgodilo se je, da je bila neka oseba obtožena, ker je na kolodfvoru v Pulju govorila hrvatski.
■ Trgovinske zbornice v Ljubljani, Zadru, Splitu, Dubrovniku se morajo posluževati v občevanju z državnimi osrednjimi uradi nemškega jezika, pošte v Trstu in tudi drugod ne poznaio več hrvatskih in slovenskih tiskovin in celo uradna poročila z bojišča se Objavljajo n. pr. v Istri danes le še v nemškem jeziku, ki ga nihče ne razume!
Služba c. kr. notarja za Pazin, (28.000 Hrvatov in 800 Italijanov) je bila letos razpisana le laški, pazinsko državno pravdništvo pa je kar na lastno pest uvedlo nemški državni, jezik: od spomladi 1917 vlaga svoje predloge — v nemškem jeziku.
'Uradni list za Primorje, ki ima slovensko-hr-ivatsko večino, je izključno italijanski „L’Osservatore fTriestmo“. Napisi na tržaških uradih, ki so deloma namenjeni za popolnoma jugoslovansko Dalmacijo in Kranjsko, ne poznajo slovenske ali hrvatske besede.
Zanimivo je tudi sledeče dejstvo: Pred vojno so bili ulični napisi v Pulju italijanski, potem nekaj ča.-sa italijansko-hrvatsko-nemški, sedaj so pa le še — nemški.
Interpelacija povdarja, da Primorje ne sme bili kaka nemška kolonija, da morajo biti državni u-radniki izvrševalni organi cesarja in izvrševatelji zakonov, ne pa nemških programov, ugotavlja, da je nasilje izvršeno na našem narodu v Času, ko njega sinovi krvave na bojiščih in se narod'ne more braniti, naravnost zločinsko, in da je postopanje c. kr. uradnikov zlasti v Trstu in Istri nedostojno za civilizirano državo. Zato zahteva interpelacija od ministrskega predsednika, da nemudoma ukrene vse, kar je potrebno, da se zadosti političnim in narodnim pravicam Hrvatov in Slovenčevi, posebno v Trstu in Istri.
Iz Kranj tke«
■■	'	St. Janž, dne 7. junija 1917.
Na letošnjem občnem zboru Kranjske kmetijske družbe sem protestiral ob „bujnem“ Hrupu in šumu gospodov centralistov proti preintimni zvezi Centrale s Kmetijsko družbo in sicer:; Prvič, ker je Kmetijska, družba prepustila svojo dvorano za občni zbor Centralne zveze; drugič, ker je g. predsednik, oziroma g. podpredsednik Kmetijske družbe |,,prenavdušeno“ pozdravil to zborovanje v imenu Kmetijske družbe in tretjič, ker ie proglasila Centrala „Kmetovalca“ za svoje glasilo. To sem tudi utemeljil, kolikor sem mogel in smel vsled „olikanega“ vpitja in ^umestnih“ medklicev pretežne večine. Povod protestu je bilo pa to: 1. Kot naivadni kmečki župnik nisem, pa tudi še danes ne razumem, katere viadukte logike in pameti so vporabili gospodje, da so spojili navdušen pozdrav pri ustanovitvi Centrale z oklicem za ustanovitev vseslovenske Kmetijske družbe. Znano je vendar, da je Centralo rodil edino le „saeer egoismusi“ in da ne pomeni bistveno nič drugega, kot nameravano u-ničenje Zadružne Zveze jedine vezi, ki je vezala dosedaj Slovence petih kronovin. 2. Centrala je vendar otrok političnega razdora v. V. L. S., to vedo danes že ljubljanski vrabci in vse zavijanje In govoričenje je brez pomena. Centrala je in ostane političen otrok. Kmetijska družba pa mora ostati izven politike, ako hoče še nadalje tako izvrstno delovati kot je dosedaj. Vemo dobro, da politika razdira. Vsled tega mora biti nujna želja vsakega poštenega in dobrega uda, da ne stopi Kmetijska družba nikdar v preozki stik z zadrugami in zvezami, katerih cilj in namen je politika, ali pa celo, kot v danem slučaju, ohranitev par oseb na površju. Ako se to zgodi, je resna nevarnost, da se tudi Kmetijske družbe loti zli politični duh ter razdere to, kar so pridni gospo--dje sezidali s tolikim trudom in naporom. 3. Pozdrav g. dekana Lavrenčiča, predsednika razdiralne, nekateri jo oelo imenujejo narodno izdajalsko, Centrale. Vsakdo si lahko misli, s koliko napetostjo sem pričakoval odgovora, ki bo meni in vsemu svetu odkgil s-krivnostna logična pota in dokazal, da smo na napačni poti. Zaman čakanje! Po dvorani; je zadonelo par fraz, katere je večina kot poučena in krotka ovčica povžila z vidnim apetitom. S tem bi bila cela zadeva könöana, vsaj navidez dobro za obe „plati.“ A f.prenavdušeni“ predsednik Centrale, g. Lavrenčič, ni mogel molčati. Govorniška žilica mu ni dala miru. Vstal je, zdelo se mi je, da malo razburjen, lahko 1 rdim, da je izpregovoril potpolnoma resno in premišljeno stavek: „Centrala je posledica soglasnega sklepa deželnega zbora iz leta 1911. Pravim soglasnega.“ Reči moram, da nisem popolnoma verjel, ugovarjal pa tudi nisem, ker nisem smel: Da bi se o re-
sničnosti, omenjenega stavka^ do dobrega prepričal, sem vprašal o tem naše „esc offo" politike. Pa nisem ga našel, ki bi se na to spomnil, dasi ravno so med njimi možje, ki imajo izvanredno dober spomin. Ker je g. Lavrenčič to javno govoril in je večina zborovalcev stala pod vtisom, da je Centrala morala nastati, vsled tega uljudno prosim preč. g. dekana, da blagovoli ta sklep malo bolj pojasniti, zlajsti povedati datum, kedaj je bil soglasno sprejet. Ako ostane g. dekan ta odgovor dolžan, potem bi se drznil morda kak „preklicani“ kranjski nda/din celo trditi, da gospod dekan ni govoril objektivne resnice. Ne vem pa, če bi bilo to za g. Lavrenčiča, mestnega župnika škofijskega svetnika, dekana in deželnega poslanca, ravna najbolj prijetno.
Ljud. Bajec, župnik.
Dne 10. junija so pričeli Itajlijani z ofenzivo v ozemlju „Sedmih občin“, t j. v prostoru severno in severovzhodno od Asiaga. Njih želja je bilaj, iztrgati našim četam oni široki pas italijanskega ozemlja, ki so ga lansko leto v naši ofenzivi proti Italiji zasedle naše čete. Dasiravno so se La)hi na ta sunek pripravljali z večdnevnim artilerijskim ognjem, so bili sovražni napadi takoj ustavljeni. Lahi so danes tam, kjer so bili pred 10. junijem; izgubili pa so v svoji pardnevni ofenzivi več tisoč mož. Naša fronta se vije prejkoslej po sledeči črti: Iz Suganske doline prestopi južno od mesta Borgo pri gorovju Dieci (2216 m) italijansko mejo in se vije od tam izključno po i-talijanskih tleh in sicer preko gore Monte Zebio, in Monte Interotto, prekorači severno od kraja Pedes-cala reko Astico (vzhodno od (Rovereta) in gre nato čez goro Monte Cimone in dolino Posina južno oii gore Monte Majo in gorovja Pasubio zopet na južnoti-rolsko ozemlje ob AdiŽi.
To našo Črto držijo zopet štajerski junaki, med njimi na tisoče slovenskih nrož in mladeničev. Slava jim!
Na Koroškem in ob Soči večinoma mir.
Na ruski fronti nobenih posebnih dogodkov. O ruski ofenzivi, ki bi naj bila razbremenila, Italiiane ob Soči in jim tako ogladila pot do Trsta, ni ne duha ne sluha. Minister (Kerenskij je sicer potoval na fronti od čete do čete in jih, navduševal za četvpro-sporazumov evangelij, a ruska armada, vsaj tako se sedaj kaže, ni več tista armada, ki je leta, 1914 in 1915 prodirala .Čez Karpate na. Ogrsko.
Rumunsko bojišče je v tesni zvezi z ruskim in ker Rusi ne morejo naprej, ostanejo tudi Rumuni Kar kopani v svojih okopih. Le tupatam si upa kaka, romunska patrulja oddati nekaj strelov, sicer pa na celi črti nič posebnega.
Francosko bojišče.
Hudi boji v belgijskem delu Flandrije na črti Ypern so nekoliko pojenjali. Francoski napadi v Pi-kardiji pri mestu Šoissons so odbiti. Na ostalem delu fronte nobenih večjih vojnih dogodkov. 'Amerika je izkrcala, na, francoskem bojišču svoje prve čete — 9000 mož.
Macedonsko bojišče.
Na macedonski fronti je zadnje dni mir. Vse čaka, kako se bodo razvili dogodki v Grčiji. Domneva se, da bo Četverosporazum prisilil Grčijo, naj da svojo armado na razpolago generalu Sarrailu.
Italijani y Albaniji in Grčiji.
Italijanski general Ferraro je dne 4. jun. proglasil nad Albanijo italijansko varstvo, dasiravnoi je večina, dežele v avstrijski oblasti. Ferraro je pozval Albance, naj se pridružijo četverdsporazumu v' boju proti osrednjim državam. — Dne 9. junija pa so italijanske čete zasedle grško mesto Janina. Kakor poroča Agenzia Stefani,, je šel poveljnik 9. grške divizije, general Maurogeni. ko je bil obveščen, da se bliža mestu italijanska stotnija, tej nasproti, ko je svojo četo, 1000 mož, postavil v bojno pozicijo. Poveljnik italijanskih čet mu je dal rok par ur, da. za-
ukaže grškim oblastim oditi iz Janine. Grški general Maurogeni je vprašal v Atenah in dobil od vojnega ministra, ki je poprej konferiral s kraljem in z ministrskim predsednikom, ukaz za izpraznitev tega mesta. •
Četverosp Trazum izsilil odstop grškega kralja.
Grški kralj Konštantin se je odpovedal v pon-deljek, dne 11. juniia, prestolu na korist svojemu drugorodnemu sinu Aleksandru, ki je rojen leta 1893. Za grškega nadkomisarja je imenovan Četverospora-zumov general Jonnart.
Jugoslovani v parlamentarnih odsekih. Jugoslovanski klub je določil svoje zastopnike v posameznih parlamentarnih odsekih tako-le: odsek za vojno gospodarstvo: Dulibić, Jarc, dr. Krek in dr. , Ravnihar; justični odsek: Baljak, dr. Benkovič, dr. Rybar; finančni odsek: dr, Benkovič, Čingrija, dr. Ravnihar, Demšar; proračunski odsek: Bianchini, dr. Korošec, dr. Laginja, dr. Pogačnik.
Hrvatski poslanci iz Dalmacije pri avstr ministrskem predsedniku. Na poziv ministrskega predsednika so se pri njem oglasili dalmatinski poslanci dr. Ivčevič, dr. Baljak, Biankini, dr. Čingrija in dr. Tresič. Razpravljalo se je o težnjah in zahtevah Jugoslovanov, o političnih preganjanjih med vojno, o internirancih in konfinirancih ter o nezadostni aprovizaciji Dalmacije. Ministrski predsednik je izjavil, da on ne more popraviti tega, kar se je zgodilo pred njim in da ne more biti odgovoren za svoje prednike. Obljubil je pa, da se nemudoma zavzame za oner ki so še internirani ali konfinirani.
Jugoslov inska posvetovanja na Dunaju. Dfie JB. t. m. so se pričela na Dunaju posvetovanja vseh jugoslovanskih poslancev: Slovencev, Hrvatov in Srhov Navzoči so tudi zastopniki Hrvatov iz banovine. - Posvetovanja se tičejo, kakor 'poročajo listi, tudi sestave novega ogrskega ministrstva. Hrvatsko stranko prava. iz banovine zastopa poslanec dr. Akačič. Če se razpišejo nove volitve za hr- ' vaški sabor, bo stopila stranka prava v volilno borbo pod geslom: »Zedinjenje vseh Jugoslovanov monarhije«.
Delovni program državnega zbora. Pod predsedstvom dT. Grossa se je dne IB. t, m. vršilo posvetovanje klubovih načelnikov, v katerem seje sklenil sledeči delovni program državnega zbora: Prvo čitanje začasnega proračuna bi naj bilo v petek (dne 15. junija) končano, v soboto, nedeljo in pondeljek ne bo seje. V torek in sredo bi naj proračunski odsek končal svoje delo tako, da bi v četrtek lahko zbornica pričela z drugim čitanjem začasnega proračuna
Poslanec Klofač. Madžari poročajo iz avstr, parlamenta, da se je vnel med vlado in med parlamentom tih boj za poslanca Klofača, ki je sicer že od začetka vojne v preiskovalnem zaporu, a mu je bila obtožnica izročena šele dne 24 maja Referent nemških strank Mataja baje stoji na stališču, da vojaško sodišče o tej stvari ni pristojno.
V parlamentarnih krogih se tudi govori, da odka-že vojno ministrstvo to pravdno zadevo ogrskemu vojaškemu sodišču; ker je baje javna tajnost; da se vojno ministrstvo ustavlja, izpustiti Klofača. »Berliner Tageblatt« piše: Čuje se, da hoče imunitetni odsek poslanske zbornice odreči dovoljenje za sodno preganjanje poslanca Klofača.
Socijaldemokratična stranka začne s 1. julijem v Ljubljani izdajati dnevnik »Naprej«.
Nemci proti Nemcem. Kakor poročajo graški listi, je nemškonacijonalno politično društvo v Gradcu »Der Deutsche Verein« sklenilo in objavilo naslednjo resolucijo:	»Odbor društva »Der Deut-
sche Verein« v Gradcu je bil trdno prepričan, da nemški poslanci po žalostnih izkušnjah zadnjega časa porabijo sestanek parlamenta v to, da ob prvi priliki odkrito in krepko nastopijo za zahteve avstrijskih Nemcev, ki so v interesu države. Z velikim obžalovanjem pa je treba ugotoviti sedaj, da v nasprotju s Slovani, ki svoje narodne zahteve postavljajo nad vse, niso pri poslovniški predlogi samo zatajili zahtev avstrijskih Nemcev, temveč so pristali na slaboten sporazum. Prepričani Smo, da večina nemškega volilstva najstrožje obsoja to čudno postopanje in posebno obžaluje, da sp pri
tako važnih glasovanjih manjkali ravno tisti ljudski zastopniki iz Gradca in štajerske, ki so v prvi vrsti klicali po parlamentu. -A Precej huda je ta, toda tudi za graško nemško društvo velja stari pregovor, da zvonenje po toči ne pomaga, nič.
Hrvatski ban in hrvatski minister. Grof Esterhazy se Še ne bavi z vprašanjem, kdo postane hrvatski ban. ali Madžar ali Hrvat., nego namerava najprej sestaviti svojo vlado in se še le potem posvetiti hrvatskim vprašanjem. Ivot kandidat za bansko inesto se imenuje dr. Teodor grof Peace vič, ali. ogrske opozicijonalne stranke sodijo, fda grof Pejačevič ne bo hotel sprejeti tega mesta. Dalje se imenuje kot kandidat za bansko mesto tudi baron Pavel Rauch, ki je baje pripravljen, premeniti svoje dosedanje stališče in se pridružiti radikalni* politiki madžarske manjšine.
Hrvatski sabor odgođen. Pred sejo hrvatskega sabora dne 12. junija je prišel poslanec Marko grof Pejačevič v klube posameznih saborskih strank ter je sporočil, da ga je ministrski predsednik grof Moric Esterhazy naprosil sporočiti posameznim strankam Željo ministrskega predsednika stopiti v stik s hrvatskimi politiki brez razlike strank. V to svrho naj imenuje vsaka stranka svoje zaupnike, ki naj odidejo nato v Budimpešto. Z izjemo skrajnega krila državnopravne opozicije (Starčevičan-cev) so sklenile vse stranke, da se odzovejo povabilu. Ban baron Škrlec je naznanil saboru svojo demisijo ter prosil zbornico, da naj sklene odgoditi seje Predlog je bil sprejet in seja nato zaključena
- iMiwIc©.
. fioroevič Češkemu Svazu. Predsednik Češkega G vaza, poslanec Stanek, je prejel na brzojavno čestitko Svaza od Bbroeviča ^ledeč brzojavni odgovor: -8»'Za izražene čestitke najsrčnejša hvala. Veseli me, da Vam morem poročati, da so so češki polki kakor drugi polki bojevali kakor 'levi.' Boroevič. generalni polkovnik.“	"	':;i;/ j
, Daničar padel. Junaške smrti je umrl 3- t. m ua kraškem bojišču poročnik Vinko Tavčar iz Tržiča na Gorenjskem. Pokojni je bil zgled požrtvovalnega, .zvestega m hrabrega junaka. Dvakrat je bil že odlikovan. Z njim izgubi katoliško aka-demično društvo »Danica« zopet enega izmed najboljših Bilje nekaj časa tudi urednik »Zore«. Slava, junaku!
Pisatelj Jan Lie r umrL Kakor poročajo češki listi, je umrl v Pragi priznani češki pisatelj Jan
Lier.
Slovenec župan v Ameriki. Pri občinskih volitvah v Rockdale III. je bil izvoljen za mestnega župana Slovenec Anton Oberstar. Imel je dva protikandidata.
Evangeliji z razlago in opomini ter kratkim molitvenikom so ravnokar izšli. Več glej inserat!
Občni zbor „Svete vojsk»,“ V nedeljo, dne 24. junija, bo y St. liju v Slov. gor. občni zbor „Svete vojske.“ Na dnevnem redu je petje, deklamacije, govor o najvažnejših nalogah po vojski, poročilo o društvenem delovanju, volitev odbora in poljubni predlogi. Zborovanje se vrši v „Slov. Domu“ popoldne po večernicah.
Odlikovana slovenska usmiljena sestra, C. kr. namestnik grof Clary je podelil usmiljeni sestri-pred-nici A. Zagoričnik v splošni bolnišnici v Knittelfel-Su častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
Imenovanje. Kancelist mariborske deželne bolnišnice, g. A. Haler, je imenovan za oskrbnika deželne bolnišnice v Brežicah. Vestnemu in uljudnemu deželnemu uradniku čestitamo!	J
Imenovanje. Naš rojak* Vinko Novak, tehnični, uradnik na Bistrici, je nameščen pri filijalki c. kr. mornariškega stavbenega urada v Gjenoviču v Boki Kotorski v Dalmaciji.
Iz poštne službe. Poštni nadoticijal Karel Va-bič v Gradcu je na lastno prošnjo premeščen v Ptuj.
C. kr. gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za 1, razred bodočega šolskega leta se bodo vršili dne 2. jul i j a od pol 10. ure dalje v sedanjem šolskem poslopju. Elizabetina cesta, št. 16. Učenci morajo priti točno ob navedeni uri. — Vpisovanj e se vrši osebno dne
1.	julija ob .10. uri v ravnateljevi pisarni ali pa se naj pošljejo po pošti ravnateljstvu potrebne vpisne listine, t. j. krstni list in zadnje šolsko spričevalo: zgodi pa se to naj pravočasno, tako da bo imel ravnatelj vse listine vsaj 1. julija v rokah, Učenci, ki So bili po pošti vpisani, se oglasijo' osebne: še le k skušnji sami. — V "j e s e n i se bodo izpiti vršili šdne 15. sept.
Ponočni brzovlabi. Od torka, dne 12. junija naprej zopet vozita oba ponočna brzo vlaka med Opčino in Dunajem in sicer po dosedanjem voznem redu.
Kap je zadela na Dunaju, dne 13; junija nem-škoradikalnega poslanca dr. Fr. Tobischa in sicer v neki brivnici. Dr. Tobisch je zastopal nemško-češko mesto Friedland.
Božja pot na gori Sv. Uršule. Ker prihaja sedaj v vojnem času na staroznano božjo pot na gori Sv. Uršule ob štajersko-koroški meji vedno več romarjev in bi še marsikateri na goro pohitel, ko bi vedel, da se more udeležiti gor tudi božje službe, se naznanja, da bo letos do roženvenske nedelje poleg ob do sedaj navadnih dneh na gori vsaki pondeljek ob 8. uri sv. maša in romarji tudi lahko sprejmejo sv. zakramente. Romarjem se nudi raz 1696 m visoke gore tudi lep razgled daleč na okoli.
Lovski zakupi v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. Mariborsko okrajno glavarstvo razglaša: Lovska pravica v naslednjih 26 krajnih občinah sodnega okraja Sv. Lenart v Slav. gor. se bo za dobo 6 let, t. j. od dne 1. julija 1917 do dne 30. junija 1. 1923 po javni dražbi in sicer v pisarni tržke občine Sv. Lenart v Slov, gor. oddala v zakup: Dne 16. junija 1917 ob 10. uri predpoldne za občino Andrenci, -površinska mera 378 ha, izklicna cena 30 K, dosedanja letna za Kupnin a 40 K; ob 5411. uri dopoldne za občino Sv. 'Anton v Slov. gor., 292 ha, 45 K, 55 K; ob 11. uri predpoldne za občino Sv. Benedikt v Slov. gor., 754 ha, 10 K, 20 K; ob 5412. uri predpoldne za občino Sv. Jurij v Slov. gor., 787 ha, 85 K, 108 K; ob 12. uri za občino Gočevja, 446 ha, 2 R, .4 K. Dne 19. junija 1917: ob 10. uri predpoldne za občino Verjane, 398 ha, 10 K, 20 K; ob 5411. uri predpoldne za občino Sv. Trojica v Slov. gor., 121 ha,
1 K, 2 K; ob 11. uri dopoldne za občino Sv. Trije Kralji, 287 ha, 5 K, 14 K; ob 5412. uri predpoldne za občino Senarska, 513 ha, 60 K, 71 K ; ob 12. uri predpoldne za občino Jablanci, 168 ha, 80 K, 100 K; Dne 20. junija 1917: ob 10. uri predpoldne za občino Ledinek, 341 ha, 25 K, 35 K; oh 5411. uri dopoldne za občino Maina, 445 ha, 55 K, 65; K; qb 11. uri dopoldne za občino Ihova, 332 ha, 5 K, 15 K; ob 5412. uri predpoldne za občino Srednji Gasteraj, 378 ha, 40 K, 51 K; ob 12. uri opoldne,za občino Rogoznica. 1268 Iva, 60 K, 71 K. Dne 22. junija 1917: ,po lö. uri predpoldne za občino, Spodnji GasteraR. '427 ha,- 45 K, 56 K; ob 5411. uri predpoldne za občino Žikarc i, 673 ha, 40 K, 51 K; ob 11. uri-predpoldne za občino Žitce, 432 ha, 25 K, 31 K ; ob 5412. uri predpoldne za občino Selce, 646 ha, 50 K, 60 K; ob 12. uri dopoldne za občino Smolinci, 354 ha, 28 K, 38 K. Dne 28. junija, 1917: Ob 10. uri predpoldne za občino Župe-tinci, 283 ha, 5 K, 12 K; ob 5411. uri predpoldne za občino Cagona, 337 ha, 10 K, 20 K; ob 11; uri dopoldne za občino Crmienšak, 543 ha, 10 K* 20 K: ob 5412. uri dopoldne za občino Spodnji Porčič, 526 ha, 25 K, 34 K; ob 12. uri opqldne za občino Cogetinci, 523 ha, 10 K, 20 K; ob 12. uri opoldne za občino Biš, 685 ha, 10 K, 20 K, Glede zgoraj, nafvedene površinske mere se pripomni, da so se oblastveno pripozna-ni in izločeni svojelastni lovi, na katere se lovske pravice, ki pridejo na dražbo, ne raztezajo, že, vpo-Stevali pri preračunanju nafvedene površinske mere. Natančneji dražbeni pogoji se izvejo pri tukajšnjem uradu. V zgoraj navedenih krajnih občinah ni odredb, s katerimi je lovski zakupnik zavezan zatreti zajce. Predno se začne dražba, mora vsak, ki prosi 'za zakup, plačati izklicni ceni enak znesek v gotovini, v hranilnih, vložnih knjižicah Raifiepsenovk ali državnih ali v pupilarnovarnimi pripoznanib yre'd-nostnicah kot vložnino. Največ ponujajoči mora takoj po končani dražbi pri c. kr. okrajnem glavarstvu poplačati dražbene stroške, varščino, ki je enaka, enoletni zakupnini in enoletna zakupnino, poslednjo v gotovini. Končno se izrecno pripomni, da Če vsled končnoveljavne odločbe o morda še tekočih vklicih ali v smislu nadaljnih določb tega zakona na občinskem lovskem ozemlju kaj priraste ali odpralde, zakupnina, ki se doseže pri dražbi, zviša ali zniža v razmerju površinske mere prirastka ali odpada.
Zapuščine padlih in umrlih vojakov. Za oskrbovanje predmetov, ki so jih zapustili v vojni padli ali umrli vojaki, so ustanovljene pri vojaških poveljstvih v ozadju „uradi za zapuščine“ in pri višjih poveljstvih armade na bojišču „skupine za izgube.“ — Vojaštvo (poveljstva, zavodi) v ozadju bo odslej pošiljalo zapuščene predmete le na pristojni zapuščinski urad (pri tem pride v poštev nadomestna oblast tiste čete, kateri je pokojnik1 pripadal), vojaštvo na bojišču na skupine za izgube svojega predpostavljenega poveljstva. Poizvedovanja ih izpraševanja je odslej pošiljati na referat (urad) za zapuščine tistega vojaškega poveljstva, iz čega p območja se poveljuje pokojnikov vojaški oddelek in od koder se preskrbe nadaljne poizvedbe. V vprašanjih je treba natančno navesti vse podatke o osebi in o smrti pokojnega vojaka, na druga mosta poslana pisanja se zamude in jih je treba poslati na pristojno mesto.
Zopet okrajna preživninska, komisija za mesto Maribor., Očitno je, da vsi opomini ne morejo pri-., praviti mestne gospode do spoznanja, 'da treba v teh
težkih časih pomagati zaostalim v vojni ali vojaški službi se nahajajočih. Prošnje, urgence, pritožbe — vse hodi in leži celo večnost po pisarnah, samo rešitev ni od nikoder in če si drzneš se kje proti komu pritožiti, dobiš čisto gotovo neprijazen odgovor ali pa grožnja, da se te bo izročilo sodišču. Pri bikih razmerah seveda ogorčenje narašča vedno huje, ne le pri zaostalih, marveč tudi pri možeh, ki morajo vsak dan uro za uro tvegati življenje v boju. Naj navedemo nov slučaj ravnanja naše mestne komisije za preživljanje preostalih v vojski se nahajajočih. Žena mesarja in posestnika — posestvo je močno obremenjeno — je doma z dvema otrokoma. Mož je že od avgusta 1914 pri vojakih v fronti. Žena je morala takoj po moževem odhodu odsloviti služinčad razun e-nega hlapca, starega in komaj za malo delo zmožnega. Konečno je morala še mesarijo zapreti. Dela v njej je opravljala dotlej popolnoma sama, Preživih) je komaj sebe in otroka. Ko le ni več šlo, je prosila preživninskega, prispevka in po mnogih prošnjah je dobila za se in za oba otroka za vsakega po 77 vin. na dan! Žena pa je zahtevala tudi za čas od moževe odsotnosti. Stvar je končno prišla pred upravno sodišče na Dunaju, le-to pa je pritožbo zavrnilo, češ žena se je dne 1. i. 1916 s podpisom zapisnika odrekla upravičenosti, zahtevati znesek od odhoda, moža k vojakom. Stranka je šla na to k vodji urada imenovane komisije, ta pa jo je na kratko zavrnil, naj ga pusti v miru, sicer da jo bo izročil ,sodifšču! Vprašamo: Kam naj pritira tako ravnanje ubogo že-no-mater?! In ali gospodom ni znana nova odredba, potom katere bi se morali dnevni preživninski prispevki samoobsebi zvišati ? Po našem, mnenju ne kaže ljudstva dražiti
Gospodarske novice.
Koliko žita se sme odslej uporabiti? C..kr. u-rad za ljudsko prehrano na Dunaju je odredil, da smejo pridelovalci žita na deželi uporabiti odslej na mesto dosedanjih 300 g žita samo 250 g, težki delavci pa namesto 366 g , samo 300 g žita na dan. — Žitnoprometni urad misli sedaj domnevane preostanke žita zopet rekvirirati. Ali goispodje v Gradcu ne vedo, da na deželi ljudje nimajo ne betve zrnja več? Cernu novega razburjenja? Gg, poslandi, zavzamite se za ljudstvo!	■	'	•;
Po kruh . . . V Mariboru prihajajo z dežele dan za dnevom ljudje po. več ur daleč po kruh in se že od večera naprej nastavljajo pri pekih in veseli so, če smejo drugi dan iti vsaj z enim hleb^ Čkoift domu . . .
Nakupovalne nakaznice. Listi javljajo, da bodo uvedli v kratkem nakupovalno nakaznico za vse predmete, ki jih ne upravlja država, kakor zelje, olje, sveče in milo. Predvsem gre za to, da bodo zabranili večje nakupe'istim konzumentom in da bodo končali nastavljanje. Sledila bo baje'prisilna razdelitev živil.	'
Naprava repičnega olja prepovedana. Cesarska namestnija je dne 6. junija prepovedala napravo olja iz repice in ogrščice.
Kdor boče imeti semensko ajdo, naj se obrne na okrajnega žitnega nadzornika pri okrajnem glavarstvu. Kdor ima kaj odvišne ajde, jo lahko zamenja za rž ali pšenico. S tem napravi dobiček, ker se dobi iz rži ali pšenice mnogo več moke kot iz ajde, na drugi strani pa pomaga krgetoni do semenske ajde.
Nove cene za koruzni zdrob. Štajerska c. kr. namestništvo je določilo za koruzni zdrob pri prodaji na drobno sledeče cene: 78 v za i kg V občinah, oddaljenih od železniške postaje do 3 km; 79 v za 1 kg v občinah, oddaljenih 3—10 km od najbližje železniške postaje in 81 v za 1 kg koruznega zdroba v občinah. ki so oddaljene od bližnje železniške postaje več- kot 10 km.
Cena zgodnjemu ki’ompirju. C. kr. centralna komisija za cene na Dunaju je določila za 100 kg primerno suhega, neprstenega, zgodnjega krompirja letine 1917 za nakup od pridelovalca 46 K; cena velja od 20. junija dalje.
Nabiranje volne. Pred kratkim je c. kr. vojaško poveljstvo v Gradcu, nabiralnica volne za Štajersko, občinam vposlala razglas in okrajno-nabiral-ni načrt' za prevzetje volne v mesecu juniju, oziroma juliju 1917. Volna se bo nabirala na sledečih krajih: Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, na železniški postaji, dne 13. junija ob 11. uri predpoldne; v Selnici ob Dravi, v občinski pisarni, dne 15. junija ob t. uri popoldne; pri Sv. Križu, v Šoli, dne 1-8. junija ob 10. uri predpoldne; na Pesnici, na železniški postaji, dne 20( junija ob ,8. uri zjutraj; v Slovenski Bistrici, na železniški postaji Slov. Bistrica mesto, dne 23. junija ob 10. uri predpoldne; pri St. Martinu na Pohorju, v šoli, dne 25. junija ob 1. uri pop.; v Tinjah, v šoli, dne 27. junija ob 9. uri dopoldne; pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v občinski pisarni, S. julija ob 11, uri predpoldne.
Rumunski petrolej za Avstrijo. V.sj. rumunski petrolejni izvirki, katere, so Rumunci takrat zasuli, ko so naše’- čete prodirale v Rumenijo. so sedaj zopet popravljeni, tako, da se sedaj pridobiva ve-
dno več petroleja, iz česar se sklepa, da bosta Avstrija ip Nemčija v doglednem času za najnujnejše .patgebe preskrbljeni s petrolejem.
Prodaja bombažastega blaga in perilnih predmetov. . C. kr. trgovsko ministrstvo je dovolilo, da se sme v času od 2. junija do 2. julija 1917 v nadrobni prodaji oddati nadaljnih 5% pod zaporo dejanega bombažnega blaga in perilnih predmetov, in sicer po stanju z dne 2. septembra 1916. To dovolilo ne obsega onega bombažnega blaga in onih perilnih predmetov, za katere je -bila odrejena prisilna ponudba. V ostalem so prodajni pogoji sledeči:	1. Prodajati se srne samo posamez-
nim,	neposrednim porabnikom v množinah do največ 20 m, oziroma pol tucata pri perilu. 2. Nadrobne prodajne cene za dopuščene množine ne smejo nikakor presegati cen, ki jih je posestnik dosegel v nadrobni prodaji, predno je stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916.	3. O teh
prodajah se morajo voditi posebni zapiski, v katere se mora kontrolnim organom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovoliti v pogled.
Razne novice.
Morilec lastne matere obsojen na smrt. Enoletni prostovoljec Ludovik Wochinetz, o katerem smo poročali, da je v Gradcu umoril svojo lastno mater, je bil od graškega vojaškega sodišča obsojen na smrt in bi naj bil ustreljen. Wochinetz pa je bil nato pomiloščen na 12 let težke ječe. Wochinetz je bil član nemškega dijaškega društva.
900 gostiln na Dunaju zaprli. Na Dunaju se nahaja zavsein 3700 gostiln in hotelov, Vsled vedno bolj naraščajočih te^koč glede, dovažanja živil in pa vsled, pomanjkanja piva in tudi vina je. bilo do sedaj 800: gostilničarjev prisiljenih,. da so morali ustaviti obral. Med temi se nahaja tudi večje število velikih gostiln in hotelov.
Huda toča. Dne 8, junija popoldne so se zbirali temnosivi oblaki nad poljansko dolino v Belokrajini, Nekako ob pol 4. uri popoldne pa se vsuje namesto pohlevnega id zelo potrebnega dežja sama stiha pa kakor oreh debela gosta toča, kije v pol ure uničila ves up kmetovalcev, uničila vse, kar so preje pridne roke obdelale. Prizadete ste dve revni občini; Podgora v župniji Staritrg ob Kolpi in Ceplje v župniji Nemška Loka pri Kočevju., Najhujšs je .bilo v \;asi Ceplje in Vincol, kjer bodo morali strneno žito pokositi.	.'.v	.
Potres ubil na tisoče ljtadi. Poročila iz S. Salvadorja pravijo, da je ubil izbruh ognjenikalin ž njim združeni potres na tisoče oseb. Mesti San Salvador ia Santa Clara sta baje popolnoma, uničeni.. Mestne ulice v San Salvadorju so več metrov na debelo .pokrite z gorečo lavo iz ognjenika.
Ženska imenovana za ministra. Po poročilih iz Petrograda je bila grofica Tanin, ki je znana dobrotnica revežev in ki si je stekla za skrbstvo revežev velikih zaslug, imenovana za ministra za oskrbovanje in dobrodelnost.
Koliko je ena milijarda v primerah za naše učence? V sedanjih vojnih časih čujemo prav pogostima o milijardah, saj sama vojska stane vsak dan skoraj pol milijarde. Ena milijarda je 1000 mrlfiomov. Ako bi hoteli neprenehoma šteti, potrebovali bi 32 let Milijarda kron, naloženih druga na drugo, napravi 1000 km ali 1,000.000 metrov visok steber; ta bi bil skoraj 350krat višji od Triglava. Milijarda K — položenih v vrsto — napravi 13.000 km, dolgo r sto, bila bi še nekoliko daljša kakor zemeljs Milijarda K tehta 50.000 q, za to bi potrebo vrli 500 vagonov, ako bi naložili v vsak vagon 100 q. Milijarda K, naloženih v hranilnici po 5%, da 50 milijonov K letnih obresti. Take primere najbolje pojasnijo ogromno število.
Dopisi.
Maribor. Gotovi visoki gospodi naše mestne hiše bi storili prav dobro, če bi n. pr. poskrbeli za večjo varnost imetka mestnega prebivalstva, kot pa, da kriče pri vseh možnih in nemožnih prilfikah nad svojimi Strankami. Ce bi se to zgodilo, bi bilo pač nemogoče, da bi se noč za nočjo ponavljali v sredini mesta, zlasti pa v posrednih predmestjih, neprestani vlomi. Tako neka tatinska družba vznemirja meljsko predmestje že od meseca marca, krade kuretino, tudi poljske sadeže itd, Cernu imamo mestno policijo?! Kdaj se bo napravilo tukaj red?
Maribor. V našem mestu je nastalo v zadnjem času še tudi veliko pomanjkanje mila. Če hočeš dobiti košček mila, se moraš že zgodaj zjutraj ob 4. uri postaviti v vrsto pred dotično trgovino na Glavnem trgu. V nepregledni vrsti čaka po cele ure kmetsko in tudi revnejše mestno prebivalstvo, da dobi košček prepotrebnega mila. Koliko dragocenega časa se pri tem izgubi! Naj bi
vendar merodajne oblasti to. uvidele; posegle vmes in ukrenile, da bi ljudem zlasti z dežele, ne bilo treba po 3—5 ur čakati na košček mila.
Maribor. Uradni sluga pri prehranjevalnem uradu okrajnega glavarstva Mihael Schell je ukrar del iz uradne blagajne 458 K. Prišli so mu na sled in so ga zaprli.
Hoče. V nedeljo, dne 17. junija, ima popoldne po večernicah naša Dekliška Zveza v kaplani,ji svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Zadnjega majui-ka nam je pri izbiranju svojih žrtev neizprosna smrt nepričakovano ugrabila pridno učenko Lojziko Ločni-ker, ki je še prejšnjo jutro zdrava in vesela gnala svojo čredico ovčic na pašo. Hud udarec za ubogo mater, ker je padel pred nedavnim tudi mož na bojišču.
Spodnja Sv. Kungota. Danes, v petek, dne 15. junija zjutraj,, je umrl po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče 681etni Franc Öau-man, veleposestnik, dolgoletni župan v Dobrenju. Pogreb v nedeljo dopoldne. Vrlemu našemu pristašu svetila večna luč! Spoštovani obitelji naše sožalje!
Stročja vas pri Ljutomeru. Piše se nam: Na južnem bojišču je bil poddesetnik Franc Golob, doma iz naše vasi, odlikovan s srebrno kolajno I. razreda.
Celje. Vpisovanje v i. razred c. kr samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junia in dne 16. septembra t. 1. od 8. - 9. ure dopoldne. Sprejemni izpiti bodo iste dneve od
9.—1. urö.
Celje. .Podžupan celjskega mesta RakJuš je. v zadnji, seji deželnega gospodarskega Sveta zagovarjal odredbe, po katerih se prepoveduje jp.rosti promet špeha. masti, masla, ih drugih, .kntetöikih pridelkov. Deželpi odbqrnik grol Franc Attems je obsojal to odredbo ter priporočal, naj. se tisti, ki rabijo mast, ali Špeh, ali sirovo maslo, naravnost obračajo do tistih, ki to pridelujejo, Rakuš pa mu nasprotoval in je povd&rjal, da je to le nadaljni korak za ureditev prometa z vsemi živili in izjavil, da namerava v prihodnji seji predložiti poseben tbgadßvni načrt. Vse to bo * Več ali manj naperjeno proti kmetu, kLje Že itak oddal skoro vse, kar je imej. Zastopniki mest. vendar ne-bod© zahtevali, da bi se našemu kmetskemu ljudstvu odtrgala gd ust še zadnja trotia živil, in ,fil( Marali tudi na- deželi vse oddati-. Kdo bo pa potepi denial? In če se ne bo dovolj pridelalo,, kako pa na» rar zni gospodarski s veji, katerih je Že toliko, potem skrbijo za enojno razdelitev?
, ite* veter v	D. Peter. Zajc,
tačas pri o* kr.; sanitetnem oddelku št. 9 v Celju, je bil ©därkhvan ga piosebne zasluge pri razpečavanju filaga od vojnega boterinstva z veliko častno diplomo.	. .. ü V	,<• •.
Ljubno v Savinjski, dolini. Našemu rojaku Fr. Fluderniku, poštnemu uradniku na Zidanem Mostu, je podelil cesar civilni zaslužni križec.
Podčetrtek., V tukajšnji, župniji je preminula krščanska žena ih mati ter vzorna vzgojiteljicaj svojih otrok, Neža Selekar v 58. ljptu svoje starosti. Pospremili so jo k zadnjemu počitku otroci: hčere ter trije sinovi-vojaki, uslužbeni sedaj na fronti. Le najstarejšega ni bilo. Padel je za domovino že pred enim letom- Vedna, žalost za padlim sinom je še mater spravila v prezgodnji grob. Na drugem, boljšem sveju sedaj uživata skupno s svojim sindm večno veselje.

Dunaj, 14. junija. Italijansko tud išče.
N» visoki planoti „Sedem občin“ včeraj samo topovski ogenj.
Na ost a I i h bojiščih položaj nespremenjen.
Napad na London,
Berolin, 14. junija.
Oddelek zračnega brodovja je včeraj, dne 13. junija, dosegel London in je metal na mesto bombe.
Na nemških bojiščih nič posebnega..
Anglež! zasedli Elbassan in Larisso.
Iz Pariza se poroča, da so angleške čete' zase-
dle albansko mesto Elbasan in severnogrško mest« Lariso.
Novi grški kralj prisegel.
Atene, 13. junija.
Kralj Konstantin je odpotoval na grad TatoL Novi kralj Aleksander je prisegel. Mesfo je mirno.
Ogrska kriza rešena
Moric grof Esterhazy je svoje ministrstvo takole sestavil:
Notranje ministrstvo: Bela Ugron, finančno ministrstvo: dr. Gustav Gratz, trgovsko ministrstvo: grof Bela Serenyi, naučno ministrstvo: grof Albert Apponyi, pravosodno ministrstvo: dr. Viljem Vaszonyi, poljedelsko ministrstvo: Bela Mezössy, minister a latere: grof Teodor Batthyany, domobransko ministrstvo: podmaršal pl. Szurmay, minister za Hrvaško: grof Aladar Zichy.
Danes v petek, dne 15 junija, ob pol 9. uri dopoldne, so novi ministri prisegli cesarju svoj« zvestobo.
Listnica uredništva.
Črnomelj: Odstopili Glasnika Najsvetejših Src. — Št. J a at na Kranjskem: Prejeli. Hrala! — Gradec: Hvata! Bomo porabiti.
. „ . mtt slovenske vojak« za leto 1917 J« äbtüvnö lig«! v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. T« Koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in eivilr aim osebam silno prikupil» Tudi po koledarju za leto 1817 Že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske tudi mornarice), b) Državna podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, o) Kaj dobijo vdove in strete padlih vojakov, đ) Podpore zaostalim padlih in jogrešapih vojakov, e) Preskrba invalidov' in njihovih družin, f) Vojiio »varovanje- g) Odlikov»ia .«a. «oštvo. Povsod se je oziralo na n&inovpiše odlok», vVidejapih je. tdffi več vzorcev, kako., se
«feat n» «tote»» fw» mm ho M
vojakom ,^>iihovni spremljevalno in obsega krasne, vojakom naä vsa potrebne nauk« ha aolitve. Ob koncu ima tudi nove poštne dofočib«. Ža-razne zapiske je pridelanega 48 listov p rastnega, papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, a stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v ftskariri sv. Ol^ rila v Marlboro.
»Straža* stane za celo leto 10 K, za pol 'letat 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor §e ni po« rsynal dolžne naročnine ali Se naročnine za lete» 1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št 5.
(NARODNI DOM)	^
sprejema prijave za VI. vojno posojik* vsak delavnik med uradnimi urami.
oooooooooo
Razglas.
Drugi gospodinjski tečaj za kmetska dekleta se* začne dne 23. julija in bode trajal do 21. oktobra. Prošnje naj se pošljejo do 30. junija podpisanem«* ravnateljstvu. Istim naj se priloži: domovnica, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti in šolsko spričevalo; za prosta mesta je potreben tndi izkaz o premoženjskih razmerah.
Za oddati je 10 prostih mest, plačujoče učenke* pa plačajo 100 K za cel tečaj in sicer takoj pri vstopu.
471	\ Ravnateljstvo
deželne kmetijske šole v St. Jurju ob juž. železu.
oooooooooo
Cvetje
iz vrtov sv, Frančiška
(glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
avtd naslov: o v a tiskarna Maribor
Na Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 30 raznovrstnih križevih potov. Spisal Fr. Šegula. Take zbirke križevih potöv ni dobiti pri nobenem narodu. Kot dodatek je pridjan Še poseben molitvenik, obsegajoč sv. mašo in razne pobožnosti v Čast trpljenju Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko službo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K B.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Na Kalvarijo n. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Šegula- Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p. n. g. dušnim pastirjem. V knjigi so natančne razprave o teh-le predmetih: 1. PoČetek in razvoj Križ. pota. 2, Natančna določila o ustanavljanju Križ. pota 3. Odpustki sv, Križ. pota, 4. Stacijonski križci. B Bratovščina živega Križ. pota. 6. Obrednik za Križev pot. 7. Lega in zgodovina Križeve ceste v (Jeruzalemu. 8. Križev pot.za duhovnike, Predmet je torej silno zanimiv in p. n. gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporočamo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obrezi K 2.80. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Vsako množino
vreč
Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica V MARIBORU :: SPREJEMA PRIJAVEZA::
VI. VOJNO POSOJILO
med uradnimi urami
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
Dolenjske Ilovice
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone.
„Panorama-International“
Maribor, Grajski trg štev. 3, nraven gostilne „k inent
arin“ se priporoča na obilen obisk. Odprto cel dan. Vstopnin* 30 v, otroci 20 v. Predstava baja 26 minut Vojni dogodki iz nek bojišč, pokrajine vseh dežel eelega sveta v naravni velikosti, slikovit? is resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo «asi -id vos ti eelega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,“ pride «opet, ker so vedno nove predstave.
•.i.i'snis'iimiwm«»smi..i.....nliii i mn ———  ■ —.Ž—f
Kupim
kislo zelje, vinski kamen,
čebelni vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trgov., Maribor,
Tegetthoff-ova ulica 57.
m kupim «
po naj višji dnevni oeni vsako množino borovnic (črnio), rdečih malin in črnih malin, (robidnic, ostrožnio). Prosim, da se mi takoj sporočijo kraji, kjer bi nabiralci večjo množino tega blaga skupaj spravili. Rudolf StOFO* vaSnike eksport gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko.
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor.. Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.

IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Soje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
sprejeme vsa :> tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike, knjige, brošure, stenske tat druge koledarje.
i* vi. žapsijsk* urod«. «poredne in misijonske listke ■ črnim, rdečim stfc modrim tiskom, uradne «»ritke s natisom glare ter rasne oznanOne napise. le, darne občinske, šolske in drage orade ■ orodne «»ritke, oananOa, mar suglase, plačane predpise, prejemu* potrdila itd. Za obrtnike bi i*g9?e* pisma, »ritke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, fo-tMsuiae. naslovnic«, letake in lepake s črnim in drugebarrnim tiskom. Za posojilnice, »druge in dntštra: pravila, zapisnike, pristopnice fes sprelet» poročila, računske ««ključke, društvene snake, robSe itd.
Na Kalvarijo!
30 Križanih potov.	Ljudska izdaja.
Spieal Frane. Ser. Šegula,	Mala 8a. 840 stronij.
pregled vsebine:
1. Križer pot romarjev na Križevi ceBti r Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p., sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6. K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K.,p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih mdž, — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 28. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 26, Za postni čas. — 26. K.,p., na Veliki petek. — 27. Za čas posebnih stisk in nadlog, 88. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 80. Memento mori ! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezosa Kristusa* vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti* o
trpljenja Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sr. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga r treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2'50. 2. z zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 3*50. Po Pošti poalan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni M§i Koroška cesta štev. S
priporoča svojo veliko zalego rasnega papirja, peresnikov, per», j&atijfe n peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, savitkev (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notieov, pismenega p «prija v mwah in ikatijah, razglednic, Rd. — Svete podoba (sole, velike in stenske), razpel» vseh veliteseii, molitveniki, moleti, švsttsjks*, ikapuürji. — ŠtambIlije » urade i9 fe. — Postrežb» točna la solidno.

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
pegistrevana zadruga z neorn. iavcs@
mm Mine ringe od natega, in jin onmtnje p
Za nalaganje denarja po pošti solna razpoia gopo-ložnice c. kr. poštne hranilnice na Donajn št. 92.465.
Rentni davek pladnje zadrnga sama,
Posolila dale
članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke.
Uradne ure
vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
16
bh
„Motel Bell vol**. Grafita (ceserje VlUetne) ceste št. 9.
Izdajatelj in založnik: Konsorclj „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stup an.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Oficijelno subskripcijsko mesto
™ Llublianska kreditna banka podružnica Celia ™
po originalnih pogojih prgave na
šesto avstrijsko troftio posojilo
I. Davka prosto 40letno 5V20/ono amortizacijsko državno posojilo p«.* K 92 50 prištovši 5V2%ne obresti od L maje. 1917 naprej ter daje V2% bonifikacije, Ker teko obresti tega p ^ soj da že od 1 aprila 1917 znaša nabavna cena le K. 91.5 42. II. Davka proste 5V2%tie 10 letne državne zakladnice po K 94k— prist*vši 5V2% »bresti
od 1. maja dalje In daje V2% bonifikacije.
Edina šiafgrška steklarska narodna trgovina
Ma debelo!	Na
CELJE
EN PAR KONJ
težko vprego kupi, Matija Obran, Maribor, Fisehtrgasse št 9
na prodil
Ker sem si svoje pospodarske ttroje opremil z motorjem, prodam po selo nhki eeni vitel, (gepl), ki joti mlatilnico, resalnied id tudi mali mlin. Vitel (g*f i) je najbotj priporočljiv sa posestnika, ki im* enonadstropni Me v. Več pove Lovi» čiček, posestnik na Jelovca,
Slovenci,
•cJ» -J- .	j:;,,	-.. €e. -ir “

?
ta ÄiI
- ÄP i
üSL spste s&s k tpi
F3ŽJ p fisij rtsi
TsC wi risrefca. - fessfe1.
- 6nu»to< ¥%r*» S
w S	sr-
ara	g	«■-
Sssdflka aiklssta	K	r
PctroM prštao?	S	r
Srebra* «Ürftie* .1 j&M	*■-
NasL Dietistgsr
.jfi
Ih—tm -i		.
BHISIli		
vsako uro se jamči!
Frniivijske ure, Sohafkateea, Ssaiih, Oiasga, Etere* Oćfeis: Za kratkovidne nova, iboijkasa stekla
STRUPI
Graška cesta
» » « c o ®
priporoča ©p pafMSflh cenah svojo bogato calesfo steklen« fet ©#l«n&ste pohode, svettlk, ogledal, vsakovrstnih lip in oinribrtsw m oodobc, — Fr|v^ctje vseh steklarskih de! pri cerkvah I» s?asv%®fe
NafsoIktitejSa !n iodns postrežba.
...........
a k Sivini
Ponudbe na upravuižtvo tega lista.
W“Ä
---------i--m-—--------
Slovenci, Slovenke I
Riste Bureš Mfiäeti
urar, slatomer in odalar,
Tegettbohva cesta 39. Pni erar oil giat. kolodvor».
Tri krasna posestva slavonske rodovitne zemlje.
Prostovoljno prodajam in sicer:
1 posest v površini od BO oralov z hišo za
24.C00 K;
1 posest v površini cd 20 oralov z hišo za
19.000	K;
1 posest v površini od 10 V2 orala za 10 000 K.
Zemljišča so vrlo dobre kvalitete, nahajajo se v selih blizu Džakova v Slavoniji, in prodajo se prostovoljno po nizkih cenah vsled obiteljskih razmer nastalih vsled vojske.
Pojasnila daje
Pr. matija Belič,
odvetnik v Djakovu, Slavonija.
rsr?
Z
RAZLAGO IN

J Našim hrabrim vojakom posvetil df. M. SfhVMI, prof, bogoslovja. Založba kn. šk. lav. ordinariata. V tiskarni Sv, Cirila v Mariboru, 194?,
m.	■ .kj^ižica^	zjjjpjfc^n planilo jo predel
lp. 8k. lavantinski prdinarjat,,je ^ravnokar iz§la, Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje, Do-dpn je še knjižici kratek molitvenik, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane 50 Vinarjev, naroča se pa pri prečast. I|li. šif. lavantinskem ordin «fiatu v Mariboru ali pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
KUPIM
ali vzamem v najem 1 travnik približno 5 oralov, blizu Celja
Ivan Ravnikar, Celje.
posebno učitelji io tudi d/ugi se pod ugodnimi pogoji in dobri plači sprejmejo
takoj kot »abiralci-zastcpniki
za zavaroianje
Vojnega posojila
c. kr. avstrijskega in vdovskega sklada.
Pismene ponudbe in vprašanja na okrajni odbor tega sklada v Mariboru, c. kr. okrajno glavarstvo, II. nad tropje. vrata št 26.
gg sa,, im®	mi gg y sgg
VOJNO POSOJILO
pri domačih denarnih zavodih.
revnim slojem, kakor tudi šolski nudi posebna prilika z m biranjem in sušenjem sedaj zd> potrebnih zdravilnih zelišč, pnti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasni ?a d j.
tvrdka R. Lukmanu, prej Jos. Leuz masi v Ljubljani, Ahacljem c'sla št. 10. v bližini sv.. Petr i cerkve,
Kulisama, umetninein muiikslil«,
Goričar & Leskovšek
== Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko ishero dopisni« XX po raznih cenah. XX
Z® gpsfilniiari«:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
KXXXUNXXXX