gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v torek, dne 17. junlia 1930 Št. 137 1. izdaja st. 2 oir Naročnina Dnevna ladnja n krilJnlM JojtJlitUo meletno 23 Din pollelno ISO Din celoletno 300 Din za Inozemslvo meieCno 40 Din celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo MOD S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrslo mali oglasi po 1-30 In 2 D. veCJI oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri večjem o naroČilu popu; t Izide ob 4 zjulraj razen pondelJKa lr> dneva po prazniku CradnlUvo /e v Kopitarjevi ulici it. 91111 Sokopl«! se ne vraCalo, neiranMrana plana se ne ipn/ema/o - Uredništva /sle/on št. 20 SO, apravalštva Mi. 2992 Za poglobitev naše socialne kulture V svojem pomenljivem govoru ob proslavi 75 letnice Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov 15. t. m. v Ljubljani je g. univerzitetni profesor dr. Viktor Korošec izvajal med drugim sledeče zelo aktualne misli: Zanimivo je dejstvo, da pri najbolj državni-škem narodu starega veka, pri Rimljanih, rokodelstvo ni uživalo tiste časti, ki bi mu bila šla po njegovem gospodarskem pomenu. Smatrali so ga za poklic, nevreden svobodnega človeka, primeren le za sužnje. Takrat pa ko je to naziranje veljalo kot merodajno v Rimu, je na betlehemskih poljanah prvič zadonela iz angelskih ust mogočna: Gloria in excelsis Deo ki je inavguriral novo dobo, dobo krščanstva, kojega ustanovitelj, Božji sin, je bil v mladosti rokodelec, njegov rednik, sv. Jožef, pa tesar. S tem dejstvom je bilo rimsko omalovaževanje obrtnega stanu izpodkopano. Ko je nastopilo krščanstvo po trisloletnem boju svojo zmagovito pot iz katakomb v svet, je pričela polagoma tudi za rokodelstvo nova doba Svojo zunanjo obliko je našla ozka strnitev rokodelstva s krščanstvom v cehih. Cehi so v veliki meri prinesli v gospodarstvo red, hkrati pa so zagotovili rokodelskemu stanu v družbi ugleden položaj. Krščanstvo je tedaj ustvarilo pojem stanovske časti in stanovske vzajemnosti. Odločno lahko ugotovimo, da se je pod okriljem cerkve povzpel rokodelski stan iz prej zaničevanega do enega izmed najuglednejših družabnih stanov. Zanimivo je tudi zasledovati, kako se vzporedno z razkristjanjenjem družbe tudi vedno bolj poslabšuje položaj rokodelstva. Gotovo so pri tem, morda v prvi vrsti, sodelovali tudi čisto gospodarski činitelji. Res pa je tudi, da bi današnje socialno vprašanje ne bilo tako zamotano, prepadi, ki ločijo dandanes razne stanove in razrede, gotovo ne tako globoki, če bi vse šc Vedno spajala mogočna vez Kristusove ljubezni. Ali ni Kristusova ljubezen gnala pred dobrimi 80 leti idealnega katoliškega duhovnika Kolpin-ga, da je pričel v Kolnu zbirati okoli sebe rokodelske pomočnike? On sam je bil v mladosti čevljarski pomočnik in zato je dobro poznal njihove potrebe. Iz gorčičnega zrna je zrastlo mogočno drevo katol. rokodelskih društev, ki štejejo v naših dneh več stotisoč članov. Tudi ljubljansko društvo je s Kolpingom tesno združeno. Ne le da je bilo zasnovano po njegovem programu, temveč 1. 1856 je ob prvi obletnici ustanovitve našega drušlva poln apostolske gorečnosti prihitel v Ljubljano, blagoslovil društveno zastavo in govoril društvenikom. Vsepovsod vidimo, kako ozko je zvezan v zgodovini notranji dvig rokodelstva s krščanstvom. Zlasti dve stvari sta, ki ju je krščanstvo potom svojih rokodelskih organizacij posebno dosegalo: pravo družinsko in stanovsko vzgojo. Ta dva momenta sta posebno danes najvitalnejšega pomena za evropsko družbo. Tudi družina mora biti v vsem svojem življenju radikalno katoliška. Le tako dolgo bo ostal naš narod moralno zdrav, dokler bodo družine, ki so njegove celice, zdrave. Zato vidimo že pri Kolpin-gu, kako gre vzgoja v rokodelskih društvih tudi za tem, da se vzgojijo iz članov dobri zakonski možje in družinski poglavarji. Krščanski duh mora prevevati vse družinsko življenje. Cuvajmo one iepe slovenske navade, da se trikrat na dan ob Marijinem zvonenju zbere družina kot duhovna enota I Kateri lepši zaključek dneva si moremo misliti, kakor je skupna večerna molitev rožnega venca? V teh družinah bo tudi zvonki oiroški smeh glasnik zdravega narodovega življenja in očiten znak božjega blagoslova! Toda ne le posameznik in družine, temveč tudi stanovsko življenje in delovanje mora nositi krščanski pečat, vsaj ima tudi stan kot tak se za svoj moralni podvig zahvaliti ravno krščanstvu. Tudi stari cehi so bili v dobi svojega najlepšega razvoja nele stanovske organizacije, ampak hkrati cerkvene bratovščine s svojimi posebnimi patrom'. Zato morajo člani stremeti za tem, da prihaja krščanstvo tudi v rokodelskem slanu kot takem do izraza. Mislim na praznovanje stanovskih patronov, dalje na skupne stanovske sv. maše in skupna sv. obhajila ob raznih prilikah, letne božje poti in zlasti tudi stanovske duhovne vaje. Toda ne le to izvrševanje, temveč (udi pripravljanje in poglabljanje v verskih vprašanjih je važna društvena naloga. Tu se morajo vršiti smo-treno urejeni apologestki tečaji, da bo vsak društveni član dovolj izurjen, da tudi z besedo brani katoliško resnico pred nasproinimi tovariši. V društvenem življenju naj pridobi dalje vsak član tudi ono socialno mišljenje in ono socialno kulturo, ki jo vsepovsod v življenju potrebuje in ki mu jo more nuditi le krščanstvo. Rokodelski obrati so one celice, kjer delajo redno še skupaj mojster, pomočnik in vajenec. Delodajalec in delojemalec sta združena pri istem opravilu. Tu je najboljša prilika za premostitev stanovskih nasprotij. Kaj nam pomagajo skladovnice socialnih in socialističnih teorij, ako pa v malem rokodelskem obratu ne bi mogli vstvarili harmonične krščanske delovne enote! Gospodarski liberalizem je raztrgal rodbinsko vez, ki je spajala mojstra, pomočnika in vajenca. Poskušajmo jo vsaj v posameznih primerih obnoviti! V luči krščanstva zadobi to vprašanje povsem drug pomen, V vajencu zre mojster ne le delovno silo, ki naj jo po možnosti izkorišča, temveč hkrali dušo. prav lako ustvarjeno za večnost, kakor je njegova lastna. Vajenca in pomočnika pa uči krščanstvo, da Uprava /e v Kopitarjevi ul.St.U - Čekovni račun: Cfublfana štev. IO.OSO la 10.349 xa inserate, Sarajevo it.7 563, Zagreb št. 39.011, Praga In Dunaj št. 24.797 Berlin in Moskva se zopet zbližujeta Berlin, 16. jun. 1. Znano je, da so se odno-šaji med Nemčijo in Rusijo, ki so po svetovni vojni bili ves čas prijateljski in so časih izgledali naravnost kot neke vrste alijanca ali pa vsaj tiha kooperacija v vseh mednarodnih vprašanjih, zadnje čase zelo poslabšali. Vzroki so globokega gospodarskega pa tudi političnega značaja. Sovjeti so s svojim gospodarskim obnovitvenim programom tako zvanc pjatiletke začeli nekako politiko emancipacije ovelike protisovjetske fronte kapitalističnih držav«, Ii katerim simptomom Moskva v najnovejšem času prišteva tudi Grandijcve obiske na vzhodu in povratek kralja Karcla — predvsem pa seveda panevropski načrt Francije. Ko sc je nemški zunanjepolitični, minister dr. Curtius, ki pozna ruski jezik in razmere pa sc z ruskimi problemi odnekdaj bavi, marca niOvSeca vprvič sestal s sovjetskim poslanikom Krestinskim v Berlinu, da se nastale difcrcncc med Rusijo in Nemčijo pojasnijo, jc prvo, na čemer je. Krcstinski brezpogojno vztrajal, to, naj bi Nemčija izjavila, da hoče svojo mednarodno politiko zopet voditi v duhu rapallskc pogodbe z Rusijo, to jc s stališča prijateljstva z njo, naj je ali naj bi nastal v bodočnosti v Evropi kakršenkoli žc političen položaj. Nemčija je od svoje strani vztrajala na tem, da se sovjetska vlada absolutno nc sine vmeša- vati v notranje razmere Nemčijo kakor se to godi dosedaj, ko sovjeti naravnost financirajo nemške, komunistične napadalne čete, tako zvanc rdeče .frontkempferje' v boju zoper oblast, skrivajoč se seveda za Kominterno, za katero Kremlj ne prevzema nobene odgovornosti. Temu sestanku so sledili sestanki v Moskvi med komisarjem za zunanje zadeve Litvinovoni in nemškim poslanikom von Dicksenom, na katerih jc seveda komisar Litvinov skušal Nemčijo pregovoriti k čim izrazitejši .rapallski politiki', to jc k politični kooperaciji rajha s sovjeti v protifrancoskem in protiangleškem zmi-slu, dočim so Nemci toliko bolj pritiskali na čim ugodnejšo rešitev medsebojnih gospodarskih problemov in na desinteresement Rusi je na notranjepolitičnih problemih Nemčije. Končno sta se Nemčija in Rusija zedinib', da sc izda skupen komunike, ki naj izrazi obojestransko dobro voljo in zopet vpostavljcno prijateljsko razpoloženje, da se pride do ugodnega pakta. Ta komunike sc jc objavil 14. junija 111 predstav Ija diplomatičcn uspeh, oziroma zmago sovjetov v toliko, ker sc Nemčija še preti rešitvijo spornih vprašanj obvezuje, da bo svojo politiko napram Rusiji vodila »v duhu rnpallske pogorihe tudi v sedaj nakazujočem se razvoju internacionalne politike« — dočim se je Nemčija zavarovala pred predaleko idočimi posledicami svojega prijateljstva z Rusijo s končnim poudarkom v komunikeju, ki kot cilj nemško-ruskega političnega sodelovanja označuje ohranitev in utrditev svetovnega miru. Rusija pa jc soglusna s tem, da nobena izmed obeh držav nima aktivno vplivati nu notranje zadeve druge.. V zmislu tega komunikeja sc zbere 17. junija, to je v torek, v Moskvi posebna licmško-ruska poravnalna komisija, ki bo na predlog ruske vlade, katera nc želi, tla bi prišle najprej v razgovor obstoječe politične diference med Nemčijo in Rusijo, začela razpravo o gospodarskih vprašanjih: to je koncesijah nemškim družbam, o tranzitu, o nemških kolonijah v Rusiji ter o trgovinski in carinski pogodbi. Mnenja o tem komunikeju so v Nemčiji zelo različna. Vse stranke so edine v tem, da je prav, če se zveze z Rusijo vpostavijo, čeprav je s Sta linoni težje ili skupaj nego je bilo s katerimkol: drugim režimom v Rusiji. Odsotni je zmiraj tepcu, posebno v politiki.« Mnenje onih, ki bi hoteli z Rusijo sploh vsak stik pretrgati, jc napačno. Pomisleke pa vzbuja v onih krogih, ki zagovarjajo k Franciji nagibajočo se politiko, pa. sns komunikeju o obnovitvi politike v rapall-skem duhu, čeprav vladni krogi to utemeljujejo s tem, tla mora Nemčija čisto naravno biti posredovalka med Evropsko unijo, od katere Briand, kakor znano, Rusijo izključuje, in Rusijo, kajti taka posredovalna vloga je ravno v največjem interesu miru, ki bi ga prevelika napetost med Evropo in Rusijo stalno ogrožala. Vendar pil je večina nemških politikov mnenja, da bi tega vsaj javno naglnšati ne bi bile treba, da se zopM ne ojači nezaupanje svetu do Nemčije. Francija in Anglija se spričo čedalje-bolj protizapadne politike Italije zopet zbližu jeta; zlasti je malteško vprašanje angleške kro ge napolnilo / velikim nezaupan jem napram Italiji. Ce vpoštevamo še Poljsko, jc čisto naravno, da se bo v obnovi rapallskega duha«, kakor je. v komunikeju s toliko energijo naglušeno. videla preorientacija Nemčije v moskovskem zmislu, čeprav Nemčija tega dejansko ne misli. Poslabšanje oduošajcv med Nemčijo in Poljsko, ki danes razen alijanse s Francijo uživa šo prijateljstvo Italije in je pridobila na svojo stran vse ruske obrobne države, bi bilo Nemčiji le v veliko škodo. Končno se iz vseh pogajanj z Moskvo utegne roditi le kakšna srednje dobra trgovinska pogodba in nekaj koncesij (tako mislijo Franciji prijazni nemški krogi) ter plntonična obljuba sovjetov, da se ne botlti vmešavali v nemške notranje zadeve — komunike pa. ki riše v /.rak bajne podobe bodoče, nemško-ruske kooperacije v svetu, katera sr uresničila ne bo, bo osial in škodoval nemški diplomaciji kot dokaz njenega laviranju, neodločnosti in nezanesljivosti. Vlutluo časopisje seveda skuša tc bojazni in pomisleke razpršiti. Maniu o novem režimu v Romuniji Za sodelovanje agrarnih držav — O reviziji mej ne more bili govora — Proti restavraciji Habsburianov lišče kot kategorično. Podlaga romunske politike je respektiranje mirovnih pogodb, katere prepovedujejo povratek Habsburžanov. Romunija bo torej nastopila proti povratku kakega Habsburžana na Madžarsko. Že sam poskus povratka bi lahko ogrožal bodočnost Madžarske in mir. Ugovarjalo se mu je, da je tudi v Romuniji neki zakon prepovedal vrnitev Karla, toda ta zakon sc je razveljavil, kar lahko velja kot argument za anuliranje zakona o delronizaciji Habsburžanov na Madžarskem. Maniu je nato odgovoril, da pomeni izprememba na romunskem prestolu samo zopetno obnovo začasno odstranjenega pravnega stanja. Noče se vmešavati v notranje zadeve druge države, toda vprašanje Habsburžanov jc vprašanje mednarodnega prava, ki je urejeno z mednarodnimi pogodbami ter se dotika mirovnih interesov vsega sveta. 0 Briandovem memorandu je izjavil, da veruje v uspeh Briandove inicijativc. Glede odstavka v tem memorandu, ki govori o premaganih državah, smatra Maniu, da bo evropska konfederacija ustvarila premaganim državam v moralič-nem, političnem in gospodarskem pogledu samo ugoden položaj, nikakor pa ne bo izpreminjal mej, kar bi prej vodilo do zasovraženja, kakor pa do pomirjenja Evrope. Maniu je svoj govor končal s tem, da vodi Romunija odkritosrčno in demokratično politiko, da je Romunija pravna država s pravnimi varnostmi, s katerimi želi, da bi država s sodelovanjem inozemskega kapitala in z njegovimi bogatimi izkušnjami pripomogla do blagostanja in napredka države. Bukareit, 16. jun. x. Ministrski predsednik Maniu je podal zastopnikom inozemskih listov značilne izjave. Najprej je zanikal vprašanje ali je kaka inozemska država direktno ali indirektno sodelovala pri spremembi na romunskem prestolu. Kar se tiče odnošajev z Madžarsko, se je skliceval na prestolni gvoor. Romunija želi ne samo z Madžarsko, temveč tudi z vsemi drugimi državami, posebno sosednjimi, dobre gospodarske odnošaje. Vrše se uspešna trgovinska pogajanja z vsemi državami. Glavno vprašanje je ureditev poljedelskih proizvodov in njihovih cen, v katerem vprašanju bi morale sodelovati vse agrarne države na svetu. Sedanje nizke žitne cene je utemeljeval s tem, da ni nobene dobre organizacije za pravilno upravo žitnih pridelkov. Agrarne države konkurirajo med seboj na nespameten način. Tudi glede vprašanja, ali je mogoča izprememba mej proti Madžarski, se je skliceval na prestolni govor, ki pravi, da mora romunska država svoje meje ohraniti. O reviziji mej ne more biti nobenega govora. Mir se more ohraniti samo s tem, da ostanejo mirovne pogodbe in v njih določene meje nedotaknjene. Vsaka razprava v tem vprašanju je nedopustna. Romunija upa, da bo stopila z Madžarsko in ostalimi državami v mirne in prijateljske odnošaje, ki sc bodo konsolidirali, toda ne za ceno kakega koščka romunske zemlje, kar bi ne bilo združljivo niti z narodno častjo, niti z interesi miru. Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela romunska vlada nasproti povratku nadvojvode Otona na Madžarsko, je Maniu označil romunsko stane zrela v mojstru le računajočega gospodarja, temveč tudi dobrega in čutečega predstojnika in morda celo očetovskega prijatelja. Krščanstvo stavi pač na prvo mesto večnost-ne dobrine, s tem pa posredno daje pravo vrednost tudi časnim. Ako bo prešinjeno društvo globoke krščanske solidarnosti in požrtvovalnosti, bo lahko mnogo storilo tudi za strokovno izobrazbo svojih članov. Mi vsi vidimo, kako mora ravno rokodelski stan nepresiano napredovati in se izpopolnjevati. Vsi vemo, da se more slovenski rokodelec v splošni gospodarski krizi vzdržali le, če je njegovo delo kvalitativno vedno na višku, njegovo gospodarstvo čim najbolj racijonalno. Kje hočejo lažje dobiti društveni člani pobude, kje naj hitreje zasledujejo svetovni napredek, kakor v društvu, pa tudi v teh na videz strokovnih zadevah je načelna orijentacija mnogokrat zelo važna. Potrebna jc velika notranja disciplina, globoka socialna kultura, ki nc misli le nase, temveč v prvi vrsti na skupnost iu šele nalo nase kot del celote. Cesto so potrebne žrlVc brez izgledov na katerokoli pozifivno plačilo. Vse (o pa bo mogoče le, čc podrejamo svoje delovanje enemu, transcendentalnemu najvišjemu bitju — Bogu. V la najvišji smoter naj bo usmerieno tudi delovanje naših rokodelskih društev! Demarša Jugoslavije in Francije v Rimu 1'ariz. 10. jun. AA. Ilavas poroča iz Rima, da sla francoski in jugoslovanski poslanik v Rimu iz vršila demaršo pri italijanski vladi zaradi inciden tov v Bariju. Težka gospodarska situacija v Italiji Rim. 10. junija, d. Kakor znano, je gospodarski položaj tukaj jako resen. Finančni minister ga ludi ni prikrival, ko je pred nekaj dnevi govoril v poslanski zbornici. Visoka zaščitna carina, ki so jo uvedle Združene države, pomeni silen udarec za italijanski izvoz. Kajti za veliko število deželnih pridelkov so bile Združene države skoraj edin in izključen Irg. Kadi velikih vremenskih neprilik bo žitna letina letos slaba. Govore, o 00 milj. kvintalov Radi tega »žitna vojna letos ne bo prinesla onih uspehov, kot lansko leto in bo letina zastajala ze nekaj 100.000 kvintalov celo za normalno italijansko žetvijo. Treba je namreč računati, da na splošno uporabi Italija lelno do 75 milj. kvintalov žita. Treba bo torej poseči po nadomestkih, v prvi vrsti po rižu, ki pa ne daje kruhu prijetnega okusa. Vendar bodo na ta način skušali kar moč omejiti uvoz tuje pšenice. Sicer si pa misli Italira proti uvozu tuje pšenice zavarovali, kakor je bilo žo ponovno pisano, z visoko zaščitno carino. Grandi na Dunaju Dunaj, 10. junija. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi se je sestal z avstrijskiu1 zveznim kancelnrjem dr. Scliobrom. Njun razgovoi je Irajal dve uri. Nato je bil banket z visokimi po vabljenimi gosli. Dunaj, 10. junij. x. Italijanski zunanji mini ster Orandi jc obiskal včeraj zveznega kanclerja dr Schobra, ki mu jc danes obisk vrnil. Danes jc Grandi napravil izlet na Semmering. Jutri pa sc bo vrnil v Rim. Nemčija more plačati Pariz, 16. jun. AA. V svojem zadniem poročilu o gospodarskem in finančnem položaju Nemčije ugotavlja Parker Gilbert, da bo Nemčija mogla izpolnili svojo obveze, čc bo le izvajala normalno proračunsko politiko. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, začasno bo temperatura nekoliko padla, potem na sc bo zopet zvišala. Romunske stranke in njihovi voditelji m. Dr. J uliti Maniu. lire/, ilvouia je dr. .luliu Manili eden izmed največjih sinov rainuuskega naroda. Kar je bil za Uolgarljo genialni pokojni zeniljedelski voditelj in min predsednik Aleksander Stambolijski, to in ie več je za Romunijo dr. .luliu Maniu, Vendar pa je med obema tudi velika razlika. Stambolijski se je boril za pravice delovnih slojev bolgarskega naroda s preveliko nervozo in strašijo. Svoje uspehe je hotel doseči čim prej. Hotel je, da some. ki ga je posejal, čim prej obrodi ne glede na lo, da-li so že razmere ugodne ali pa še vejejo tako mogočni mrzli vetrovi, da bi mogli škodovali prenaglemu razvoju njegovih nežnih sadik. Kakor nepreviden vinogradnik je obrezoval trto bolgarskega naroda lako, da bi mu čim prej rodila žlahten sad in se ni zavedal, du radi tega mora nastopili reakcija in oslabljenje žlahtnih mladik. Stam-bolijski se pri izvajanju svojih načrtov ni ustrašil tudi nasilja in protipostavnih korakov. Vedno bolj ■>e je oddaljeval od demokratičnih načel in se približeval diktaturi. Svoje nasprotnike je skušal uničiti za vsako ceno in z vsakim sredstvom. Popolnoma drugače ravna dr. Maniu. Pri svojem delu se uoče prenagliti, ampak uresničuje svoje namero z mirom znanstvenika in s hladnokrvnostjo prepričanega katoličana, ki ima zavest, da jc na pravi |K>ti in da »e z zaupanjem v Previdnost dajo premagati tudi na videz nepremagljive ovire. Doktor \laniu je vseskozi iskren demokrat, sovražnik vsakega nasilja, demagogije, nedovoljenih sredstev in kupčije z največjimi narodnimi svetinjami. Tudi napram svojim načelnim nasprotnikom je gentleman. No premaguje jih s silo. ampak s fascinirajočo močjo svoje ljubezni do ljudstva, s svojimi žrtvami, svojimi uspehi, s svojo nesebičnostjo in s svojo milino. Dočim energični Stambolijski ni /.nai ali ni mogel premagati samega sebe. ampak .je zapustil svojo ženo in živel z drugo, je dr. Maniu tudi v svojem zasebnem življenju neomadeževan značaj. V svoji genialnosti in bistroumnosti pa sta oba, Stambolijski kakor Maniu. spoznala pomen katoli-čanstva /.a preroditev in boljšo1 bodočnost svojega naroda. Kakor je pravoslavni Stambolijski v pravoslavni Bolgariji na vse mogoče načine podpiral katoličane in navezal tik pred svojo smrtjo neoficijelna |K>gajanja s sv.Stolico radi zediujenja pravoslavne Bolgarije s kat. cerkvijo, tako je dr. Maniu v svojih zvezah a. Vatikanom šel lako daleč, prečan-skim katoličanom, še več! Dr. Maniu, o katerem malokdo ve. da je prepričati in veren katoličan vzJiodnega obreda, je ustvaril lako rekoč tip katoliškega politika ua evropskem Vzhodu. Dr. Maniu spada med najsposobnejše, najmodrejše in najzna-čajnejše katoliške politike. Je eden izmed tistih redkih katoliških politikov, ki zna svoje zasebno življenje in javno delovanje prepojiti s pravim duhom Katoliške akcije. Dr. Maniu je veljal pred vojno za duševnega voditelja vseh Romunov pod Ogrsko. Pred razpadom Avstro-Ogrske ga je poklical cesar Kari in se ni sramoval ga prositi, naj utrjuje med Romuni zvestobo do dinastije in do tiste Avstro-Ogrske. ki je takoj po izbruhu vojne začela preganjati njega in ostale narodno misleče romunske voditelje. Doktor Maniu je cesarjeve prošnje energično odbil in organiziral kmalu nato romunsko narodno stražo. N"a seji romunskih narodnih voditeljev v Albi Juliji je pospešil zedlnjenje sedmograških Komuuov v Veliko Romunijo. Ob svojem vstopu v romunski parlament v Bukareštu je napravil čuden vtis. Politiki iz kraljevine so ga smatrali za bojazljivca in človeka, ki nc ve kaj hoče. Ali kruto so se varali. Zakaj kot izvrsten taktik je najprej študiral razmere in ljudi. Vajen ležnvnega dela pod madžarskim jarmom in izurjen v boju z zelo silnimi in sposobnimi nasprotniki. je vedno mnogo več razmišljal in delal kot govoril. Znal je previdno skrivati svoje načrte in si ohraniti vsepovsod rezervo. Ko je njegov strankarski tovariš dr. Aleksan-tler Vaida-Voevod v prvem navdušenju po zedinje-nju v novembru 1910 dobil mandat za sestavo vlade, ni hotel dr. Maniu sprejeti ministrskega predsed-ništva. Njegovi nasprotniki so mu pozneje radi tega očitali separatizem in mržnjo do Bukarešta. Prepričani so bili. da je nesposoben in da se ne bo /nai prilagoditi razmeram v bukareškem parlamentu. Niti slutili pač niso. da je dr. Maniu že lakrat začel uresničevati svoje velike načrte. Kakor hitro je prišel dr. Maniu v bukareški parlament, je takoj spoznal, da mora svojo Narodno stranko postaviti na širše temelje in da jo mora razširiti tudi v predvojno Romunijo, če hoče priti do take moči, da bi mogel izvršiti svoj program. čim bolj je ginevalo prvo navdušenje po prevratu in čim bolj je rastlo nasprotje med pre-čanskimi Romuni in onimi iz kraljevine, tem bolj e bil potreben ta njegov načrt. Zakaj samo na ta način je bilo mogoče preprečiti nadaljnje izžema-nje romunski delovnih krogov od strani kapitalistov, ki so imeli odločilno besedo v vseh strankah kraljevine razen v Kmetski in socialistični. Njegova nesebičnost, izredna delavnost, so-tidnost, poštenost in sposobnost njegovih ljudi, ie imelo za posledico stalno naraščanje števila strankinih pristašev in vedno večji ugled dr. Mania v drugih strankah. Tako se mu je kmalu pridružila demokratsko misleča skupina iz Ljudske stranke generala Averesca pod vodstvom Argentoiana. Ta nagli razvoj je našel odmeva tudi v Demokratski stranki vseuč. prof. Jorga, ki se je nazadnje leta 1924 z vso stranko pridružil dr, Maniuju. Ker se je Demokratska stranka prof. dr. Jorge, znanega romunskega zgodovinarja opirala na staro kraljevino, se je tako dr. Maniujeva stranka osvobodil« nevarnega očitka separatizma. Na ta način so ostale v Romuniji samo štiri pomembne stranke- dr. Maniujeva Narodna, Liberalna, Ljudska gen. Averesca in Kmetska (tara-nisti). Ljudska stranka ie začela propadati, Kmetska je bila po svojem programu sorodna Narodni, in tako jc imel dr. Maniu še samo enega nevarnega nasprotnika: Liberalno stranko. S Kmetsko stranko se je zbližal na ta način, da je najprej osnoval protiliberalni blok. Medtem pn so dozorele razmere, da sc je oktobra l. 1926 Kmetska stranka (taranisti), ki se je opirala na kraljevino, združila z Narodno stranko dr. Mania. Začasno, do prvega kongresa je bil predsednik te Nnrodno-kmetske (national-taraneasca) stranke dr. Maniu, podpredsednik pa bivši voditelj taranistov Miha-lache, sedanji kmetijski minister. To stanje se je obdržalo tudi za naprej. Na la način ie ustanovil dr. I. Maniu mogoč- Romunija in Jugoslavija Pomemben članek belgrajske „Pravde" I Belgrad, 16. junija, m. Današnja Pravda« prinaša zelo značilen uvodnik pod naslovom »Jugoslavija in nova vladavina V Romuniji . Uvodoma pravi, • la je ta članek napisal ltoinun po narodnosti; ki je prijatelj sbli/anja med obema državama. V tem članku sp najprej govori, da so zmagali intereslna-roda nad osebnimi interesi strankarskih politikov, ko je bil za kralja pfoglasen Karel fl. Ravno z ozirom na enodušnost, s katero se jc ta izpremeniba izvedla, pa je treba govoriti o posledicah novega ro-žinta v Romuniji in o njihovem vplivu na rouiunsko-jugoslovansko zvezo. Posebej pa se pri tem ne sino pozabiti tudi drugo dejstvo: učvrščavanja monarhi/,ma v Kvropi: V članku sc dalje govori o izjavi, ki jo jc dal kralj Karel U. inozemskim časnikarjem, v kateri je jasno povedano, da ustanc napram Jugoslaviji v prijateljskih in zavezniških stikih. V članku se daljo razpravlja o zgodovinskem sodelovanju srbskega in romunskega naroda, ter se članek na koncu takole končuje: lladi tega pred par dnevi kralj Karel ni imel potrebe, da posebej naglasa svoje mišljenje nasproti Jugoslaviji. Kajti poleg prijateljskih odnosov med obema narodoma obstoja še nekaj, česar ne smemo pozabili, da sla namreč Karel 11. in jugoslovanska kraljica otroka pokojnega kralja Fardlnanrfa, ki drug nasproti drugemu gojila najnežnejša čustva. Na drugi strani se v Romuniji nionarhlstlčno čustvovanje izenačuje s pojmom o državi. To daje široko možnost sijajnega romunsko-Jugoslovanskega sodelu-vanja.c Kronanje Karla. Bukarešt, 16. jun. x. »Adcverul« poroča", da je kralj kare! poveril maršalu Presnnu in profesorju lorgi nalogo, da romunske zaveznike v vojni povabita na njegovo kronanje. Maršal Presa.il bo po-.vabil vlade in kraljevske rodbine v Jugoslaviji, Italiji in Belgiji ter predsednika frartcoske republike, profesor |or^a pa bo povabil angleški dvor ter vlado in predsednika Združenih držav Amerike. Tudi liberalci za Karla. Bukarešta, 16. jaun. AA. Kongres liberalne stranke, ki ga je sklical .luri.l Bratianu. jc izrekel, da »staja kroni zvest. Novi "Cinun?ki poslanik v Parizu. Pariz, 10. jun. x Za naslednika romunskega poslanika v Parizu po odpoklicu Diamandija je določen poslanec.nanpdno-ktnečke stranke Cosiano, ki je oseben prijatelj kralja, ki se dosedaj še ni udej-stvoval v diplomaciji in velja kot izrazi! frankofil Grof Bethlen v Londonu Angleži si ne žele političnih razgovorov London, 10. jun. (AA.) Semkaj je prispel predsednik madžarske vlade grof. Bethlen. Sprejeli ga bodo predsednik angleške vlade Macdonald, minister financ SnoAvden, Bald\vin in Lloyd Ge-orge. Angleški vladi pa bo grof Bethlen izrekel zahvalo za blagohotno naklonjenost Madžarski v vprašanju reparacij in posojila. T.omton, 10. Jun. /.. Grof Bethlen s svojo soprogo je bil sprejet na postaji od ministrskega predsednika, Foreign Officea, madjarskega poslanika s poslaniškim osebjem in številnih članov madjarske kolonije v Londonu. Vsi časopisi naglašajo. da Je grof Bctlilen prišel > London samo zato. da sc zahvali britanski iladi z« pomoč v reparacijskem vprašanju. Politični krogi tolmačijo lo složno pisanje tako. da daje britanska vlada s tem grolti Betlilenu razumeti, da ni željna razgovarjati se o drugih vprašanjih, London, 16. jun. AA. Snoči priredi madjarsko poslaništvo na čast madjarskega ministrskega predsednika Bethlena in njegove soproge, ki se mudita v Londonu in sta gosta angleške vlade, večerjo, na katero sta povabljena zunanji minister Hert-derseh. in. ministrski predsednik MacDonald. Jutri bo kosil Bethlen pri ministrskem predsedniku in večerjal v spodnji zbornici kot gost zunanjega ministrstva. V sredo se udeleži Bethlen konjske dirke v Ascotu in bo sprejet še isti dan od angleškega kralja. Kakor pričakujejo, odpotuje Bethlen iz Londona v četrtek. Revolucionaren pohret v Sibiriji London. 1 ti. jun. Tukaj imajo zanesljive vesti o revolucionarnem pokretu v Sibiriji, nastalem zaradi poljedelske politike sovjetov. V Sibiriji sicer vre. že od lanskega leta. vendar je nezadovoljstvo dobilo šele v zadnjem času večje in opasnejše dimenzije. Vstaši so se polastili velikega kraja Ulagove-ščenskega na Aniurju. Več častnikov ruskega amurskega brodovja se je pridružilo vstašem, ki so proglasili neodvisno rusko Primorsko republiko. Druga poročila potrjujejo, da so vstaši razdrli usurijsko železniško progo. Vstaši so zasedli tudi otok Ruski v vladivo-stoskem zalivu. Njihovo število znaša tamkaj okoli 00.000 mož. Pridružila se jim je posadka 4 sovjetskih torpedovk. llabarovsko in Vladivostok sta še v rokah sovjetov. Zasedba Blagovoščenska po vsta-ših pomeni hud udarec, ker je ogrožena zveza Vla-divostoka s Sibirijo. Sovjetski komunike trdi. da se bo gibanje •>belogvnvdejcevc kmalu potlačilo. Grški begunci proti grško-turški pogodbi Venizelos ne bo nič popustil Atene. 10. junija. x. Dopoldne je Venizelos sprejel več poslancev, ki so v imenu onih Grkov, ki so biLi iz Male Azije sprejeti v domovino, protestirali proti grško-turški pogodbi o odškodnini beguncev. Ministrski predsednik jim je odgovoril, da je vlada trdno odločena, to pogodbo izvesti, du se s tem doseže sporazum s Turčijo. Če bo treba. t>o razpisal tudi nove volitve. Pojasnil je, kakšne politične kompenzacije zagotavljala pogodba, tako n. pr. zmanjšanje oboroževanju, ter je izrazil svoje prepričanje, da mu bo mogoče meseca oktobra oditi v Angolo, dn se tam podpiše razsodiščna in prijateljska pogodba s Turčijo. Nato je imel zunanji odbor poslanske zbornice posvetovanje pod predsedstvom Veni/.elosn. Prisotni so bili vsi bivši zunanji ministri iu voditelji strank. Venizelos jn tu popolnoma jasno ponovil svoj sklep, da bo razpisal nove volitve, če Vodja avstr* Saši Dunaj, 16. junija, d. Po .sprejetju postave zoper nošenje orožja, oziroma o razorožitvi bojnih organizacij jo državni kancler dr. Schober smatral, da je prišel da se lahko odkriža nemškega majorju Pabsta, ki je v zadnjem času po podpori anii-mnrksističnih krogov države poslal neke vrsie diktator v Avstriji. Znano je. da je 1'ubst strmoglavil vlado Streermvitza. Ko jc potem prišel na vlado Schober, je Heimvvehi« mislil, da je v njem dobil orodje v svojih rokah za pofušislenje Avstrije. Toda Schober, ki hoče avstrijsko politiko obvarovati vsakega takega avantjurl/.mn in državo sanirati s pomočjo zapadnili velesil, se je izkazal kot bivši policijski direktor kot moža reda in je zdaj ukazal majorja Pabsta aretirati, Poprej si je zagotovil pristanek podkanclerja Schumyja in voj- no vsedržavno stranko. Romunija ima odslej samo dve važni stranki: Liberalno stranko kapitalistov in denarnih mogotcev ter Narodno-kmetsko stranko, za katero stojijo tri četrtine prebivalcev, V novembru 1928 je navsezadnje Maniu sestavil vlado, razpisal prve res svobodne volitve, ki so mu prinesle ogromno večino. V kratkem času je uvedel zakonitost in red, odpravil cenzuro, uravnovesil proračun, zavedel široko decentralizacijo in ukinil obsedno stanje. Katoličani in narodne manjšine se Ishko »vobndnn razviiaio. v kolikor jim ne delajo težav krajevne organizacije liberalcev. Vsestransko podpira kmetske in delavske sloje. —b— bodo opozicijonalne stranke podžigale zahteve bivših inHloutijskili Grkov in zahtevali, da se ti begunci še nadalje odškodujejo iz grškega proračuna. Vsi voditelji strank so bili proti zahtevam beguncev. samo Zaldaris in Katandaris bosta kljub temu glasovala proti podpisu, ker ne odobravata pogojev sklenjenega dogovoril. Tudi general Kondllis je ugovarjal Venizelosu, ker je treba napraviti zvezo med odškodninsko pogodbo in med pogodbo za zmanjšanje oboroževanja na morju. Papanaslasiu pa bo podpiral Veni/.closa, ki ho jutri v poslanski zbornici obširno utemeljeval svoje stališče. Spre-je m pogodbe bo odvisen od postopanju oni poslancev, ki v poslanski zbornici zastopajo begunce. Vsekakor je odločitev ministrskega predsednika glede novih volitev zelo učinkovala na te poslanec, ker vedo. da se bo grški narod v celoti izjavil proti novi odškodnini za begunce. nega ininl.drii Vaugoina. Kancler Schober Ima dokaze v rokah, da je Pabst v zvezi s fašlsfljtio stranko Italije, da jc pripravljali puč in dn je on rcdfgiriil knnmjbiir&ko prisego. Ves in čas so bile avstrijske vlade napram njemu v deletizivi. Soboto, ko je na Dunaju najmanj hnjmverov-eev, .je prišel l< Pabslu tla stanovanje policijski uradnik, ki g« jn z avtom odpeljal nn policijsko direkcijo. Tam so niti izjavili, da mu je kot ino-aemcu nadaljnje bivanje v Avstriji zaradi njegovega nedovoljenega političnega delovanja zabranje-no in da bo radi lega izgnan. Pabsl ni veliko protestiral. nnipnk jn i;*>. i. m. vložil pn dunajskem deželnem glavarju županu Seiizti rekurz. Seli/., ki jp soclallsl, je ševedti rekurz odbil. Nato je Pabsl izjavil, dn v takih riifeniernh želi činiprcje zapustiti Avslrijo. Po kratkem posvetovanju se je s 1'ab-stoviiu pristankom sklenilo, da ga pošljejo na letališče v Aspern, kamor sla ga spremljala dva policijska uradnika in kamor je prišla ludi Pabttova soproga, ki je bivala v InnsbVucku. Pabsl in njegova soproga sla v spremstvu dveh policijskih uradnikov odletpla v Benetke, kamor sin še istega dne dospela. Tudi dr. Seipel se zdaj odmiku od Htfltn* vvphra. Zdi sp Izključeno da bi ostali fašistični voditelji Steidle, Pfrlcmcr in Sterkemberg akuSnsI organizirati odpor proti zvezni armadi, policiji ln žandarmerlji, čeprav ne nehajo grozili in se ?i- Dr V. Stacul specijalist za otroške bolezni aopet redno ordlnlra Go posvelska cesta 2 (hiša kavarne Evrope) roko usiili. Dr. Schober bo oslal trdno gospednr položaja. Finsko avstrijskega fašizma pa Je bil povzročen tudi po notranjem razkolu v lleiinvvehru samem, kateri je s Pabstom izgubil svojo edino politično glavo. Krščanski sorialci so se radi kor-najburške prisege razbili, Seipel, ki ie videl, da la prisega HeinnveUia ni okrepila, ampak oslabila, mu je obrnil hrbet, vpllkonemel In LAiKTbund so pa odločno nastopili, ker »o jasno spoznali nevarnost habsburške restavracij«. K temu je prišlo kot važen moment to, da se jr knez Sfarkemberg. ki s svoiMml milijoni hn|mverovskp bataljone vzdržuje, s Steidloni spri. Tako je tudi malenkostna ambicija voditeljev gibanja, ki v ljudstvu ni bilo ukgreni-njeno, razdrla. Dunaj, 16. juniju, p. V avstrijskem parlamentu se je o priliki debate o zakonu o razorožitvi vclikonemškl poslanec Hanipel izjavil proti prizadevanjem. da bi se llnbsburgovcl vrnili na presto. Z največjo odločnostjo, je rekel, bodo Vele-nemci šli s komurkoli samo da se prepreči vrnitev Habsburgovcev«. Šramek o položaju čeških katoličanov Praga, 15. junija, d. V Brnu se je vršil velik pokrajinski kongres Lidove strauke, na katerem je govoril ludi načelnik stranke minister Šramek. V svojem govoru je posebno podčriaval pa-triotičuo zadržanje katoličanov v osvobojeni državi in zavračal nekatere krivične očitke od strani gotovih nasprotnikov. Vse naše zadržanjem — je izjavil — >je bilo usmerjeno na splošne interese Češkoslovaške. Važno je, da dežela ve, da more v vseh razmerah in vsakem slučaju računati na katoličane. Po 12 letih nesebičnega dola, ki smo ga vršili v dobrobit države, moreni danes ugotoviti, da ima velika ..večina naroda zaupanje v nas. ln na lo zaupanje mi tudi v bodoče računamo.« Poteni je minister Šramek ugotovil dejanski položaj stranke v sedanji situaciji. »Nikakor ni točno« — je izvajal — >ako se nam od strani agrarcev očita, da smo pasivni in indiferentni z ozirom na agrarno vprašanje, pod katerim trpi Češkoslovaška. Nasprotno, mi smo ae mnogo Irudili, da pripouioremo k ugodni reittvi in smo često za kulisami pripravljali kompromis ki je potreben med agrarci in socialisti. Brez nas bi bilo treba iti na nove volitve, ki bi pa težko od-pomogle sedanjih vladnim težkočam. Tudi v bodoče bomo popolnoma nesebično vršili to posredovalno vlogo med obema večinskima strankama.« Demonstracija v Zemunu Beograd, 16. jun. A A, Po izvršeni izreki sodbe Ivanu Bernardiču in drugom s strani državnega sodišča za zaščito države dne 14. iunija so oproščeni obtoženci z nekaterimi zagovorniki Sli ifc Beograda v Zemun na »kupno večerjo v hotel »Central«. Mestna policijska oblast jih je pravočasno opozorila, da ne smejo delati nikakih neredov in tudi ne manifestacij, ki bi mogle kaliti red in mir. Navzlic temu so neki udeleženci te večerje začeli tendencijozno govoriti in klicati, da je morala policija intervenirali. Pri tem je eden izmed udeležencev udaril policijskega organa. Policija je demonstrante takoj kaznovala. Izgrednikov je bilo 11, med niinri tudi odvetniki dr. Dušan Boškovič, dr. Peter Gvozdič, dr. Milan Kosti in dr. Filip Markovič. Kaznovani so bili s 30 dni zapora. Zastopniki rudarjev pri dr. Korošcu Belgrad. 10. junija, p. Danes so zastopniki rudarskih podjetij Gjuro Geučič, Brumberger in Singer poselili ministra dr. Korošca in mu predložili resolucije, ki so bile sprojete na njihovem zboru. Ministru so prosili, dn ugodi njihovim prošnjam, ki so navedene v resoluciji. Pravilnik o pomožnem osebja Belgrad, 16. jun AA. Na predlog zastopnika ntinlstrn prometa dr. Koste Kumantidija je pred sednik ministrskega sveta podpisal pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov. S tem pravilnikom so urejena vprašanja osebnih in rod binskim pokojnin, kakor ludi službeni odnošaji delavskega in pisarniškega pomožnega osebja pri prometnih ustanovah. Zahvala prometnemu osobju Belgrad. 16. jun AA. Prevoz rekrulov k nji hovim komandam je bil letos radi razumevanja, vestnosti in požrtvovalnosti uslužbencev državnih prometnih ustiinov, ki so razumeli pomen loga posla, opravljen pravočasno in točno po načrtu. Zalo je smatral minister za vojsko iu mornarico za svojo dolžnost, da izreče prometnemu osobju svojo zalivalo iu zadovoljstvo. Zastopnik ministra prometa, minister brez listnice dr. Kunianitdl je sporočil gornjo zahvalo prometnemu osobju s posebno okrožnico in izrazil željo, naj lil uslužbenci državnih prometnih ustanov tudi v prihodnje opravljali svojo službo r. največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo, tako da bi ludi /, druge, strani prejeli izraze zasluženega priznanja. (Iz ministrstva prometa.) Belgrajske vesti Beograd, 16. junija. A A. Danes ob 12 je bil sprejel v avdienco pri Ni Vel. kralju novi češkoslovaški poslanik Robert Flider, ki jc pri tej pri-liki prcdid ob običajnem ceretnonljelu svoje akreditive. Beograd, 16. iun. A A. S sklepom ministra zi socialno politiko in narodno zdravje je postavljen med drugimi za uradniškega pripravnika Doma na* rodnega zdravja v Mariboru, dravska banovina, v II-5 Josip Pahor, uradniški pripravnik Higijen-skega zavoda v Ljubljani, po potrebi službe. šchichtov Radion pere sam. varuje perilo! Bog blagoslovi pošleno rokodelstvo 75 letni jubilej katol. rokodelcev v Ljubljani Udeleženci slavnosti po sv. maši pred nunsko cerkvijo Ljubljana, 16. junija. Nad vse pričakovanje lepo sc jc završila včeraj skromno zasnovana slavnost 75 letnice Društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Goste vrste članov, gostov, zastopnikov in prijateljev društva so se zgrnile še pred osinemi in napolnile prostorno cerkcv pri uršulinkah. Ko je vstopil točno ob 8 prevzvišeni škof msgr. dr. G. Rožman in deleč božj.i blagoslov pokle.k-nil pred ožarjenem oltarjem, je vtisnil takoj v aačetku vsej prireditvi pečat posebne vrste. Prelepo je v živih besedah orisal \ersko nalogo katoliškega rokodelstva, njegovo misijo in nalogo v pravem izpolnjevanju svojega poklica. Pogled nazaj ob 75 letnici dokazuje, dn je društvo po svojih društveni.kih v tem oziru v polnem osbegu in z najboljšim uspehom vršilo svojo dolžnost, da jc še danes aktualno, sodobno in prepotrebno. V pravem pojmovanju dela isto ni težko, ne nadležno, ni breme, temveč blagoslov za moža, blagoslov za njegovo družino in slednjič blagoslov za človeštvo sololi. G. kanonik Alojzij Stroj, predsednik Katoliškega društva rok. pomočnikov Otroci dela so tud.i pravi otroci božji, ki jim je zagotovljena časna in večna sreča. Kako tola-žilno so udarile v srce apostolove besede iz ust našega prevzvišenega pastirja: »Za svoje plačilo ne boni prejel od vsepravičnega Boga krone za milost, temveč za pravico, ki mi gre, ker sem vestno vršil Njegove zapovedi in vestno izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti.« Ko je prevzvišeni končal, je vzdihuil mož-veljak: »škoda, da je konec! Nisem še zamudil, pa ne bom nobene njegove pridige.« Prevzvišeni je bral sam tudi sv. mašo, med katero je prav lepo pel pomnoženi pevski zbor rokodelskih pomočnikov. Petje je napravilo globok utis, morda je učinkovalo ravno v moškem zboru, ki ga v cerkvi poredko slišimo, morda tudi zato, ker so stali pevci sredi cerkve rped verniki. Po sv. maši so se društveniki s svojim predsednikom kanonikom Al. Strojem na stopnicah pred cerkvijo skupno slikali. V cerkvi je bilo pet društvenih zastav, med njimi zlasti zanimiva stara društvena zastava, ki jo je ob prvi obletnici društva leta 1856 blagoslovil v cerkvi pri uršulinkah sam apostol in ustanovitelj organizacije rokodelskih pomočnikov oče K o 1 p i n g. 'l očno ob tO se je zbralo toliko odličnih prijateljev. zastopnikov in članov, da je bila dvora nn v Rokodelskem domu popolnoma zasedena. Med udeleženci so bile odlične osebnosti: škof dr. C. Rožman, vseučiliška profesorja dr. A. tišeničnik in dr. Viktor Korošec, prof v p. ske in druge stvari, vse to bi morali proizvajati doma, pa bi imeli naši ljudje več dela in denar bi ostal doma. To nujno zahteva strokovnih umetnoobrtnih šol. Teh nam zlasti manjka za fino precizno mehaniko, za urarstvo, za tekstilno blago, za domačo hišno opravo itd. Koliko dela in uspeha bi nam prinesla šola za slikanje na steklo, na platno! Čc pa danes tega vsega še nimamo, ne smerno kloniti glav, temveč v trdnem zaupanju vase in in v l>ožjo pomoč dvigniti glave, krepko poprijeti iti imeti pri vsem tem podrobnem delu pred seboj vzvišeni ideal naše skupne domovine in vedno vedeti, da z vsako malenkostjo zidamo in pomagamo zidati močno skupno državo od Gosposvetskega polja in obal Jadranskega morja tja doli do Kosovegu polja! Tudi la govor je bil sprejet z burnim aplavzom. Za tem jc prečital predsednik celo vrstr došlih pozdravov, med njimi čestitke prevzviš. knezoškof a dr. Jegliča, pomočnika bana dr. O Pirkmajerju, gledališkega režiserju llusheigarja iz Maribora, prof. dr. Ažmunn, predsedniku rokodelskega društvu v Novem mestu, i'n druge Nato so se zvrstile čestitke gori omeiijenil zastopnikov. Prvi je čestilul društvu prevzv. škof dr. G. Rožman, primerjajoč gu s seminarji in laboratorji nu vseučilišču, lam si vsaka stvar znanstveno premotri in preizkusi, potem šele izroči javnosti: pruv tuko nalogo vrši društvo: preizkuša iti raziskuje in kar do-žene za dobro, spusti v svet. Za katoliško društvo rok, pomočniko\ na Vrhniki je i/.rckci čestitke predsednik dekan Kete, zu katoliško starešinstvo itt Ljudski oder glavar Narte Veli konja, za Prosvetno zvezo prof. Do lonec, poudarjajoč, dn so se od tega društva učila prosvetnega dela vsa naša društva, iz tegu dela se je rodila naša Prosvetna zveza. V imenu Stavbne obrtniški- zadruge je čestilul urednik Iladešček društvu in njegovemu predsedniku k današnjemu rojstnemu dnevu, kar so vzeli navzoči z neutolažljivim »aplavzom na znanje. Ko so pevci odpeli Povsod Boga«, je predsednik zaključil krasno zborovanje. Popoldne so se poklonile številne dcputacijc manom umrlih društvenih predsednikov dr. Vončinc in prof. Gnezde pri Sv. Krištofu. Po petih se je pu razvila na vrtu Rokodelskega donm prav živahna zabava, ki so jo ves čas ved ril i tnmburašku zbora rokodelskih pomočnikov /. Vrhnike in i z Ljubljane, oddelek godbe Sloge« iu domači pevski zbor. Krasno je uspela vsa prireditev, častno je zaključila redek jubilej. Dan katoliške prosvete Blagoslovitev prosvetnega doma v Smartnem pri Kranju in svetnik dr. A. Levičnik, ki jc bil dolgo vrsto let društvu vnet podpredsednik in ves čas ne-utrudljiv sotrudnik; dalje društveni podpornik izredne dobrote dr. V. Grcgorič, čigar podpore ni drušivo nikdar pogrešalo. G. ban je bil zastopan po banskem inšpektorju Lužarju, za Zbornico za TOI jc bil navzoč prvi podpredsednik zbornice sta vibc. ni k Ivan Ogrin; OUZD je zastopal dr. Likar, glavar Narte Vclikonja pa kat. akad. starešinstvo iu Ljudski oder. Prof. Ivan Dolenec se je udeležil slavnostnega zborovanja v imenu Prosvetne zveze, ravnatelj Janko Jeglič pa v imenu Županske zveze. Društveni predsednik kanonik Al. Stroj je otvoril slavnostno zborovanje in predlagal udanostne pozdrave Njega Svetosti papežu in Nj. Vel. krfilju Aleksandru, prevzv. knezoškof u Antonu Bona ventil ri, ki rad.i birme v Moravčah ni mogel osebno k slavnosti. Nato jc posebno iskreno pozdravil navzočega škofa dr. G. Rozmana in se mu prisrčno zahvalil za naklonjenost, da je blagovolil s svojim cerkvenim govorom in sv. mašo dati prireditvi poseben sijaj in ga je prosil še nadaljnje naklonjenosti. Ko je potem po vrsti pri-| merno dostojanstvu pozdravil vse zastopnike in j goste, člane in prijatelje društva, med njimi zastopnike rokodelskih pomočnikov iz Vrhnike, Novega mesta in Maribora, je v jedrnatih be-, sedali orisal potek društvenega dela, prav iskre-i no se spomnil njegovih ustanoviteljev in predsednikov dr. Vončinc in prof. Gnezde, omenil proroške besede, ki jih je izrekel predsednik deželnega sodišča ljubljanskega g. Jošt ob ustanovitvi: O današnjem dnevu bodo ljudje šc veliko govorili. Vse delo do danes je njegovo pre-' rokovanje potrdilo. Vidni uspehi društvenega dela na prosvetnem polju so prodrli do vrhunca in nam dali igralce Verovška, Danila. Rasber-j garja, Nučiča, Bukšeka in druge; dika našega društva sta operna pevca Kovač in Bajde. Na strokovnem polju sta se povzdignila poleg številnih drugih članov po svoji marljivosti :n strokovni izobrazbi do velepodjetnikov umrli član Žaibkar in velečislani Avgust Martinčič. ("lani, ki so izšli iz našega društva, so povsod aktivni delavci na strokovnem in prosvetnem polju in so viden dokaz blagoslova božjega, ki ga Bog pošilja našemu tihemu delu. Nato je govoril g. vseučiliški profesor dr. Viktor Korošec tako jedrnato, tako mojstrski izklesano o nalogah katoliškega rokodelca r bodočnosti in o razmerju katoličan s t v a do rokodelstva, dn ni mogoče ponoviti samo nekaterih glavnih misli, ker je bila vsaka beseda vklesana. Sklepni refren je bil: vsak rokodelec praktičen katolik, vsak rokodelec otrok Marijin, kajti mar. kongregacije so bile ustanovljene baš za fante in može. Burni aplavzi niso hoteli ponehati, ko je g. doktor končal, in ni mogoče povedati, kako globoko je zajel v dušo navzočih rokodelcev. Za njim je govoril prof. dr. Valentin Rožič bolj o praktični plati bližnje bodočnosti. Njemu je znano življenje rokodelca in njegove težnje i n njegovo hrepenenje. Govoril jim je namreč že pred 25 leti oh 50 letnici in bil tačns ves čas njihov prijatelj in podpornik. Poudaril je: Predgovornik dr. V. Korošec jc naš prvi vseučiliški profesor, ki se je šolal samo na naših šolah v domovini. On naj nam bo naš ideal. Tud.i rokodelstvo naj sc oprosti tujine in sc izobrazuje doma in za dom. Skoro se zdi, da je naša strokovna izobrazba zaostala za splošnim napredkom po drugih deželah. Pozna sc to: v velikem i v malem. Skoro imamo danes vseh šol dovolj ali celo preveč, samo strokovnih umetnoobrtnih šol nam še zelo manjka, preveč itnuino duševnega proletarijata, premalo strokovnih, kvalificiranih moči. Milijoni gredo letno od nas v tujino za malenkostne igrače, okra- Kranj, 16. junija. Miren, tih in jasen večer se je sklanjal na zemljo, ko so se preteklo soboto v šmartnem pri , Kranju okrog 9 pričeli uvodni takti slovesnega in ' prazničnega trenutka za vso faro in bližnjo okolico, i ki ije kulminiral naslednji dan v slovesni blagoslovitvi ponosne, monumentalne slavbo Šmartinskega doma. Na predvečer | Že na predvečer so bile pred župniščent zbra-I ne množice ljudi, ko je kranjska godba s podoknico prezaslužnemu delavcu in iniciatorju Šmartinskega doma župniku g. Al. š a r c u otvorila slovesnost. V luči, ki jo je tnetal velik reflektor na prisotno ljudstvo, godbo in vso kolico se-je zrcalil krasen prizor. Po končani podoknici se jc vršil v dvorani ženi. Vsa krščanska kultura pa je izpričevanje resnice, kot je to izjavil sam Kristus Gospod. Zalo je tako globoka razlika med krščansko kulturo in kulturo nekrščanskih narodov. Cerkev je zidala in ustanavljala šole, od najnižjih do najvišjih in skrbela zanje že davno prej, kakor se je zavedla ludi država, da je injena naloga skrbeti za šolstvo. Papež Inocenc III. je prvi vrgel v svet moderno geslo: »Vsem izobrazbo,« zato da ves svet izpričuje resnico. Cerkev hoče, da dobe narodi, ljudstvo pravo popolno izobrazbo v nasprotju z izobrazbo današnjega sveta, ki je nepopolna polovičarska. Moderna kultura hoče človeka ie razumsko likati, ne vzgaja pa v njem moralnih, srčnih sil in vrednot. Oni, ki žive proč od vere, sicer trdijo, naj bo ljudstvo mo raluo, ne dopuste pa, da bi ljudstvo živelo v veri ampak odtrgano od nje. Vsaka kultura pa, ki jt odtrgana iz vere, ,je podobna v slabo zemljo pra novega doma v zelo intimnem razploženju glavni program večerne slavnosti. Prostorno dvorano je ljudstvo napolnilo v največji meri, v prvi vrsti pa so posedli gosp. župnik Šare, odbor prosvetnega društva in odlični udeleženci iz Kranja. Vrstile so se nato pevske točke šmartinskega pevskega zbora m gedbene točke kram.ske godbe. Vmes pa je bil govor tajnika Prosvetne zveze gosp. Vinko Zora, ki je v ta namen dospel v Šmartno, da v imenu matice vseh prosvetnih društev pozdravi ta redki slavni trenutek dograditve Šmartinskega doma. Izhajajoč iz trditve da je cerkev kot neko stalno žarišče kulture v vseh časih in krajih intenzivno in smotreno širila pravo krščansko duhovno kot materialno izobrazbo ker je ustanavljala šole, ki so bile do gotovih časov njen monopol, v novejši dobi pa gradi prosvetne domove, kot nekake ljudske univerze, ki naj se nahajajo — kot ije to želel naš genij dr. Krek — v vsaki vasi. Socialno lice gorenjske vasi se danes izpre-minja vsled naraščajoče industrije. Zato pa je treba močnih organizacij delavskega stanu, ki si bo vse svoje pravice moral šele priboriti. Poudarja nadalje tudi potrebo nacionalnega momenta. Vsi smo dolžni, da delamo na državni zgradbi. V okviru katoliške akcije pa delajmo proti materializmu. Ob koncu govora so zahvali v imenu Prosvetne zveze gosp. župniku in vsem drugim sodelavcem za graditev tega potrebnega žarišča cele okolice, kot zbirališče vseh stanov. Sporoči mu, da ga je Prosvetno društvo v Smartnem imenovalo za častnega člana, predsednik društva mu pa izroči lepo diplomo v znak hvaležnosti. Gosp. župnik se zahvali za častno odlikovanje in pravi, da smatra kot največjo čast, lep prospeh Prosvetnega društva. Ob pol 11 'je bil program uvodnega večera končan. Nedeljska slavnost S sv. mašo ob 9 se je začela naslednji dan glavna slovesnost. Cerkveno opravilo je imel kanonik dr. KI in ar, ki je v svojem lako domačem in toplem govoru povedal mnogo lepih misli. Cerkev in prosveta >Zbrali smo se, da prisostvujemo blagoslovitvi Šmartinskega doma. Prava prosveta in izobrazba je le v Bogu in od Boga. Pogosto, kadar se obravnava razmerje med cerkvijo in kulturo, se sliši mnenje, da je cerkev sovražnica in ovira kulture, ker kaže človeku proti nebu, zaničuje pa življenje na zemlji. Kjerkoli se je oznanjal križ, tam je doma kultura in omika, drugI narodi so deležni kulture le v toliko, v kolikor so prišli v stik s kri- sajenemu drevesu, ki životari nekaj časa, nato pa usahne, ker je usahnilo versko življenje. Tako pravo in popolno kulturo in izobrazbo boste dobili v novem društvenem domu, za katerega bomo da nes prosili božjega blagoslova.« Blagoslov Pri sv. maši pa je pel moški zbor združenih kranjskih in šmartinskih pevcev. Po končani službi božji so se množice podale z zastavo Prosvetne zvez in z Jeseniško godbo na čelu pred društveni dom in napolnile ves prostor pred stavbo. Kanonik dr. Klinar ki je blagoslovil tudi vogelni kamen pred 2 leti, je ob asistenci domače duhovščine ir gosp. univerzitet. prof. dr. Fabjana blagoslovil do grajeno slavbo. Govor dr. Natlačena Po končani blagoslovitvi Prosvetnega doma je na zborovanju nastopil dr. Marko Natlačen, ki je od zbrane tnnožicc burno pozdravljen, predvsem čestital vsem tistim, ki so se z velikim pogumom lotili zgradbe društvenega doma in zgradbo z občudovanja vredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo tudi dovršili. V nadaljnih izvajanjih je opozarjal na sovražnike katoliške in slovenske misli, ki naj bi jima novi Prosvetni dom vse čase služil. Zlasti so bila učinkovita in prepričevalna njegova izvajanja glede alkoholizma, ki je največja ovira verskega življenja, vzrok da delo na verskem polju ne rodi zažefjenega uspeha, ki preprečuje (udi vsak napredek na kulturnem in socijalnem polju. Svoja izvajanja o škodljivosti pijanstva je končal z be sedami: »Ta vaš dom naj bi bil studenec, iz katerega naj bi si dan na dan zajemali vode prepri čanja, da ne botuo dosegli gmotnega blagostanja, da je vsak trud za nravno in versko obnovo zaman, da nam vsi napori za prosvetni napredek nič ne parna gajo, da novega boljšega zaroda nc bo, doklfr rc pride pri nas do popolne veljave temeljna čednost. treznost in zmernost.« V nadaljnih izvajanjih ic podal razloge, za kaj smatramo le naša društva k' svoje člane ne le izobražujejo, marveč tudi vztrajajo in sicer v smislu versko nravnih načel, za mladini vseskozi primerna in priporočljiva. »Prepričani sine namreč v dnu svoje duše, da nam je krščanstvo edina rešitev ne le za večnost, marveč da je našemi, rodu (udi najjačja in edina sigurna opora za ča?-nost. Katolicizem je bil, ki nam jc ohranil našo na rodno samostojnost, nam dal kulturo in nas ohranil pred potujčenjent. Ta katolicizem sc je v vse naše narodno življenje lako globoko vkoreninil in vse naše življenje lako vsestransko prepletel, da je po. Oiaj pravite ? So si vari, ki bi bilo najboljše, če bi o njih niliče rte govoril. So stvari, ki so naši starši nam otrokom rekli, da no nje ue smemo mislili in da moramo moliti, da bi nam nikdar na misel ne prišle. Tam nekje daleč za tremi farami se je obesil nekdo. Po treh farah in ie: jr zašumelo in niso nič olepšavali: »Grozna smrt.' Vse je preletela groza, ker je nekdo posegel v tok življenja, ki je o boijlh rokah. Nikdar se nismo spraševali: Zakaj je to storilf l edno smo rekli, od staršev in dedov vzgojeni: Groza je, kar je storil.* In gorje mu, ki si je upal izpregovoriti o dejanju samem. Naši stari so nas vzgajali najprvo z lepim zgledom, dobro in krščansko besedo ter z leskovo palico — po potrebi in okolnoslih — vse pa v izdatni meri. Mi, gospoda, nismo bili crkljanci, ko smo doraščali. To je bila vzgoja, ki je dajala značaje, polne močne volje, ljudi sicer manj športnega duha, zato pa globlje duše in plemenitega srca. Hod, ki ga ni kvarila napačna vzgoja po šolah, ki ga ni uničevala brezvestna iurnalislika. Zakaj sem se spomnil legaP Berem namreč v nekem listu tožbo, ker si mladi študentje končavajo življenje in streljajo na profesorje. Zraven tožbe in obžalovanja pa čitam: :>Jaz verujem, da je ta mladina ... najboljša, kar smo jih imeli... je ta mladina kulturno višja od prejšnjih rodov in ... bolj zrela za šolo ...« Pa smo zopet pri vprašanju, kjer nikdar ne bosta prišlo skupaj dva tabora. Kaj pa je ta kultura, ki drži to mladino? Vi to kulturo hvalite, jaz jo proklinjam. Vi ste moderni, jaz pa krščanski! Bistvo moderne kulture je: izživljanje v rseh smereh v spolnosti, športu, kokainu in opiju. alkoholu in nikotinu itd. To izživljanje, ki ga oznanja moderna iurnalislika po romanih, člankih in tnseralih, ubija živce moderni mladini, ubija vest, čistost, nežnost, avtoriteto, Itubezen do staršev in bližnjega. Brezvestnim žurnalom se je res v teku let posrečilo, da je r tej kulturi vzrasla nova mladina večja kakor je bila kdajkoli poprej naša mladina. Da taka mladina sega po revolverjih, obžalujete, gospodje. Zakaj sp še na prsi ne potrkate in ne priznate, da ste krivi v prvi vrsti I'« sami — moderna svobodomiselna iurnalistika namreč! Ko bi bistvo kulture bilo še danes, kar je bilo za naših časov: 10 božjih zapovedi z osrednjo in elementarno Gospodovo zapovedjo o ljubezni do Boga in do bližnjega — pa bi danes nc pisali žalostnih poglavij o samoumo-rih, najmanj pa o samoumorih nezrelih fantiče v in punčaric. Duha krščanske vzgoje v družine. krščansko vzgojo v šole in v vso javnost, pa bo konec Vašega strahu! Dobili boste značaje. S sedanjo vzgojo — ki je v stvari le apoteoza telesnosti — boste morda vzgojili legijon rekorderjev, pa malo mož! Narod pa potrebuje mož in ne akrobatov! stal bistvena in neločljiva sestavina slovenstva. Te-f»a se zavedamo in to naj dobro pomnijo vsi, ki uh inorda skomina po nekakšnem kulturnem boju. ^e vsakdo, ki je prišel med naš narod kramarit in oznanjat kako protikatoliško gonjo, pa čeprav le pod označbo protifarške gonje, je ob zdravem skoro instinktivnem odporu našega naroda temeljito odletel...« H koncu je govornik še opozarjal na važnost dobre knjige in dobrega tiska in kakšne dolžnosti imajo prosvetne organizacije in njeni člani glede širjenja dobre knjige in dobrega časopisja med narodom. Živahno odobravanje, ki je sledilo s;ovornikovim odločnim, jasnim in prepričevalnim izvajanjem, je dokazalo, da so njegove besede, prihajajoče od srca, tudi segle množici do srca. * G. župnik se je nato zahvalil govorniku za vzpodbudne besede, kanoniku dr. Klinarju za blagoslovitev, konečno pa še vsem, ki so pomagali in dejansko sodelovali pri gradnji te prepotrebne stavbe, ki je dosedaj manjkala. V znamenju kriza naj bo dotti zbirališče vseh tistih, ki se križa ne boje ter poleg cerkve in šole zbirališče predvsem mladine, ki naj tu išče in dobi pošteno zabavo in izobrazbo. Okrog 11 se je dopoldanska slovesnost končala, množice pa so se razšle pod vtisom slovesnega trenutka. Popoldne je po litanijah zavladalo na obširnem veseličnem prostoru zelo pestro življenje. Zopet so prihitele iz bližnje in daljne okolice trume ljudstva in živahna zabava je trajala do nastopa mraka. Kranjsko pevsko okrožje je izvedlo na prostem pevski nastop in tekmo s pestrim sporedom in jc bilo zastopanih več pevskih društev. Podobno !n strokovno poročilo o tem nastopu bomo priobčili posebej. Jeseniška godba je z pridnim igranjem izpolnjevala odmore in oskrbela za zabavo. Ob sklepu poročila se pridružujemo spontanim in iskrenim čestitkam, ki so jih izrekli vsi govorniki podjetnemu, vztrajnemu in pogumnemu graditelju. Smartinskega doma g. župniku Sarcu in kaplanu g. Urbancu, ki mu je bil opora in desna roka pri tem velikem in zaslužnem delu. Šmartinski dom pa naj bo kot skupni topli dotn in zbirališče vseh krščansko prosvetnih delavcev, ljudska univerza, ki bo s prijazno roko vabila in pritegnila v svoje okrilje vedno bolj naraščajoče široke ljudske in delavske mase in jih prekvasila v duhovnem oziru v borce, ki bodo pripravljeni braniti katolicizem in slovenstvo. ■k Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu log« muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol iu utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, henteroidih in tvorih, jemljejo zjutraj in zvečer fetrtinko naravne »Fran*-,loset< grenCice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, dn so /. najboljšim uspehom uporabljali Frntiz-Jnsef« vodo pred in po operacijah. l^nnajimalr m-eneich mp dnhiva v lekarnah ....... " ' - - ■ r,------- - "" I drogerijah in špecerijskih tnrovinnh. Novi rektor naše univerze Univerzitetni svet ljubljanske univerze, katerega tvorijo vsi njeni redna profesorji, je imel včeraj svojo sejo. Za rektorja za leto 1930-31 je bil izvoljen dosedanji dekan medicinske fakultete univ. prof. dr. phll. in med. Alfred Š e r k o. Odličnemu slovenskemu znanstveniku k visoki in odgovorni č«»ti naše čestitke. Slepar s potnimi listi (»pred novomškega sodišča. Novo mesto, 13. junija. Danes se je zagovarjal pred tukajšnjim tričlanskim kazenskim senatom Huber Pavel iz Zagreba, 51 let stari bivSi finančni tajnik, radi zločina prevare. Obložen je bil, da je v jeseni 1929 premotil Čitikla Franceta in Ivana, Shibro Franceta in Jožeta, Jaklič Magdaleno in Weiss Pavlino iz Ko-blerjev pri Kočevju, češ, da jim preskrbi kvotno številko in potni list za izselitev v Ameriko ter jim Izvabil skupno 8(3.040 Din. Vaba s kvotno številko. Kranjec Mihael: Otroci Gospa Amalija je doživela v svojem petinštiridesetem letu nemajhno presenečenje, ki bi jo končno lahko stalo življenje, ali pa vsaj nekaj let življenja: Prišla je njena sestra Kati in porodila pri njej otroka. In to še ni bilo vse. Tudi mož je prišel s štirimi otroci, da bo bliže ženski, vsaj dokler ne najde primernega stanovanja. Gospa Amalija se je zgrudila v naslanjač, ko ji je sestra povedala, da bo rodila. In ko ji je rekla celo, da bo pri njej, tedaj gospa Amalija ni več skoraj dihala. »Vsa leta skrbim, da se ne priseli v poslopje kakšna stranka z otroci; uredila sem si življenje, in zdaj ta nesreča! Le čemu je treba otroki« Proti večeru pa je prišel mož Kati in vodil štiri otroke. Gospa Amalija je obnemela, ln nato je zajokal nesrečno. »Kaj jc treba otrok in celo pet otrok! Moj Bog, saj nista kmeta. Pet otrok in Bog ve, koliko jih še bo! In kje boš zvečer spal z njimi?« »Saj p« iinaš kako sobo in postelj. Veš, da ne morem ženske kar tako pustiti same, pa še v takem položaju.« »Kako govori: »ženska*,« je mislila gospa Amalija. »Pravi kmet. Se obraz ima kmečki.« Zato p« se je gospa Amalija zjokala zvečer pri sestri. Le kako je inogla poročiti tega človeka, ko bi lahko dobil« sto drugih in ne bi imela sitnosti z njim! Tako kakor je n« priliko no — Arna- nanfcni oblasti. To službo Je pa moral pnstttl, nakar ije bil nekaj let zaposlen pri neki mednarodni transportni družbi, zadnja leta sluša kričanje in vpitje! Vstaneš zjutraj, jok otročji, jxjnoči te zbudi vekanje otrok. Po stopnicah se podijo, kradejo črešnje z vrta, s kamenjem jx>bi-jajo šipe in psa in mačka pretepajo. Sodrga. Le kako ne bi bilo mogoče živeti brez otrok, ko nimaš od njih ničesar, razen neprilike. Toda prava nesreča se je šele začela za gospo Amalijo. Sestra Kati je res porodila in z neko radostjo kazala Amaliji otroka in ji ga ponujala, naj ga pogleda, kako je lep. Tega se je Amalija prestrašila. Toda prišel je Katin mož in pa mož Amalije in oba sta pesfvoval« otroka in skušala iz r.jcga izvaliti nasmeh in sta ga občudoval«, kako je čvrst. Taka golazen!... In oni štirje so sc ves dan igrali na prostranem dvorišču, hodili tožit mami, da je kateri bil tepen. Potolaženi so odhajali in se dalje igrali. Zgodilo pa se je čudo. Vse stranke so se prišle solnčit pred hišo in gledale otroke. Žene so kupovale sladkorja in ga delile otrokom; vabile so jih k sebi na dom in jih pestvovale. Na tisto prostrano dvorišče je nensdoma zasijalo solnce; sreča se je priselila in radost Za tujski promet A. A. GosjkhI ban dravske banovine in?, Dušan Sernec jc bivši tujski prometni svet ljubljanske samouprave spremenil v tujsko« prometni svet dravske banovine. Kakor je ža tujskoprometnim krogom znauo, je ruzpisul v februarju pismeno anketo, ki se je je udelc* žilo 26 tujskoprometnih strokovnjakov in interesentov. Anketa je odkrila vse večje jjotrebc našega tujskega prometu ter nagnila g. bana* da se je odločil, da ustvari zbor posvetom val cev v tujskoprometnih zadevaili. Za ravna, telju tega sveta jc imenoval banovinskega pol, upravnega uradnika N. Velikonja, referenta zal tujski promet j>ri bivši oblastni samoupravi ljubljanske oblasti. V naši banovini obstoja ccla Vrsta tujskoprometnih organizacij, ki sc smotreno, požrtvovalno in domoljubno pečajo s to panogo. Tudi je bil žc odbor ljubljanske samoupravne oblasti leta 1928. ustanovil svoj tujsko-prometni svet, ki jc izvrševal gotove posebne naloge ter jvre-šel v bansko upravo. Prišel sem do prepričanja, da manjka vsem organizacijam 5e skupni forum, ki bi vsaj en-i krat na leto obravnaval vse važne zadeve tuj-i skega prometa cele banovine. Zaradi tega se jo ustanovil tujskoproinetni zbor, kateri naj to nalogo izvrši in nam poda vsako leto na-, t a n č n o sliko stanja vsega tujske-, ga prometa v banovini. Ta zbor naji ima le posvetovalno nalogo, da ne' pridemo v nasprotje z delokrogi jjosamezoih tujskoprometnih organizacij v banovini. Tujskoproinetni izvrševalni odbor kr. ban-ske uprave naj pn ima v prvi vrsti nalogo izvrševati ona dela, ki jih ostale organizacije ne morejo izvrševati vsled pomanjkanja tehničnega osobja in pa nezadostnih finančnih' sredstev. Zato bodo spadala v okvir tujsko-p rome t nega izvrševalnega odbora v prvi vrsti tako zvauu konstruktivna dela. Člana izvrševalnega odbora so gg.: načela nik dr. Mam Rudolf kot delegat kraljevske banske uprave, dr. Andrejka Rudolf, okr. rum čelnik v Ljubljani, Gogala Josip, direktor dr z. trg. šole, Hribar Rado. industrijske, dr. Dular Milan, hon. konzul in ravnatelj veletojma, dr. Ratej Franc, banski svetnik, šebenlk Drago, ravnatelj. Koritnik Anton, hotelir v Ljubljani. Pod vlakom Sreča v nesreči Logatec, 15. junija 1930. Na jiostaji Logatec bi se bila v nedeljo, dne 15. t. m. pri vlaku ob 0.15 skoraj pripetila smrtna nesreča. Z ltakekn se je s tem vlakom pripeljala 54 letna Terezija Jurjevčič, z Rakeka 49. Ze mod vožnjo ji je postalo slabo, zato ni mogla pravočasno izstopiti, temveč šele, ko se je vlak ie ixraiikal s postaje proti Ljubljani. Pri izstopu pa je padla, stopnice voza so jo vrgle na tir, pa sopet s tir« dva ali trikrat zaporedoma ter je naposled obležala ob tiru. Postajni delavec jo je dvignil ter opazil težko rano na obrazu. Imela je odtrgan nos, ki ji je vfeel samo Sa na koži nad ustnico. Zena je močno krvavela. Prometni uradnik ji je pritisni) nos na mesta, jo obvezal za silo ter jtozval železniškega zdravnika, ki je ugotovil, da poškodba ni nevarna ter odredil, naj jo pošljejo s prvim vlakom nazaj na Rakek. Drugih počkodb zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti in najbrže se bo zdravila doma. Vsekakor je po izjavi očividcev pravi čudež, da je ušla uboga žena gotovi smrti primeroma poceni. Naj bo ta slučaj resen opomin vsem, ki tako jx>gosto in lahkomišljeno skačejo z vlaka, kadar še oziroma že vozi. Kačja nevarnost Slov. Krajina, 15. junij«. V genterovskem gozdu se j6 zgodila nesreč«, ki bi lahko končala s smrtjo. Forjanovi so spravljali seno. Zaposlena je bila tudi 14letna domača hčerka. Ko je počasi korakala med grmičevjem, je hipoma začutila nn levi nogi bolečino. Nagnila se je, da bi videla, kaj se je zgodilo, v naslednjem trenutku je zakričala in skočili. Pred seboj je zagledala kačo, iz noge pa je curljala kri. Krik so zaslišali drugi in so takoj pribeiali k dekletu. Takoj so ukrenili vse potrebno in so ranjenko peljali v Dol. Lendavo k zdravniku. To je hita dekletova sreča, kajti kača je bila strupena in bi bilo mladega življenja gotovo konec, ako zdravniška pomoč ne bi bila pravočasno pri rokah. Slučaj je vzbudil v okolici precej nemira. Kače je bilo sicer večkrat videti v gozdovih, toda strupenih ne. »Kakšni otroci!« je slišala gospa Amalija mlado sosedo, ki je bila komaj tri leta poročena, vso navdušeno. »Le kako se more navduševati za take umazane otroke,« je mislila gospa Amalija. Ko pa sta gospo Amalijo zapustila celo pes in maček in se pridružila otrokom, tedaj je gospa povedala sestri, naj se kratkomalo odseli. »Moj Bog, kam se pa naj selim, dokler ne bor» mogla hoditi!« »Kaj bi žc odhajali,« jc dejal mož gospe Amalije. Zadnje dni je bil čudovito mnogo doma, nika« mor se mu ni mudilo iu pred časom se je vračal, Igral se je z otroki in bil čudovito razpoložen. Vodil jih je na vrl, da so tam otresali obirali črešnje; in vse to, kakor iz nagajivosti do gospe Amalije. Tako je zaživelo tisto poslopje in mir, ki gs je gospa Amalija dolga leta čuvala, ko ni oddajala stanovanj najemnikom t otroki, jc nenadoma splah-»en; vsi so začutili radost poživljenju, le ona nI mogla do vsega; branila jc, pa ni inogla zabraniti — s setro se je morala pogodili za stanovanje. Iu četudi ji jc dala sobe v najoddaljeitejšem delu poslopja otroci so s svojim smehom, z iipitjem raz-življali vse dvorišče in vrt; veseli obrazi so jih spremljali. Možje so z radostjo prihajali na dom, žene so jih s pesmijo pričakovale. Gospa Amalija pa je tarnala: »Le kaj je bilo tega treba! Sploh, kaj je treba otrok!« — ln tega ni mogla razumeti nikoli. Hočevar Anton iz Koblerjev se je bnvil ie poldrugo leto z mislijo, da odpotuje v Ameriko, a ni mogel dobiti polnega lista. Sredi oktobra 1929 Jo pa kar nenadoma prejel od nekega Aleksandra Hubrn iz Zagreba sporočilo, da je od njegovega svaka Alojzija Majcena restavratenja v Pragerskem zvedel, da ne more dobiti potnega lista, da ima pa on nn razjMilugo tri kvotne številke in en potni list za žensko osebo. Če reflektira nu katero kvotnlh številk nll kvotnih listov, naj brzojavno sporoči v Zagreb. Hočevar je odgovoril, d« reflektira na kvotno številko, nakar je Huber takoj odgovoril, naj mu pošlje vse potrebne listine in dobi se druge osebe v svojem okolišu za potovanje v Ameriko, belati niorn hitro, ker ga belgrajska pisarna za potne lisle neprestano sili, naj se požurl. Hočevar je t«j vabi nasedel in ponudil tudi drugim sovaščanom, naj gredo v Ameriko. Imena vaščanov je sporočil Hubru, ki je zahteval od vseh potrebne lisiine in za vsako kvotno številko po 5»)0(» Din. Z vsemi mogočimi zvitimi pretvezami je premotil ljudi, da so se sešli t. njim najprej v Ljubljani 17. novembra 1929, pozneje še v Koblerjih sredi decembra 1820. Izročili so mu tudi denar za preskrbo potnih listov in sicer Činkel Franc <3000 dinarjev. Franc Skiber 1200 šilingov in 400 Din, Ivan Činkel 50<)0 Din. Magdalena Jakličeva 130 šilingov in 3000 Din, Pavla VVeiasovn 1«) Diu. Jakličeva pn mu je poslala v Zagreb še 2tKH> Din, Skibrr Josip pa 500 šilingov. Huber ije ua tuk način prislužil! lepo vsotico 30.1340 Din. Goljufija pride na dan. Ko je Huber imel svoj mošnjtček že precej napolnjen. ,ie postal naenkrat zelo redkobeseden. Žrtve njegove prevare so postale nezaupljive in ne-potrpežljive ter so ga jioiskale v Zagrebu. Zagotavljal jim je da je stvar urejena.'Dne 12. marca 1980 je pa jKisInl Karlu \Veissu pismo s sporočilom, da so nastopile velike ovire in težkoče ter da je zgubil vsako upanje na uspeh. Zato sta se napotila Franc Skiber in Karel \Veiss dne 1. aprila 19S<) zopet v Zagreb, kjer sta prepričalo, tla sta bila osleparjena, nakar sla zadevo javila policiji, ki je še isti dnn llubra aretirala ln pn oddata v zajiorc novomeškega okrožnega sodišču. Zvijačen lagovor. Huber je samo priznal, du je nisal oškodovanim ljudem nisma in da je dobil tudi od njih denar, dn je pa delal vse v dobri veri, da lahko preskrbi potne liste za izselitev v Severno Ameriko. Zatrjeval je, da je nameraval kvotne številke pridobiti na ta način, da jih kupi v Dalmaciji od ljudi, ki so so nameravali izseliti, a so se. jiotein premislili. Dotične osebe bi cedirale kvotne številke z notarskimi pismi ki bi se predložila ameriškemu konzulatu v Belgradu. Na la način bi dobil številke rezervirane za svoje klijente. Vsled dobrih zvez s konzulatom bi zamogel to doseči. Njegovo namero je preprečila samo prehitra aretacija, sicer je pa itak imel namen oškodovancem povrniti založene zneske, ako bi njegovo prizadevanje ne bilo uspešno, ker poseduje gosli vredne 250.000 Din, dva glasovirja in druge premičnine v vrednoti 200.000 Din; tudi od svojih bratov dobi lahko denar, ker so vsi premožni. Zagovor je že sam na sebi popolnoma neverjeten. Poizvedbe pa so dokazale, da je tudi popolnoma neresničen. Izkazalo sc je, da so lluberjevi bratje v mlajših letih pač poravnali zanj škodo, ki jo je napravil s svojimi prevarami, da so se pa potem naveličali, ko se jc izkazal obtoženec za nepoboljšljivega sleparja iu že. 20 let nočejo o njem nič slišati. IfiihroT« življenje. Obtoženec ima eleganten nastop iu se je lako tekom preiskave, kakor tudi pri glavni razpravi zelo gostobesedno zagovarjal, iztunikal pa določenim odgovorom. Huber izhaja iz odlične družine in je bil po dovršenih pravnih študijah v službi pri fi- Fantovski pretepi pred sodniki Maribor, 10. junija. Danes se je pri tukajšnjem okrožnem sodišču vršila obravnava glede treh slučajev, ki predstavljajo eno najsrainotnejših poglavij v fantovskem življenju zunaj tm vasi. Na zatožni klopi so sedeli viničar Franc GaČnlk in njegov sin, Jožef Čepe, Franc Vrbnjak in Konrad šketa. 8 koli. Dne 0. aprila I. 1, je izzival Frane Nedeljko, Ui Je bil precej vinjen, pred Gačnikovo hišo v Vrti-čah s klici: aufblks krapavce, poblecl. pojdite sem, če imate korajžo ...<•. V hiši so bili 51-letni viničar Kranc Gnčnik in njegov sin, 22-letnl hlapec Jožef fiepe in še neki mladoletnik. Niso smatrali za po-Irebno, da pustijo pijanega Nedeljka na miru, ampak so se oborožili s koli, navalili na lzzivača ter ga pričeli s koli obdelovati tako, da je zadobil Nedeljko na glavi več poškodb. Franc Gačnik zatrjuje, da ni prizadejal Medeljku nobenega udarca, dočim i^lali obdolženci dejanje priznavajo. Franc Gačntk loče) je bil oproščen, ostnll pa so bili obsojeni na I« en mesec zapora. Z lovsko puško. V žalostnih razmerah sta živela zakonca Frane in Katarina Slana v Kapeli. Ko je po2ar upepelll domačijo, se je razmerje med obema še poslabšalo, dokler ni Katarina Slunn zbežala k stricu svojega moža, kočarju Francu Vrbnjaku iz Trnovcev. Dne 17. marca t. 1. je prišel Slana k Vrbujaku f»o svojo ženo ter hotel z njo spolno občevati, kar j)a je Vrbnjak preprečil, ker je bila Katarina noseča. To je Slano silno raztogotilo, lako da sta morala Katarina tn Vrbnjak zbežali v hišo, kjer sta se zaklenilu. Ker je Slana zunaj pred hišo razbijal in grozil, da bo Vrbnjaka ubil. je Vrbnjak segel po lovski puški ler sprožil. Frauo Slana se je zgrudil v mlaki krvi ter podlegel na posledicah izkrvavitve. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Guzolj, dr. Lešnik in Kolšck prisednika. Obtožbo je zastopal dr. Zorjan. Vrbnjak je bil obsojen na 0 mesccev zajiora. 8 pištolo. Na zatožni klopi sedi danes tudi 23-letni Konrad aketa is Vukovskega dola. ki so obtožuje, tla je dne 30. marca t. 1. /. vojaško pištolo ustrelil Rudolfa Maleka v zadnji del glave in da je udaril Viktorja Kranerja z ročajem vojaške pištole po čelu. Obtoženec se zagovarja s silobranom, ker so ga fantje Iz Št. Ilja z noži in koli oboroženi zasledovali. Razprava je bila preložena. Avto zavozil v hišo Domžale, 10. junija Ko se je sinoči krog 5 vračal proti domu s svojim avtomobilom pekovski mojster Avgust Fick \v. Domžal, mu je prišel v Jaršah blizu šole naproti voznik, ki je vozil nepravilno po levi strani ceste. Fick, hoteč se mu izognili — nesreča jo pa hotela — da se je zaletel v lludnikovo hišo. Vsled sunka se je razbilo varovalno steklo pri avtu in tudi hladilnik je precej poškodovan. Ljudem, ki so se z njim vozili, se k sreči ni razen strahu ničesar pripetilo, odnesli so le par jirask. Avto so danes odpeljali v Ljubljano v (»opravilo. Prepričajte se sami, da si prihranite 15—20%, ako kupite emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z železnino Stanko Florjančič Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. R f i [Vzorne naprave so nastale, da sc v laboratoriju iznajdcn ASPIRIN v velikem, tovarniško in sicer na hlgijensko brezhibni način Izdeluje. Tako je zajamCena ne samo hlgljenska izdelava, temveč skrbni zavoj. ASPIRIN {edinstven! na ivetu. (bayer) Koledar Torek, 17. junija: Adolf, škof. Osebne vesti = Poroka. Zofija Rožanec z Brezja (Notranjsko) ■— Alojzij Stražiščar iz Begunj nad Cerknico t— poročena 15. junija 1930. = Nevarno je obolel dolgoletni naročnik Slovenca«, vrli katoliški trgovec v Dramljah Alfonz Š k e t. Priporoča se posebno vsem duhovnikom-znaneem v blagovoljni memenlo! — S poŠte. V 2. skupino II. kategorije so napredovali: Andres Pavla, Arko Marija, Babkov Terezija, Baretto Frida, Bizjak Marija, Blinc Justina, Božič Ve-koslav, Bregant Ivan, Čeme Alojzija, Ciu-ha Pavla, Dekleva Helena, Dvoršak Jožko, Fabjan-čič Ana, Gela Viktor, Gezo Alojzij, Globočnik Marija, Gorjanec Marija, Goderer Ema, Grizold Jerica, Helmisch Leon, Hlebec Lucija, Horvat Ela, Jamnik Ivo, Jan Vera, Jarh Pavla, Job Ana, Kam-ibič Otilija, Kastelic Frančiška, Keluc Slava, Ker-unek Jožef, Keržan Doia, Koba! Danica, Kokalj Kristina, Korče Antonija, Koritzki Rajko, Korošec Marija, Kos Kristina, Koser Vladimir, Koželj Antonija, Kurent Anica, Kutnar Marija, Leilgeb Albin, Lingelj Natalija, Ločnik Majda, Makuc Josipina, Mauer Marija, Meden Marija, Meglic Rom, Megušar Tončka, Mimik Metu, Modic Vida, Mohorčič Marija, Moaser Olga, Mozetič Marija, Mudrovčič Ljudmila, Naglic Bernard, Novak Elza, Nusbek Zmagoslav, Pakiž Marija, Pavšek Anton, Pečenko Lidija, Pc-čirer Anica, Pfefferer Hilda, Pigner Marija, Pišek Alojzija, Podboj Mara, Podgornik Olga, Porenta Marija, Posti Marija, Rabič Karla, Rol Pavla, Rozman Alojzija, Sajovlc Marija, Silii Terezija. Simčič Antonija, Smodič Rafaela, Stanonik Frančiška, Šifrer fetefaniza, šigur Anica, Šott Lea, Šraj Janko, šraj Marija, Šubert Jožica, Tavčar Mihaela, Tori Marija, Triler Ema, Ulbl Kornelija, Uršič Pavla, Vojsko Rtiža, Vrtačnik Frančiška, Zabukovec Pavla, Zoreč Anka in Zivko Amalija. Novi grobovi ■f" V Kregarjevem. župnija Stranje, je umrl ine 15. junija g. Prodnik Janez, trgovec in hišni posestnik. Mir njegovi blagi duši! Mata kronika it Za rudarske otroke obleko in druge milo-dare, bodisi v denarju ali blagu, sprejema vsaki dan razen sobote in nedelje od 17 do 18 pisarna »Dobrodelnost«, Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza), I, nadstropje, v Ljubljani. Poštnohranilnič-ni račun št. 10.398. it Obrednik za proccsijo sv. Rešnjega Telesa »Slovesni obhod«, ki je te dni izšel in ki se je poslal vsem župnim in drugim cerkvam, kjer imajo procesijo, se šc dobi pri škofijskem ordina-riatu v Ljublfani. Župni uradi, ki bi želeli imeti po dva izvoda (cn izvod za organista), ga lahko še naroče. Enako tudi samostanska in druga cerkvena predstojništva. it Pogreb na Triglavu ponesrečenega mona-kovskega turista Heinza Miillerja se bo vršil danes ob pol 12 v Mojstrani. it Otvoritev Češke koče. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Češka koča od nedelje 15. junija dalje odprta in oskrbovana. Pota proti Savinjskemu in Mlinarskemu sedlu so mestoma še zasnežena, kar naj turisti vpoštevajo. it Ogenj v Jugočeški v Kranju. Kranj, 16. fu-nija: Danes dopoldne med 10 in 11 je v tiskarni jugočeške tovarne izbruhnil ogenj, ki so ga pa takoj udušili, tako da na pomoč došli kranjski gasilci niso imeli nikakega opravka več. Ogenj je je nastal najbrže vsled silne vročine v dotičnih prostorih. Škode ni. * Metlika želi elektriko iz Karlovca. V soboto popoldne je prišla v Karlovec večja delegacija mestne občine Metlike, da se pogaja zaradi priključka Metlike na omrežje Združenih elektrarn Karlovec-Zagreb. Ni izključeno, da pride v kratkem do končnega dogovora v tej stvari. it Povratek ameriških izletnikov. V nedeljo je prispela v Ljubljano skupina 56 ameriških izletnikov na oddih v svoje rojstne kraje. Vozili so se po Francoski liniji čez Havre z brzo-pamikom »Ile de France«, katerega hitre in prijetne vožnje niso mogli prehvaliti. Posebno jim je ugajala okusna francoska hrana ter udobne kabine na parniku. V Parizu jim je dala družba več avtomobilov na razpolago, da so si lahko ogledali prestolico Francije. Izletnikom želimo mnogo veselja in zabave v svoji stari domovini. it 10 letna žrtev tetanusa. Iz M. Sobote nam pišejo 15. junija: Danes so na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku 10 letnega fantka Briinec Štefana iz Zamostja. Umrli je postal žrtev zastrupljenja. Nesreča se je zgodila po neprevidnosti. Očetu ie pomagal pri oranju. Med delom si je obrabal mozolček, ki ga je imel na nogi. Nastala rana je bila tako neznatna, du ji sploh ni posvečal .pozornosti. Ta brezbrižnost je zahtevala mlado življenje. Čez nekaj dni ie postal fantek trd ko les. Domači so se ustrašili in so ga takoj peljali Otroške oblekce in predpasnike v vseh velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra in klola, kretona in bele, kot ludi razno damsko perilo v veliki izberi po jako nizkih cenah nudi F. & 1. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cciia 29. Oglejte si blago in cene v izložbah! v D. Lendavo k zdravniku. Ta mu je dal injekcijo in je naročil, naj ga peljejo v bolnišnico. To se je zgodilo, toda pomoči za fantka ni bilo več, Zvečer so ga pripeljali, kmalu po polnoči pa je umrl. * Vreme v državi je bilo po večini poloblač-iio. V Ljubljani je kazal barometer 763.2 mm, ter-mometor 14 do 29 "C, mirno, malo oblačno. V Mariboru je kazal barometer 761,6 mm, termometer 18 do 26 °C, mirno, oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 760.6 mm, termometer 20 do 30 "C, za-hodnojužnozahoden veter, malo oblačno. V Belgradu je kazal barometer 757.8 mm, termometer 18 do 30°C, zahodnosevernozahoden veter, prav malo oblačno. V Sarajevu je kazal barometer 759.5 mm, termometer 14 do 30°C, nvmo, popolnoma oblačno, dež. V Splitu je kazal barometer 757.4 mm, termometer 23 do 31 "C, veter severnovzho-den, oblačno. Na Rabu je kazal barometer 758.5 mm, termometer 27 °C, veter severno-severnovzho-den, malo oblačno. Na Visu, je kazal barometer 757.7 mm, termometer 22 "C, severnovzhoden veter, pretežno oblačno. * Razpis upravitcljskega in petih učnih mest na tekstilni Šoli v Kranju z nastopom v šolskem letu 1930.-81. Razpisuje še: 1. Kno ni ost o upravitelja (direktorja); 2. dve mesti profesorjev; 3. dve mesti strokovnih učiteljev; 4. eno mesto predmetnega učitelja. Za mesto pod 1. in 2. pridejo v poštev samo inženerji z drugim drž. izpitom (diplomskim izpitom), ki imajo razen tega še špeci-jalno izobrazbo v tekstilni stroki. Za mesti pod 3. pridejo v poštev kandidati, ki tmajo poleg absol-virane tehniške srednje ali nižje obrtne šole žo špecijalne študije v tekstilni stroki. Za mesto pod 4. pridejo v poštev nieščanskošolski učitelji, od-nosno kandidati z absolvirano filozofsko fakulteto. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih, in ostalih drž. uslužbencih, nai se naslovijo na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, vložijo pa do 30. junija 1930. * BivSi egiptovski kedire (turški podkralj) Abbas II. Hilmi se je mudil zadnje dni prejšnjega ledna v Zagrebu. S svojima dvema ženama se je nastanil v hotelu >Esplanade-. Tam je nagovoril pri prihodu vratarja Nikolo Vukašinoviča: »Ali me ne poznate več iz >Pera-Palače- v Carigradu?« In vratar, ki je bil res svoj čas v Carigradu v hotelski službi, je spoznal nekdaj mogočnega in še sedaj zelo bogalega kneza. Ta pa mu je podaril zlatnik. Tudi hotelski ravnatelj je bivšega kediva spoznal in ga pozdravil kot takega. V soboto se jc Abbas ltilmi odpeljal s svojima dvema ženama iz Zagreba preko Zidanega mosta in Ljubljane v Pariz. tA- Knjižici Prepevajte in Fantič liosta v kratkem razprodani ter jih je samo šc okoli 200 v zalogi. Knjigarne, župni uradi, društva, pa tudi zasebniki naj jih takoj naroče, ker bo povpraševanje po teli knjigah tudi potem, ko bodo žc pošle, veliko. Dokaz, da sta obe. knjižici zelo priljubljeni, jc brez dvomu v dejstvu, tla jc bilo v zadnjih letih le-teh prodanih nad I5.0l>0 izvodov. To jc gotovo dokaz, da l judstvo še ni tako otopelo, kakor sc splošno govori in piše, temveč še rado kupuje knjige, ki so pisane za ljudstvo. Obe knjižici jc založila Sveta vojska v Ljubljani. it Gasilski praznik v Laškem. Ob 60 letnici prostovoljnega gasilnega društva v Laškem, h kateri je pohitela Jugoslovanska Gasilska zveza, da posebno počasti društvo v Laškem, so se. pridružile častitkam ludi Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 35 ter predvajale dve doma izdelani motorni brizgalni. Z velikim interesom je zbrano gasilstvo ogledovalo s štirimi cevmi delujočo molorko z motorjem 36 PS, ki daje do 1400 lit/min. in brizga vodo čez 50 metrov v daljino. Tudi prenosna motorka za 18 re, ki je delala z Ljubljana Sestanek kršč. so c. delavskih veteranov Ljubljana, 16. junija. Včeraj je ljubki Rožnik bil priča intimnega in iskrensga praznika; Na povabilo nekaterih najstarejših krič, soc. delavcev so se zbrali skoro v»i te živeči stari veterani i« prve Kretkove dobe, ž njimi cela vrsta drugih, ki še nieo veterani, pa so sodelovali z dr. Krekom v poznejših borbah; končno pa so prišli mladi borci, ki niso poznali dr. Kreka, pa skušajo in si prizadevajo delati tako, kakor je oo učil. Bila je to mala in skromna družinska slovesnost: vesela, ker so se člani te družine po dolgih Istih zopet sešli, in ganljiva, ko je bila obenem spomin na tiste učitelje, voditelje in bojevnike, ki so pred nami dobojevali boj, pred vsem pa v spomin na očeta dr. Kreka. Občinska poročevalska služba Ljubljana, junija. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je g. podžupan prof. Jarc stavil le-ta samostojni predlog: Samoupravna komunalna politika zahteva nujno, da se javnost smotreno in redno obvešča o delu občinske uprave. Ako taka poročevalska služba, kakor jo imajo danes že mnoga moderna mesta, ni urejena, se dogaja, da prihajajo v javnost netočna poročila in taka, ki zanjo še niso dozorela, in to po organih občinske uprave ali po njenih nastavljencih. Da se to prepreči je treba občinsko poročevalsko službo enotno urediti. Tak urad bo javnosti hitro in točno podajal komunikeje o važnih dogodkih v občinski upravi sploh in posebej še o poteku sej odsekov in gremija, tako da bo javnost sproti ločno informirana. Tak poročevalski urad bo tudi zaupnik lokalnega časopisja, ki se bo nanj obračalo z zaupanjem, ne da bi mu bilo treba se bati da dobi informacije, ki bi se naknadno uradno popravile. Treba bi bilo tudi, da bi tak urad iniciativno prirejal konference zastopnikov časopisja, kadar gre za to, da je javnost o važnih vprašanjih pravočasno informirana. Tak urad ne bi pri nas povzročil nikakih novih stroškov, ker bi se dal združiti s posli mestnega arhivarja.«- Predlog prof. Jarca, ki živo zadeva interese časopisja in časnikarjev, toplo pozdravljamo, v kolikor bo ureditev občinske poročevalske službe res pospeševala informiranost časopisja. Bojimo pa se in že sedaj imamo pomisleke, da bi napačna uresničitev tega predloga izzvala popolnoma obratne posledice, časnikarji imamo s stično «uredit-vijo./ poročevalske službe pri drugih ustanovah prav žalostne skušnje. Prav gotovo je, da bi ureditev in istočasno dostavljanje oficielnih komunikejev, poročil in naznanil, bila />lrava. Svariti pa moramo pred birokratizacijo iake poročevalske službe. Potem bi nastopili običajni pojavi: počasnost, nesigurnost v poslovanju, dvom o kompe-lenci in prav lahko bi se pripetilo, da bi gospodje od občinske poročevalsko službo dejali radovednim časnikarjem; >Ne vemo, ali vam smemo povedati, da sedaj popravljajo Šolenburgovo ulico?« Prav gotovo je dalje, da taka občinska poročevalska služba, če bi hotela prevzeti kar vos monopol poročanja i magistrata, nc bi bila iniciativna. Iniciativa pa jo v časnikarstvu glavno. Istočasno, ko bi se osnovala taka občinska poročevalska služba, bi najbrž izšla ludi prepoved, da noben občinski uradnik ali nameščenec ne sme povedati časnikarju prav ničesar — vse naj bi izvršila le-ta poročevalska služba. To bi bil udarec časnikarjem v obraz. To bi pomenilo tudi občutno oškodovanje občinskih interesov, zakaj jasno je, da javnost ne bi bila ne pravočasno alt pa sploh ne obveščena, kaj počneta mestni magistrat in mestna občina. Naš dodatek k temu predlogu: Občinska poročevalska služba naj preskrbi za vse oficielno informacije časopisju. Nikakor pa ne sme biti izdana prepoved zasebnih informacij časnikarjev na magistratu. Vsak časnikar naj se, kot dosedaj, še v bodoče lahko informira pri vseh magistratnih uradih o stvareh, ki zanimajo njegov okus in zanimajo bravce njegovega časopisa. Magistralni uradi pa naj še naprej po možnosti ustreiejo časnikarjem, brez obzira na občinsko poročevalsko službo. Tako je tudi v drugih mestih, kjer imajo že to službo urejeno ln lako mora biti tudi pri nas. Le pod takimi pogoji pozdravljamo predlog podžupana prof. Jarca. 2 cevmi in dala 900 lil/min. vode, je vzbudila splošno zanimanje ter so se predstavniki gasilstva na licu mesta prepričali o brezhibnem delovanju doma izdelanih motornih brizgaln, ki v nobenem oziru ne zaostajajo za inozemskimi izdelki, nego jih celo prekašajo. Sigurni smo, da bode domače gasilstvo v bodoče, kupovalo motorne, brizgalne samo pri domači industriji, kar bode samo v prid gasilstvu in narodnemu gospodarstvu. Polno cerkvico na Rožniku jih je bilo, p? še ni mogla vseh sprejeti, ki so prihajali ob veselem pritrkavanju zvonov. Sveto mašo je bral eden od voditeljev nekdanje stare garde g. prof. dr. D e b e v e c , ki je » prisrčnem in duhovitem govoru razložil pomen našega romanja na Rožnik. Po sveti maši se je vsa družina zbrala v gostilniškem salonu, kjer je pozdravil vse start sobojevnike naš Jože G o s t i n Č a r, mladi Kre-kovci pa so prepevali. Vsa družžina se je dala nato skupno slikat? pri cerkvi. Rekel bi: Več takih družinskih sestankov, pa bi se bolj čutili kot ena družina. Kaj bo danes? Opera; Povratek. B. Razstava francoske umetnosti v Nar. domu Ltkarnei Nočno »lužbo imajo: Mr, Bahovet na Kongresnem trgu, Mr. Ustar na Sv. Petra cesti K. 78 in Mr. Hočevar v Šiški. 0 Pogreb prof, Ivana Mazovca. Včeraj popoldne se je na Komenskega cesti pred stanova, njem pokojnega prof. Mazovca zibrala velika množica ljudi, da dragega pokojnika spremi na posled nji poli. Pogreba so se udeležili ban g. Sernec, bivit oblastni poslanci s predsednikom g. N a 11 a -č e n o m , zastopniki univerze, profesorski zbo' realke z ravnateljem g. M a r i j e m , katoliško aka-demiino starešinstvo, zastopniki državnih oblasti, javnih m zasebnih korporacij, številni njegovi prijatelji in učenci realke. Pevsko društvo »Ljubljana« je zapelo žalostinke. Veličasten pogreb je pričal, kako silno priljubljen je bil pokojnik med svojimi tovariši in prijatelji, znanci in javnimi delavci, posebej pa med šolsko mladino, ki bo v niem pogrešala svojega dobrega prijatelja. © Umrla je gospa Ana pl, Tomago, po-scstnica na Poljanski cesti. Pogreb bo danes ot 4 popoldne. Naj počiva v miru! Njenim preostalirr naše sožaljel O Družinski izlet. Krekova družina Sv. Pe-ter priredi v nedeljo 22. junija popoldanski izlel k Sv. Heleni. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.49. Izstopimo v Lazah. Prijatelji vabljeni. O Šolska razstava na t«hniški srednji šoli v Ljubljani bo odprta od 18. do 22. junija 1930. Leto« razstavijo samo sledeči šolski oddelki: Tehniška srednja šola, arhitektonsko-gradbeni odsek, Risbe prostoročnega risanja letošnjih absolventov tega odseka od vseh let njihovega šolanja na odseku, 1926-27 do 1929-30. Profesor Kos G. A. — Strojna delovodska šola. Kovinska enojermenična stružnica (brzoslružnica), kompletni stroj z livarskimi modeli, izdelan na šoli v zadnjih dveh šolskih letih. Strokovni učitelji: Kunaver Karel, strojno ključavničarstvo, rezkanje, skoblanje in vrtanje; Mirtič Josip, kovinsko struga rstvo; Sajevic Alojzij, kovaštvo; Tavčar Ivan, modelno mizarstvo. Po modelih, izdelanih na šoli, vlila vse strojne dele Zvo-narna in livarna, d. z o. z., Št. Vid nad Ljubljano. — Kiparska in rezbarska šola in Keramična šola. Letošnji ročni izdelki učencev. Profesor Kralj Fran in ekslerni profesor akd. kipar Berneker Fran in strokovni učilelj za keramiko Beran František. — Vstop je prost. Šolska uprava vabi občinstvo, da si razstavo ogleda. Zlasti so vabljeni vsi, ki se zanimajo za strojništvo. (•) II. javna produkcija gojencev drž. konservatorija sc vrši danes v torek 1/. junija ob 20 » dvorani filharmonične družbe. Nastopijo gojenci klavirskega oddelka prof. gg. Antona in Janka Ravnika, vijo-linske oddelka prof. Jana Šlaisa, solopevskega oddelka g. Julija Betetta, ge. Foedran-spergove in Wi.Uinghausnove, instrumentalnega oddelka: čelo prof. Berana in oddelka za klarinet prof. Launa. Tu nastopi gojenec Gregorec Janko ki koncem letošnjega šolskega leta absolvira instrumentalni oddelek ljubljanskega konservatorija. Program je bogat in ravnateljstvo vabi stariše gojencev kakor tudi prijatelje konservatorija, da v obilnem številu posetijo javno produkcijo. Sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din, se dobe v Matični knjigarni. — III. javna produkcija konservatoristov se vrši v petek, dne 20. junija. Program priobčimo. 0 Še žepne tatvine na velesejmu. Teden dni je že tega, kar je minul velesejem, pa še vedno se oglašajo ljudje, da jim je bilo na velesejmu to in ono ukradeno iz žepa. Pa ne samo za čast velesejma, še pozneje so se dogajale tatvine. Več monterjev in delavcev je bilo v soboto zaposlenih v paviljonu F. Med njimi je bil monter Miroslav Metzner iz Zagreba. Ta je naenkrat opazil, da mu je izginila iz žepa nikelnasta ura z zlato verižico, vredno oboje skupaj 680 Din. Policija je zaradi te tatvine aretirala devet delavcev, osem jih je takoj izpustila in obdržala le nekega L. Čeprav ta odločno taji tatvino, vendar je sum proli njemu take močan, da ga bo policija izročila sodišču. f Profesor ivan Mazovec V ostri bolečini so se stisnila srca neštetih znancev in prijateljev, ko je v soboto dopoldne udarila med nje nenadna vest: profesor Ivan Mazovec je umrl. V najlepši moški dobi, ni bil še 42 let star, v petek popoldne med delom pri izpitih na realki se jo zgrudil, kap ga je zadela; prebudil se je iz nezavesti v toliko, da se jc poslovil od svoje soproge in da je s kratkim pogledom ter globokovernim srcem svoje delo in življenje iz-č išče«o v sv. zakramentih priporočil Bogu in — odšel je v večnost. Iz slovenske zemlje — rojen je bil na Pero-vem pri Kamniku — je rastel, nikoli se ni izkoreninil iz nje, z rastjo iz tega naroda, ki ga je tako ljubil in mu znal tako domače govoriii je kot samoumevna in naravna prešla vanj, živela v njem globoka vernost tega naroda. Zalo (je kot dijaJi, poln navdušenja in velikih zmožnosti, našel mesto v katoliških organizacijah kot delavec in organizator. Bil je predsednik Danice na Dunaju, mlajšim tovarišem ljubeznjiv in navdušen mentor v akademskem življenju. Dunajska »Straža? je imela v njem navdušenega delavca. Katoliški dijaški list »Zora« priča o njegovem delu. Bil je ludi med listimi, ki so mladim fantom odpirali pogled v jugoslovansko bodočnost. Študiral je slavistiko, s posebnim veseljem je proučeval srbohrvatske dialekte ter se je vprav radi tega večkrat mudil v Dalmaciji in Hercegovini. Tovariši Hrvatje so priznali da govori srbohrvaščino kakor rojen Herce-govec. Kol profesor v Ljubljani je fcato uaravno bil v skupim, ki je med vojno izdajala list »Jugoslovan«. V zadnjih letih se je bavil s pripravo »rbo-hrValskdga slovarja. Po vojni je iz organizac^skega razsula drartiil Slov. kršč. socialno zvezo najprej kot odbornik in potem kot predsednik. V premnogih društvih je nastopal kot predavatelj, njegov duhoviti in obenem zabavnopoučni način predavanja se je ljudskim množicam tako priljubil, da so mnogokrat društva zahtevala najprej njega za govornika. Znan je vzklik obžalovanja njegovih po-slušavcev po zelo dolgem predavanju: Ali je res že konec? Njegov govor o šolskem vprašanju na katoliškem shodu leta 1923. je zbudil viharno pritrjevanje. Kamniški okraj ga je izvolil za oblastnega poslanca. Kako jo imel rad svoj okraj in koliko se je trudil zanj, ve ljudstvo v tem okraju in vedo tovariši iz bivše oblastne skupščine. — Pred 14 dnevi je zadnjikrat govoril na Trdinovi proslavi v Mengšu. Dijaki, njegovi učenci, ga ne bodo pozabili. Bil jim je profesor-prijatelj, navdušeno jim je pri-vzgojeval ljubezen do slovenskega jezika in do srbohrvaščine. A bil je tudi resen vzgojitelj, ki je znal na svojevrsten, duhovit način, pobijati plitvost in domišljavost, s katero razna dnevna gesla včasih dijaka od zunaj prepleskajo. Povsod, kjer je služboval, na trgovski šoli, na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji v Mariboru in na zadnje na realki v Ljubljani, Je znal dijaštvo prijateljsko navdušiti za lepoto našega jezika, zbujati zavest vko-reninjenosti v slovenskem narodu in rasti v jugoslovansko domovino. Težko ga je zadeto, ko je bil prestavljen v Maribor. Brez sovraštva, samo z iskreno željo, da bi se taki časi nikoli več ne ponovili, so moramo spomniti tega, da je bila njegova prestava v'Maribor udarec nasilja in preganjanja tiste dobo in da je ta premestitev imela hude posledice za njegove gospodarske razmere, in tudi za njegovo zdravje. Kako hudo mu je bilo, da je bil tako uutrpini od družine, vedo prijatelji, ki jim je položil. V zadoščenje mu je bilo nekoliko lo ko je ob odhodu iz Maribora dobil lepo priznanjf šolske oblasti in so ga spremljala srca dijakov, ki si jih je hitro osvojil. Njegovo skrb in ljubezen do dijaštva označuje tudi delovanje v zadrugi Akademski dom. Več let je bil predsednik te zadruge in veliko se je trudil ter »sitnaril« — kakor je izjavljal sam, da je preskrbe! za kurjavo in za podpore. Zvest prijatelj in duhovit, prijeten družabnik je bil. S prisrčnim razumevanjem in skromnostjo je sprejemal tudi hudomušne zbadljivke prijateljev in znancev v družbi. Zamerljiv ni bi!. V redkih prilikah je zapel, a s kakšnim čuvstvom in ognjem: Marija z Vogrskega gre... ali pa razne hrvaške in srbske narodne pesmi. Z vseh strani smo poznali prijatelja profesorja Mazovca . Ali naj se dotaknem še njegove skrbi ljubezni za svojo družino? Ne! Omenimo le, da mi je toplo postalo pri srcu, ko je govoril večkrat o svoji družini, o svojem Pavlu, Majdi, Polonci Mihcu in biseru — Marjetki. Izdam le, da Je mnogokrat skrivaj pristopil k prijatelju duhovniku — in tudi teh je mnogo imel — ter naročil sv. mašo za katerega svojih ranjkih ali pa prosil prijatelja ki je odhajal na božjo pot v Lurd, Lisieux ali kam drugam, naj daruje tam eno sv. mašo ali naj sc vsaj spomni pri Mariji — njegove družine. — Težko vas pogrešamo: Leskovec Jerič. Gruden, težko pogrešamo sedaj še Tebe, prijatelj Ivan A naj vaše delo in življenje kliče, da naj naš slovenski in jugoslovanski rod ostane zvesto zvezan z domaČo zemljo in raste verno proti Bogu. - PGUK - odstrani tnkol in brez sloiln .Creme Orlico!" i>uui»h so v iekarnab, (irogoriiau in pnrruracrijaU. Zalo ga: »Cosmoohemls, Zasrrcb, SmlOiklasova 2)1. Telefon 49-8U Največje kopališče v državi Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku Maribor, 15. junija. .Mnogo vocIp jo že sleklo po dravini strugi, predno je napočil toli pričakovan dan, dan ponosa in radosti Mariborčanov, ko so lahko z velikimi slovesnostmi otvorili svoje kopališče, ki je baje največje in najmodernejšo urejeno v naši državi. Dasi-ravno je bila napovedana slovesna otvoritev šele za pol 11. uro dopoldne, so že zarana jeli romati ljudje peš, l avtobusi, avtomobili, motornimi in navadnimi kolesi po Kamniški cesti v novo mestno kopališče na Mariborskem otoku. Pred mostom je bil postavljen slavolok z napisom: Ljudstvu v korist —- občinskemu svetu v časti. Otok sam pa je bil ves okrašen z zastavicami in zelenjem. bo morala radi ne popolnoma enakomernih peščenih plasti izvršiti med obratom. Tako filtrirana voda bo prišla v bazene na dva načina. Večje množino se bodo črpale direktno v bazone, manjše pa v rezervoar na strehi, kjer se bodo segrevale. Seveda bo to segrevanje odvisno od — solnca. S pločevinaste strehe nad kabinami in tribuno pa bo tekla voda v bazene in k prham po ceveh. V obližju kopališča pa se nameravajo urediti najrazličnejši športni prostori (tenisišča, kegljišča, žogometišča itd.). Nad bazenom za otroke se bo že letos uredilo igrišče. Vzporedno pa pojde urejevanje nasadov, ki se tudi ne bo moglo izvršiti v celoti v eni sezoni. Poslopje za kabine z restavracijskimi prostori, spredaj bazen za nepl&vače. Čistilnik. Od pol 11 je mestni župan g. dr. J u v a n otvoril kopališče z govorom, v katerem je obrazloži! razvoj kopališča na Mariborskem otoku od misli do dejanja. Predlagal je pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nakar je župan proglasil kopališče za otvorjeno. Po govoru g. župana je še g. ing. Baran obrazložil v kratkih potezah zgradbo s tehnične strani. Slovesnosti so se udeležili še gg. dr. Schaubacli, okrožni inšpektor, mestni poveljnik, general Stanisavljevič in polkovnik Radovanovič, podžupan dr. Lipold, stolni kanonik Fran Moravec, okrajna glavarja dr. Ipa-vic in dr. Hacin, pa tudi drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, raznih društev in korporacij. Po otvoritvi je bil še mal prigrizek, kjer so posamezni govorniki v toplih besedah naglašali pomen kopališča za tujski promet. Med tem pa je v vseh prostorih kopališča zaživelo in pozno v noč so še rajale ogromne ljudske množice ob zvokih godbe »Drave< in ob krasni razsvetljavi kopališča. Računa se, da je ta dan posetilo novo kopališče do 10.000 ljudi. Mariborsko kopališče je otvorjeno. Je to največje in edino kopališče te vrste v vsej naši državi. Od otoka, ki meri približno 100.000 kvadratnih metrov in ki je oddaljen od Glavnega trga '2.500 m, spada približno polovica h kopališču, dočim bo druga polovica služila kot naravni park, dokler se ne zgradi nova elektrarna, ki bo stala na skrajni zapadni točki otoka. V kopaLišču samem razločujemo v glavnem V smislu tozadevnega elaborata inž. Barana pet delov: naprave za vodne in solnčne kopeli; visoke zgradbe (kabine in restavracija), naprave za čiščenje vode (čistilnica in filter), igrišča in park (zračne kopeli). Znano je, da imamo na Mariborskem otoku tri bazene; največji (1.500 kv. metrov) je določen za plačave in športne prireditve. Širok je 30, dolg 50 m. Najmanjša globina je 1.50 m, največja pod skakalnim stolpom 4.50 m. Tudi bo pri bazenu 8 startnih kamnov. Bazen za neplavače meri 500 kv. metrov ter ima gl.obočino 0.80 do 1.50 m. Bazen za otroke ima 250 kv. metrov. Okoli bazenov je betonski tlak v širini 10 m in površini okoli 4.000 kv. metrov. Dostop k bazenom je mogoč samo preko čistilnih korit z vodo, katerih je pet. Voda v teh koritih je ločena od bazenov in odteka v Dravo. Solnčna kopel se nahaja med bazeni in južnim rokavom Drave; samo za solnčenje pa bodo na razpolago prostori na vzhodni otokovi polovici. 1 Na prednji fronti je enonadstropno poslopje za kabine s srednjim delom za restavracijske prostore. V obeli traktih je 120 kabin in 598 omaric. V vsaki omarici je 5 kljuk za obešanje obleke, v vsaki kabini 8. Vzhodni trakt kabin in omaric jc določen za moške, zapadni del. v pritličju za rod-hine ,v prvem nadstropju pa za ženske. V kabin-skem poslopju se nahaja tudi soba za prvo pomoč in soba za brivca. Pri vhodu v oba kabinska trakta so v posebnem prostoru čistilne prhe; vsaka je separirana ter za kopalce brezplačno na razpolago. Restavracijski prostori med obema traktoma so dostopni po posebnih stopnjiščih ter so namenjeni samo za nekopaloe. Od tribune je krasen pogled na celotno kopališče s Pohorjem v ozadju. Nad tem srednjim zidanim delom poslopja je na strehi železobetonski rezervoar vsebine 72 kuj), m in 30 kv. m površine; ostali del vseh streh v izmeri 1.200 kv. m pa je krit s pločevino. Ta pločevinasta streha lx> namreč služila za ogrevanje vode. ki se bo zajemala iz Drave. Kalna je Drava; zato jo jc treba očistiti. In precej mrzla; zato jo je treba temperirati. Za zajemanje vodo služi tako-zvani čistilnik v jugozapadnem kotu kopališča. Površina znaša 300 kv. metrov; dno leži 60 cm pod najnižjo znano gladino Drave. Čistilnik je z odprtim kanalom zvezan z Dravo; odtod se očiščena voda črpa v filter, ki se nahaja v bližini. Bo pa tekla k črpalkam samo zgornje nekoliko segreta in očiščena plast vode. Filter s površino 250 kv. m ima nalogo, da zadrži tudi tiste primesi vode, ki v čistilniku ne pojdejo na tla. Regulacija filtra pa se Dela na kopališču so se pričela 20. maja 1929. V celoti se je uporabilo za zgradbo 60 vagonov cementa, 800 vagonov gramoza in kamenja, 15 vagonov lesa in 5 vagonov železa. Prekopalo se je 10 tisoč kub. m zemlje. Gradbeno vodstvo od strani mestne občine je bilo v rokah inž. I. Barana; betonska, zemeljska in zidarska dela je izvršila tvrdka inž. Šlajmer in inž. Jelenec; tesarska dela je izvršila tvrdka N. Nassimbeni; kleparska F. Karba, mizarska Potočnik, pleskarska Škof, slikarska Hol-zinger, steklarska Kovačič, pečarska Heričko. Električno napeljavo je izvršilo mestno električno podjetje pod vodstvom ravnatelja inž. Uršiča, vodovodno inštalacijo pa mestni vodovod pod vodstvom vodovodnega mojstra Czerny-ja. Mariborska mestna občina je ogromno žrtvovala za uresničenje tega načrta. Upamo, da bodo Mariborčani vedeli ceniti to, kar imajo... Cerkvica v Logarski dolini Logarska dolina, 16. junija. 10. t. m. je blagoslovil prevzvišeni g. škof dr. Gregor Rožman ob asistenci g. svetnika Šmida Miloša, gg. Jurija Mikoliča, Jankota Lebra in Vin-kota Kolmana temeljni kamen za cerkvico Kristusa Kralja v Logarski dolini. Prisostvovalo je lepo število občinstva od blizu in daleč. Med temi smo opazili tudi g. ravnatelja ing. Žumra, skladatelja Ant. Tevža, veletrgovca Lahovnika in dr. — Prevzvišeni je v ginljivem govoru razložil lepi obred blagoslovitve, poudarjajoč, da je hiša božja predvsem znanilka večne ljubezni Kristusa Kralja. Misel, naj se postavi v Logarski dolini cerkvica, je sicer že stara, od domačinov in turistov večkrat izražena in zaželjena, a zadnji vzrok je skomin na pok. Pavleta Šumana ter na 40-letno župnikovanje g. Miloša Šmida v Solčavi. In s to kapelico bo zadoščeno verskim zahtevam domačinov in turistov. Ob sklepu je zapel domači pevski zbor »Povsod Boga- . Smrt starega Bločana Pokopali smo 14. junija na pokopališču sv. Mihaela na Blokah najstarejšega Bločana Matija Lav- riča iz Nove vasi. Rojen jp bil na Hudem vrhu Jadranska Straža na Jadranu 11. septembra lela 1839. Umrl je v visoki starosti v 91. letu dobe. Bil je do zadnjega krepak in duševno čil. Pokojni Matija se je po pravici ponašal, da je vojak za dva. Služil je tiste čase 12 let. Bil je desetnik. Udeležil 60 je vojne leta 1866. na Laškem. Zelo rad je pravil mladini, kako je bilo tiste čase težko. Povsod so bilo vojne. Ko je bil star 60 let, se je odpravil leta 1902. še v daljno Ameriko. Po nekoliko letih 6e je zopet vrnil v svoj rojstni kraij. Nad njim so se izpolnile svetopisemske besede, kdor spoštuje starše, doseže tlolgo življenje. On je zelo ljubil ter spoštoval svojo priletno mater Uršulo, kar mu je Bog že tu na zemlji povrnil. Upamo, da tiživa rajski mir. Jadranska Straža v Ljubljani je priredila ob Binkoštih poučni izlet na naše morje. V udobnih Pulmanih smo se peljali skozi veselo Dolenjsko in Belokrajino, čez Karlovec, kjer smo gledali požar na kolodvoru in se čudili izvežbanosti karlovških gasilcev in pri tem ulovili poldrngourno zamudo, pa ne zavoljo požara, temveč zavoljo stroja, se nad Kolpo jezili, da se moramo voziti v velikem ovinku, ko bi vendar lahko iz Kočevja potegnili železnico na Vrbovsko ali Moravice ali na Lokve in nam prihranili veliko na vožnji in denarju, občudovali »strahotno lepoto« Krasa, in pridrdrali po premnogih serpentinah na Sušak, kjer nas je pozdravilo zastopstvo tamkajšnje JS. Na Trsa tu smo imeli sveto mašo in prijazni o. Miško Troha, Babnopo-ljec, je razkazal samostanski vrt, seveda samo moškim, zavoljo česar so bile p. t. dame močno hude, ne zato, ker niso smele iti noter, ampak zato, ker ne bodo vedele, kaj je notri. Z znane razgledne točke na vrtu se vidi, itakor na dlani, Sušak in Reka: sušaška luka je bila polna ladij, nekatere so morale celo čakati na odprtem morju, da dobe prostor v luki, reška pa je bila prazna, kljub temu, da je prosta luka, in še italijanski hidroplan, ki je bil edini notri, je odletel proti Zadru. Proti severu sc lepo vidi Risnjak in skoz veje notranjski Snežnik. Izletnike je peljala v Split ladija »Split«. Nc morem si kaj, da ne bi na tem mestu omenil vso uslužnost in pripravljenost »Jadranske plovitbe«, da izletnikom nudi kar moč veliko udobnosti, postrežbe, hrane in pozornosti. (G. Avšič, gostilničar iz Kleč No. 25 je rekel, da odslej doma ne bo imel več kosila in večerje, ampak »dinč« in »supe« in obletnico 70. svojega križa je tudi tiste dni obhajal.) Po štirinajsiurni vožnji med neštetimi otoki, otočki in polotoki smo pristali v Splitu. Pozdravili so nas zastopnik bana in zastopstvo centralnega odbora JS. Niso se mogli Spličani načuditi, kako je mogoče, da je vsak izletnik že kar vedel za svoj hotel in posteljo in ni bilo treba še enkrat vseh izletnikov prebirati in preštevati. In še to so povedali, da jc bilo tam do takrat 25 takih izletov, pa noben se ni vršil v takem redu in miru in so poprosili, naj jim razodenemo tisto skrivno sredstvo, ki preprečuje kletve, jezo, kričanje in iskanje ob takih prilikah. G. prof. Sič jim bo že povedal, le če bo tudi tako držalo kakor pri Slovencih. Da bi! Stojimo pred Dioklecijanovo palačo. 12 let jo je Dioklecijan zidal in S let užival. Morala je biti takrat lepa in mogočna, zavarovana od 4 stolpov in se je vzdigovala naravnost iz morja, po kanalu so plule razkošne ladje skozi bronasta vrata vanjo. Skozi troje drugih vrat (zlata, srebrna, železna) se je prišlo po suhem v palačo, v kateri pa nisla nikoli bivala ne Priska nc Valerija. 300 let po smrti velikega Dalmatinca so divjale dtvje tolpe čez Ilirijo, razrušile sosednji dohod, ljudje so pa pribežali v to palačo, se tu vgnezdili, zidali sobicc iti sobane in še danes prebiva v njej 3000 ljudi. Pa še bolj je bila cesarjeva palača ponižana. Mavzolej, ki si ga je dal ccsar zgradili sredi palače, je danes stolnica tempelj onega Galilejca, čigar ime je hotel uničiti in izbrisati. Pa še straži sfinga pred impozantno osmerokotno stolnico in varuje križ iu ne onega, ki je holel križ pregnati z zemlje. Nič kaj se ne skladata delo iz rimskih časov in delo iz novejše dobe, zvonik, in še manj pristoja peristil ogromnemu Gr-guru Ninskemu. Spomenike iz dalmatinske davnine vidiš v Narodnem in Buličevem muzeju. — Pa sedeš v avtobus in hajd v Solin! Solin, rimska Salona, je bil v Dioklecijanovih časih cvetoča presto-lica (do 500.000 prebiv.) Paganski templji in krščanske cerkve, amfiteater, javna kopališča idt. so se dvigala na mestu, kjer so dandanes samo še žalostni ostanki nekdanje veličine in nam pričajo o časih, ko je bil mogočni Rim v agoniji in so njegovi bogovi bojevali zadnji boj brez upa zmage zoper Boga Kristjanov. Sicer je bil razdejan tudi Njegov lem-pelj, pa zrastli so novi drugje, Jupiter jc bil pa star in betežen. Prav s posebno ljubeznijo je odko-pana krščanska bazilika, okrog katere leži vse polno sarkofagov, ki pripovedujejo o nenasitni grabežljivosti in lakomnosti divjih hord; na vsakem sarko-lagu zija rana, luknja, skoz katero so grabile roparske roke resnične in dozdevne zaklade srebra in zlata. (Srečkotu iz Maribora, dijaku na vadnici, nisem mogel dopovedati, kje jc sedaj tisto zlato, vedel bi bil pa tako rad.) —- V T rog i r je peljal izletnike g. Marijanovič, tajnik muzeja, ljubezniv, živahen, zgovoren, družaben človek, ki nam je v Solinu in Trogiru razodeval in razlagal davnine teh dveh mest in sicer v slovenskem jeziku. Na tem mestu: prisrčna Vam hvala, gospod tajnik! V Trogiru je najbolj zanimiva cerkev, menda najlepša v Dalmaciji in človek nc ve, kaj bi občudoval, ali portal z Adamom in Evo in z dvema marmornatima levoma, ali ubrano enotnost treh ladij, ali altar pod sijajnim baldahinont. Vse je enotno, naravno, zgovorno na tem malem prostoru. In zopet na morju! Večer. Po visokem nebu plava zlat oblak, po širokem morju plava čoln lahak. Kakor da se vnel je temni ocean: v žarkem ognju bliska se zapadna stran Solnca jasni grad. plameni tam v dalji, jaz bi spal v njem rad.» (Zupančič.) in zopet ua železnici, koder se prevozi najvet kranjskega ljutomerčana. Vse hiti k g. prof. Siču, da sc mu primerno zahvali za prelepo uspeli izlet, ki bo postal šola za vse izlete na Jadranu. Ob amiitealru v Solinu. Ob baziliki v Solinu. Maribor Razstava ženskih ročnih del na tukajšnji dekliški meščanski šoli \ Miklošičevi ulici jc bila spet dokaz ne le spretnosti in marljivosti dotičnih učitcljic in učenk, ampak tudi globokega umevanja potrebe času: čimprej in čimbolj izkoriščati znanje za praktično uporabne predmete vsakdanjega življenja. Deklice so okusno, deloma umetniško dovršeno izdelale prte, preproge, blazine, zavese, posteljna pregrinjala, otirače, perilo, predpasnike, slike, bluze, obleke itd. dn siccr mnogo po lastnih ornamentih, uporabljajoč pri tem slovenske motive peč in kožuhov, pa tudi po čeških, bolgarskih, ukrajinskih, turških in modernih vzorcih. Raznovrstne tehnike so bile zastopane: belo in pestro vezenje, križci, tkaničenje, mreženje, toledo, drobni ubod — gobelin in cclo tkanje perzijskih preprog, kar jc omogočila velikodušna dobrotnica s podaritvijo tkalskih sta-tev. Vsestransko uspela razstava zasluži vso pohvalo in priznanje. □ Spored procesije na Telovo v stolni župniji: ob 7 zjutraj pontifikalna sv. maša; ob 8 sc začne ob vedrem vremenu procesija, ki gre po Stolni ulici na Glavni trg, od tam na Koroško cesto do kapelice sv. Janeza (prvi blagoslov); po Strosstnayerjcvi in Orožnov.i ulici na Slomškov trg mimo Mestne hranilnice pred škofijo (drugi blagoslov); nato po ulici 10.oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg (tretji blagoslov); po Vetrinjski, Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg k Marijini sohi (četrti blagoslov); odtod po Stolni ulici nazaj v stolnico. Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo spoštovanje do presvetega Rcšnjega Telesa s tem, da okrasijo in razsvetlijo okna. Občinstvo se naproša, da ne trga procesije s prehodi čez ulico. Krščanski takt pa zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejše. □ Glede sv. maš na planinah dobijo planinci informacije pri tajniku Aljaževega kluba g. Kavčiču v pisarni Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6. □ Razglasite/v vojnega razporeda bo dne 22. in 29. junija s pričetkom ob sedmih zjutraj in traja nepretrgoma do šestih zvečer. Razglasitev sc vrši na travniku vojaškega vežbališča na Tezmi ob vsakem vremenu. Udeležiti sc je morajo vsi vojni obvezniki letnikov 1880 do 1909, vsi začasni invalidi, vsi rezervni častniki bivše avstro-ogrske monarhije gori navedenih letnikov, ki še niso sprejeti v našo armado. Razglasitev sc nanaša samo na tiste obvez.nike, ki so pristojni v mesto Maribor in ki bivajo v mestu. Od te dolžnosti so izvzeti rezervni častniki naše armade, vsi duhovniki, vsi stalno nesposobni, vsi stalni invalidi, vsi težko bolni, kar bo pozneje treba dokazati z zdravniškim spričevalom, zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati ter vsi vojni obvezniki, ki so v mesto Maribor pristojni, pa bivajo izven območja mestne občine, ker sc bo tem dostavilo pismeno obvestilo. K razglasitvi vojnega razporeda se imajo javiti tudi vsi dajalci živine, vozil in drugih prenosnih sredstev, toda brez živine in vozil. Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaško knjižico ali kako drugo vojaško listino ali do-movnico. Za tiste obveznike, ki bi se ne mogli udeležiti razglasitve dne 22. junija, jc določen 29. junij ob istem času in na istem mestu. Od 7 do 18 vozi mestni avtobus z Glavnega trga na tezensko vežbališče in nazaj. □ V svrho obrambe pred škrlatico. V našem mestu sc že par let pojavlja škrlatica v številnejših primerih kakor drugod v območju teritorija mariborskega inšpektorata. Ta precej močna endemija sili k opreznosti. Zato odreja mestni fizikat vedno ob pojavili te bolezni izolacijo, karantene in desinfekcijo, kar v večini slučajev izvedo s sodelovanjem uvidevnih prizadetih strank natančo in vestno. Toda kljub tem odredbam ni opaziti kakega padanja škrlatico v našem mestu. Ratli tega sc javnost poziva, da se posluži rabljenega in uspešnega sredstva obrambe proli škrlatici in sicer cepljenju. To cepljenje se bo izvršilo v Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici " proti malenkostni odškodnini, za manj premožne pa popolnoma brezplačno. cSdaj poleti jc najprimernejši čas za cepljenje proti škrlatici, na kar sc starši prav posebno opozarjajo. □ Pevsko društvo »Maribor«. Drevi ob pol 20 pevska vaja. Nato važen razgovor. Vsi! □ Kulturna bilanca. V zmislu i/črpnih poročil na petkovem občnem zboru Ljudske univerze jc bilo v letošnji sezoni 37 predavan j ir. 4 muzikalnc prireditve; nt/en tega je Ljudska univerza organizirala poseben angleški ciklus ter meščansko.šolski tečaj. Vsekakor lepa ter vsega priznanja vredna kulturna bilanca. Ne občnem zboru sc jc tudi pretresal delovni program v prihodnji sezoni. Pri volitvah so bil' izvoljeni: inž. Kukovec, predsednik; prof. kos tajnik; gdčna Ažmanova, blagajničarka; prof Druzovič, glasbeni referent; gospa Maistrova, upok. minister dr. Ku kovec, dr. Travncr in višji ravnatelj Vrabcr odborniki. Dr. Poljanec in dr. Rapotce preglednika. □ V plamenih... Požar je izbruhnil včeraj zjutraj okoli šestih v Pobrežju in siccr v gospodarskem objektu poslopja na Cesti na Brezje 17. Na mesto požara sta takoj prihiteli mariborska in pobreška požarna hramba, ki se ji mu jc posrečilo požar v toliko omejiti, tla niso plameni objeli tudi stanovanjske hiše ter sosednih objektov. P V miri... Z li/.olom se je zastrupila 22 letim Frančišku N. iz Kapele pil Radencih ter Je n« posledicah zaužitega lizoln po preteku četrt ure pro.miniihi. Vzrok sumoiuuoru ul znan. □ Nn delovnem trgu. Zaposlitev dobe preko tukujšiije posredovalnice delu: 3 mizarji, 30 hlapcev, 0 pastirjev, 6 poljskih delavcev, t kamnosek, I železolivur, 1 klepar, I stavbeni mizar, 2 mizarju zu izdelovanje rinegu pohištvu, 5 so-r Nedeljski počitek v celjskih trgovinah. Celjski gg. trgovci so prošlo nedeljo naenkrat nehali biti navdušeni za nedeljsko delo, pa so imeli vsi lepo zaprto. Prepričani smo, da so to storili predvsem radi nesebične naklonjenosti do svojih uslužbencev. & V celjski bolnišnici sta umrla dne tO. junija: Jurij Horvat, 08 letni dninar iz Šmarja pri Jelšah ter 17 letni Karel Kuder, krojaški vajenec iz Lcvca pri Petrovčah. N. v m. p.! Priporočljiva služkinja je 10 letna Štefanija llanžič iz Konjic. Komaj en celi dan je bila v službi pri ge. T. F. v Vodnikovi ulici, pa jo je že potegnilo nazaj v sveta svobodo. Z njo pa je odšla tudi košara, v kateri ima njena prednica v tej službi spravljeno obleko, perilo in druge stvari, vredno vse skupaj 9272 Din. Tudi ta njena prednica ni bila baš svetnica, ker se nahaja sedaj v zaporih celjskega okrožnega sodišča. Štefke do sedaj še niso iztaknili. Ptuj Angeljčki. V nedeljo je pristopilo k mizi Gospodovi 98 angeljčkov, ki so prejeli v minoritski cerkvi prvo sv. obhajilo. Vsi radostni so se vračali iz cerkve — hiše božje. Lepo je bilo gledati v cerkvi, kako js ta neina, nedolžna deca v velikem številu pristopala k mizi Gospodovi. Pa tudi mnogo odraslih je ta dan prejelo sv. zakramente. Spet vandalizem. Tu v mestu moramo imeti nekaga »diisseldorfskega«, razlika pa bi bila ta, da naš ni morilec, marveč da uživa pri ruvanju cvetlic, razbijanju okenj itd, Skrajna predrznost tega Hajduka pa je, da je vrgel v kapucinski samostan precej težak kamen in razbil okno. K sreči tisti čas ni bilo v sobi nikogar. Sprememba v načelstvu. V soboto zvečer je imela ptujska tiskarna občni zbor. Na mesto dosedanjega načelnika g. dr. Fcrmevca, je bil izvoljen za načelnika g, Alojzij Šulcr, dosedanji tehnični vodja zadruge, za podnačelnika pa brat g. Štefan Šuler, glasbenik in posestnik. V nadzorstvenem odboru so ostali dosedanji člani. Tatvin«. Nekdo si je privoščil v nekem hotelu kolo g. A. Sulerja, ki trpi vsled tega 1600 Din škode. u Skrajna potreb«. Na ljutomerski cesti, katera se največ uporablja in ki obenem ' sluti tudi r.a promenado, |e bila svoj čas zgrajena greznica, v katero se steka vsa nesnaga iz bolnice in hiralnice. Dokler se je ta tekočina redno odvažala, je žc še šlo, tli danes, ko se to ne dela več radi pomanjkanja kredita, je naravnost v sramoto mesta, kako hlapijo neznosni smradovi, vsled česar je onemogočeno hoditi po tej cesti. Jadranska straža predvaja v torek in sredo več kino predstav. Ljubitelji Jadrana se vabijo! Cene izpod normale, filmi zelo zanimivi. Ruše Volitve novega cerkvenega ključarja so se vršile na binkoštno nedelio. Po izselitvi g. Klamp-ferja je bilo izpraznjeno mesto cerkvenega ključarja. Izvoljen je bil g. Andrej Brezovnik, posestnik v Rušah. Tudi za cerkvico na Smolniku sla bila istočasno izvoljena dva ključarja: g. Alojz Ha-rič in g. Franc Planinšič, oba posestnika na Smol-iliku. Idejni načrt nove ruške šole je bil pri banski upravi potrjen. Sedaj izdeluje inženersko podjetje Jelene & Šlajmer podrobne tehnične načrte, ki bodo zopet čakali odobritve. Vse kaže, da z zidavo nove šole letos ne bo nič. Kako v staro šolsko poslopje, ki ima pet učnih sob, spraviti prihodnje šolsko leto devet razredov, je težko vprašanje. Moderno kopališče je letos zgradila tovarna za dušik svojemu delavstvu in uradništvu. Kopališče se nahaja v gozdu tik za tovarno, ima večji bazen za odrasle, poseben oddelek za deco, kabine, iršne naprave, prostora za solnčenje itd. Voda je »rimerno temperirana. Dotok je po ceveh napeljan t tovarne za dušik. Delavstvo in uradništvo se o 11. url na predaje. S ta-pim poslovanjem se mora enkrat prenehati. Take netočnosti ubijaj o še tisto malo zanimanje za lahko-atletski šport. Na celi progi je bilo izredno veliko gledalcev, ki so se zgražali nad netočnostjo. Ta šta-fetni tek je pa ponovno dokazal, da je nujno potrebno, da se osamosvojimo in dobimo laslno pod-zvezo, ne pa komisarijat ene osebe, ki po mili volji dela. še par takih nastopov, in lahka atletika, ki se je pričela ravno razvijati, bo padla zopel nazaj. Ponovna je torej naša zaiitova po lastni lahkoatlei-ski podzvezi. Mariborski spotnlki so Imeli velik praznik. Vršila se je otvoritev, kopališča na Mariborskem otoku. Ob tej priliki so se vršile tudi plavalne tekme, ki niso prinesle ravno posebnih rezultatov. V tem kopališču bodo imeli mariborski športniki priliko gojili tudi plavalni šport. GOSTOVANJE MADJAROV V LJUBLJANI. Izgleda, da so Madjari komaj čakali na vpostavitev rednih športnih odnošajev z Jugoslavijo. V kratki dobi 14 dni so gostovali v naših športnih centrih že vsi vodilni prvorazredni madjarski klubi. Prošlo sredo je tudi v Ljubljani goslovalo moštvo budimpeštunskega III. okruja. Iznenadili so nas s svojo dovršeno in predvsem fair igro. Tekma sama je bila na višini in gotovo ena najlepših v zadnjih letih, šo vedno je ta tekma predmet razgovorov naših sporlnikov. V četrtek bomo imeti pa zopet priliko videti madjarske profesijonale. To pot pu pride Bustya iz Szegedina. To moštvo spada tudi med vodilne klube mndjurskega nogometa (kajti v madjarski 1. ligi igrujo prvenstvene tekme tudi moštva iz province). Eno najbolj renomiranih moštev je pu Bastya. Od rezultatov, ki Jih je to moštvo doseglo bi v prvi vrsti omenili tekmo z dunajskim Raptdom, ki je končala na ltapidovlh tleh s 4:2 za liastya in pa zmaga nad prvakom UJpesti s 8:1. V moštvu gotovo je najboljši del obramba. Oba branilu«, Emerlling in Krinen-betger. sla igrala v madjarski reprezentanci proti Švici, Avstriji in Češki. Tudi slavni Toth igra v tem moštvu. Skratka, gostovanje Ba*tyu je s športnega stališča senzacija za Ljubljano in bo gotovo nudila prvovrsten nogomet. Za Jegličev sklad VII. izkaz darovalcev z« Jegličev sklad. Župni urad Komenda 300 Din; Andrej Zupane, župnik Sv. Križ p. Kostanjevici 200 Din; župni urad Stranje 50 Din; prof. Walzl, Kranj 100 Din; Elfrida Mayr, Cerklje p. Kranju 50 Din; župni urad Javor 50 Din; Mladeniški krožek v Mladinskem domu 50 Din; Marija Stresen 50 Din; Iva Logar, Kranj 100 Din; Krekova mladina Lesce 100 Din; Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani 500 Din; Cecilija Mohorč, Zgoša 10 Din; Hranilnica in posojilnica v Št. Jakobu o. S. 50 Din; Katol. izobr. društvo v Ribnem 100 Din; Prosv. društvo Begunje p. Lescah 300 Din; Hranilnica in posojilnica Horjul 200 Din; Hranilnica in posoj. Črnuče 200 Din; Prosv. društvo Raka 150 Din; Župni urad Stanga 130 Din; Dolenc Janko, Trebelno 100 Din; Prosv. društvo Žiri 100 Din; Zevnik M., župnik, Begunje B Lescah 100 Din; Zaje K., župnik, Rakitna 100 in; dr. Justin M., Št. Vid n. Lj. 100 Din; Vilfan F., Črnuče 100 Din; Krek Miha 100 Din; Zalokar Jože, kaplan, Št. Janž 50 Din; Č. F., Lj. 20 Din; I. Č,„ Lj. 80 Din; uslužbenci direkcije šum, Lj. 205 Din; Bralno društvo Gorje 100 Din; Mlekarska zadruga Vrhnika 100 Din; Dekliška Mar. družba Horjul 100 Din; Župni urad Turjak 50 Din; Simončič Pavel, kurat, Begunje p, Lescah 50 Din; Hranilnica in posoj. Vrhnika 300 Din; dr. J. Česnik, adv., Novo mesto 250 Din; dr. 1, Brejc 100 Din: Jagodic Jože, škof. tajnik 100 Din; Modic Ant„ Rakek 50 Din; Hranilnica in posoj. Gorje 200 Din; Prosv. društvo Tržišče 150 Din; Gliebe Jos., župnik, Gotenica, 100 Din; dr. Ažman Ciril, profesor, Novo mesto, 100 Din; dr. Jesenko Rok, Sevnica, 50 Din; Okrajna posoj. Ljutomer 100 Din; Premrl Stanko 100 Din; dr. P. Gvido Rani 100 Din; Sfili-goj 50 Din; Marinček lv,, geomeler, Ptuj 20 Din; dr. Karel Capuder, prof. 100 Din; Mesar Jože, kand. arh. 350 Din; Kmetijska zadruga Stari trg p. Ložu 100 Din; dr. J. Slokar, gen. ravn. 500 Din; Župni urad Trebnje 200 Din; Žnidaršič A., župnik, Štanga 200 Din; univ. prof. dr. F. K. Lukman 200 Din; Župni urad Brdo 100 Din; Prosvetno društvo Brdo 100 Din; dr. Iv. Perne, legac. tajnik, Belgrad 100 Din; Župni urad Črni vrh 50 Din; Vadnjal A., župnik, St. Ožbalt 30 Din; Milač Ivan, Prevalje 100 Din; Uršula Zurc, poštarica v p,, Toplice 100 Din; lv, Tomšič 50 Din; Uradništvo uprave Marijin grad 1050 Din; Neimenovan 300 Din; Josip Hartman, župnik, Križe 100 Din; Govekar Leop. 50 Din; Župni urad Križe 100 Din; Filipič Janez, Krško 100 Din; Karol Planinšek, Ljubljana 100 Din; F. MeršoJj 100 Din; Župnija Št. Vid n, Lj, 250 Din; dr. Melod Dolenec, rektor v Ljubljani 100 Din; Erzin Leopold, Sv. Križ p. Litiji 25 Din; Pavel Bož-nar, Polhovgradec 100 Din; Župni urad Kor. Bela 200 Din; Kal. prosv. društvo na Kor. Beli 500 Din; Župni urad Lom 100 Din; Mihael Peharc 30 Din; N, Žugelj 10 Din; dr. Viktor Korošec 100 Din; dr. G. Krek 100 Din; Dekl. Mar. družba Kranj 260 Din; dr. Leop. Plcigas, Dunaj 99 Din. Doslej 'je bilo nabranih 128,069 Din, Vsem darovalcem iskrena hvala! Vivant sequenstes. DARMOL č c kol a da za odpiranje Občni zbor goriške Zadružne zveze Januarja 1028 ie tedanji goriški prefekt Cas-sinl razpustil načelnlštvo Zadružne zveze v Gorici, ki ga Je zakonito izvolil občni zbor, in postavil za komisarja nekega Petreko li Parme. ;PreIekt je motiviral razpust z gospodarskim razlogom, češ, da je treba »vezo reorganizirati, sicer JI grozi polom. S tem je prefekt ostro obsodil gospodarstvo redno izvoljenega nafielništva, ki mu jo ljudstvo povsem zaupalo. Le malo časa je zadostovalo, da se pokaže, kako neprevidno Je postopal prelekt Casslni, če inu je bila usoda slovenskega zadružništva res na srcu, Komisar Petrella in njegov naslednik poslanec Cacceso sta gospodarstvo pri zvezi povsem za vozil a. Dočim je načelnlštvo izročilo komisarju okoli pol milijona čistega denarja, sta vladna komisarju s svojim diletantskim gospodarstvom povzročila zvezi okoli dva milijona zgube. Ko ni bilo mogoče prejšnjemu uačeluištvu ničesar očitati, je komisar Petrella iztaknil, da Je načelnlštvo dalo previsoka posojila Katoliški tiskarni, Čevljarski zadrugi v Mirnu ln Zadružni mlekarni v Trstu. 2e na prvem občnem zboru pa je moral g. Petrella ugotoviti, da je Katoliška tiskarna solidno podjetje, ki točno izvršuje vse obveze, ln da je izposojen denar varno ualožen. Mirenskl zadrugi pa je kesneje komisar sam zvišal kredit in prav tako Zvezni mlekarni v Trstu. Dejal je, da postane blagovni oddelek za zvezo lahko poguben, in ga je odpravil. Blago je dal nekemu fašističnemu podjetju na kredit; zveza je pri tem utrpela nn tisoče zgube. Kmalu nato je komisar vnovič uvedel >pogubono-sni - blagovni oddelek. V načelnlštvo Čevljarske zadruge so bili imenovani Italijani in predsednik je postal dr. Pettarin, odvetnik v Gorici; odstranjeno je bilo slovensko tehnično vodstvo. Na mesto slovenskega tehničnega in upravnega vodje sta bila postavljena »dva ravnatelja-, ki sta stanovala v najbolj luksuznem holelu v Gorici in se z zadružnim avtomobilom peljala v Miren morda enkrat na teden. Podjetje je pričelo naglo propadati in še na zadnjem občnem zboru je inž. Caccese ugotovil, da je to za zvezo nevarna rana. Zvezna mlekarna v Trstu je stala pred tečajem. Zveza jo morala zopet založili denar. Pod vodstvom nekega Menigheltija, ki mu je bilo lo mesto podeljeno kot slnekura, je postajalo podjetje čedalje bolj pasivno in zveza je pri tem utrpela skoro pol milijona lir. Prav te dni je bila mlekarna oddana kapitalističnemu podjetju Sorreslna , proti kateremu je bila ustanovljena! Sorresina je hotela namreč preplaviti Trst z mlekom Iz stare Italije ln s tem uničiti domačo mlekarsko obrt. Da se ta nevarnost odstrani, se je ustanovila Zvezna mlekarna v Trstu, kateri so zadruge oddajale mleko in maslo po ugodnih cenah. Kakor rečeno, je mlekarna zdaj v kapitalističnih rokah. To so torej uspehi dvoletnega vodstva gg. Petrella in inž. Cacceseja. Zveza si je v tem času naložila ogromno breme, ko je komisar Petrella najel petmilijonsko posojilo pri Zveznem zavodu v Benetkah. S tem denarjem sta komisarja tako dobro gospodarila, da ni mogla zveza pred dobrini mesecem niti izplačevati vlog! Radi tega posojila so se morala kar zadružna pravila popraviti in na lanskem občnem zboiu se je vrinil člen, ki prepove- Konkurz jo razglašen o imovini Dragarja Bogomira, trgovca v Velenju; prvi zbor upnikov 24. junija, ugotovitveni narok 22. jul. Debelinske mere, katere se sprejemajo v Uradni pregled in žigosanje, morajo ustrezati Vselil uradnim zahtevani in liiti izdelane točno po uradnem načrtu. Vse druge uierc so za javni promet zabninjene in sc ne smejo niti prodajati niti porabljati v javnem prometu. Načrt debelinskih mer, katere se sprejemajo v uradni pregled in žigosanje, jc interesentom na vpogled vpisurni Zbornice zn trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob običajnih uradnih urah. Zvišanje glavnice. Tiskarna »Sava>-, d. d. v Kranju sklicuje občni zbor za 30. junij ob 18, kjer bo sklepanje o povišanju delniške glavnice od 0.5 na 1 milj. Vršile se bodo ludi volitve. Občni zbor: Jugoslovanski tekstilne tvornice Mnutner, d. d. v Ljubljani L jul. ob 10 v Ljublj. kreditni banki (bilanca, volitve uprave in nadzorstva). Odprava konkurza: Zapuščina po pokojnem Leskovarju Francu, posestniku na Pragerskem in Leskovar Milke, posestnice islotam (radi sklenjene prisilne poravnave). Borza DENAR Dne 16. jun. V deviznem prometu opažamo učvrstitev deviznih tečajev. Zato je bil promet srednji in je Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274.50 bi., Berlin 1347.75-1350.75 (1340.25), Bruselj 780.04 bl„ Budimpešta 080.43 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 796,53— 799.53 (798.03), London 274.76 bi., Ne\vyork 56.44 bi., Pariz 221 .SIK bi., Praga 167.30—168.19 (167.79), Trst 295.20—297.20 (296.20). Zagreb. Amsterdam 2274 bi., Berlin 1347.75 :lo 1350.75, Bruselj 789.04 bl„ Budimpešta 987.93— 990.93, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.53 do 799.53, London 274.36—275.16, Nevvvork 56.34 do 56.54, Pariz 220.98—222.98, Praga 167.39-168.19, Trst 295.103—197.103. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.13 milj. Din. Belgrad. Berlin 1347.75—1350.75, Budimpešta 987.93-990.93, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.54—799.54, London 274.36—275.16, Ne\vyork 56.34-56.54. Pariz 220.08—22*2.98, Praga 167.39-168.19, Milan 295.10-297.10. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.50, Atene 6.69. Berlin 128.10, Bruselj 72,80, Budimpešta 5)0.285, Bukarešta 8.065, Carigrad 2.40, Dunaj 72.80, London 25.07125, Madrid 60.40, Pariz 20.25, Praga 15.80, Sofija 3.74, Trst 27.03, Varšava 57.80, Kopenhagen 138,10, Stockholm 138.55, Oslo 138.10, Helsingfors 12.98. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 8% Bler. pos. 07 bi., 7% Bler, pos. 85.50 bi., Celjska pos. 1(30 den„ Ljublj. kred, 122 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 119 den., Stavbna 40 den., Sešir 105 den., Ruše 270—280. Zngreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.25-87.75, agrari 54.26—55, vojna škoda ar. 482—488. kasu 432-438 (484), 6. 488 bi., 7. 482-488, 8. 438 b., 12. 432—434; Tobačne srečke 42 bl.: srečke Rdečega križa 47-60, 8% Blerovo pos. 96.75-07.125, 7% Blerovo po«. 85.125—86.875, 7% pos. Drl, hip, banke 84.75-85 (85.875), (84.75,-85, do 84.75), Pos. mesta Zagreba 75 b. — Bančne delnice; Ravna gora 75 d, Katolička 86—88, Poljo 58-58.50, Kreditna 96—100, Union 106—107, Jugo 78-79 (78), Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 61 d., Obrtna 36 d., Praštediona 000-010 (005, 907.50), Srbska 180 d.. Zemeljska 188-188. — Industrijske delnico: Nar. šum. 25 d., Guttmann 170 b, Slaveks 68 do 70, Slavonija 200-210 (200), Našice 1.250 do duje članicam izstop, dokler so ta dolg ne poravna. Ta določba krši splošna zadružna načela iu je bila sprejeta na občnem zboru, ki Be ga je udeležilo izmed 285 članic le 19. Toda tudi to posojilo še ni zadostovalo. Nedavno je zvezu nujela novo posojilo 850.000 lir in sicer proti vknjižbi na svojo palačo Dolg za dolgom, zguba za zgubo, v tein le torej obstojala reorganizacija zveze. Kdo bo zdaj založil denar, ki sta ga zapravila vladna komisarja? Morda vlada? Vlada je nedavno obljubila, da založi zgubo pri Zadružni zvezi v Trstu; temu dosledno bo mo rala pomagati tudi goriški zvezi. Koliko bolj pa metno bi bilo pustiti zvezo v rokah njenih zakonitih lastnikov! Danes bi vlada ne imela toh sitnosti, ni-kdo bi ne hodil prosjačiti podpore v Rim; Zadružna zvezu bi stala bolj trdno kol kedaj in bila bi v krepko oporo domačemu gospodarstvu, ki preživlja težko krizo. Na vnebohod se jo vršil v dvorani Trgovskega doma, kjer je danes sedež fašistične stranke, občni zbor. Od 235 članic je bilo zastopanih komaj 14, drugih 28 zastopnikov je prišlo v imenu Furlanske zadružne zveze, ki je ta dan pristopila h goriški zvezi. Spričo takšne udeležbe je jasno, da Je bil občni zbor neveljaven. Na občni zbor pa Je prišlo več nepovabljenih gostov. Med njimi |e bilo nekai fašistov, zastopnik občinskega načelnika Bomblnga in več odposlancev goriške policije. Inž. Caoesse je v svojem poročilu zapel slavospev samemu sebi. Ugotovil pa je, da je Čevljarska zadruga v Mlrnu »nevarna ranu na telesu zveze«. Pohvalil se je, da mu je uspelo doseči združitev bogate Furlanske zveze z goriško. V resnici je Furlanska zveza že davno prejšnjemu načelništvu ponujala svoj pristop. Na občnem zboru je bilo mnogo govora o bogatem rezervnem skladu Furlanske zveze. V resnici pa gre za neko podporo v znesku okoli 300.000 lir, ki jo je še mons. Faidutti izposloval od avstrijske vlade; ta denar zahteva zdaj italijanska vlada nazaj. Zveza je radi tega z vlado v sporu. Če bi Furlanska zveza pristala na vladno zahtevo, bi vlada odstopila ta denar Zadružni zvezi v Gorici. Pri-nos Furlanske zveje je torej precej dvomljive vrednosti. Kajti njene, članice so povečini pasivne. Tudi na tem občnem zboru so se pravila zopet iepreme-nila. Nova določba namreč pravi, da zadruge, ki so pristopile k zvezi otl 1. Januarja 1930 dalje, lahko prosto izstopijo in ne jamčijo za petmilijonsko posojilo pri Zveznem zavodu v Benetkah. Furlanska zveza je s leni zavarovana. Furlani imajo pravioo do enega mesta v načelništvu in v nadzorništvu; v načelnlštvo je bil izvoljen dosedanji predsednik Furlanske zveze don Ronitino Uomanos, v nadzorni št vo pa don Pazera. Goriškim zadrugam, ki so bile včlanjene jiri Zadružni zvezi v Trstu in ki nameravajo pristopiti h goriški zvezi, pripade po eno mesto v načelništvu iu nadzorniStvu. G. Caccese je seveda napadel tudi takrat prejšnje načelnike. Za njim je prečital bilanco ravnatelj Bajec. Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti in razven duhovnika Romano««, ki je prinesel pozdrave Furlanov, ni nihče govoril. Občni zbor je poslal vdanostno brzojavko glavnemu tajniku fašistične stranke Turatiju in predsedniku Ente Nazionale per la Cooperazione Biagiju. 1.350, Danica 110-113 (110), Pivara Sar. 160 d., Sečerana Osjek 375—383, Nar. ml. 20 d., Osj. IJev. 175 d., Brod. vae. 110 d.. Union 120 d., Vevče 120 b., Isis 38-36, Rugusea 398—400, Oceani« 200 d., Jadr.plov. 500—310 (500), Trboveljska 430—484 (432). Belgrad. Narodna banka 8.270—8.380, 7% Inv pos. zaklj. 90, agrari 55.75—56.50, vojna škoda pos. Drž. hip. banke E q—ččj.78 zaklj. 442.50. 6. 443, 7% Bler. po«, zaklj. 86.50. Dunaj. Don. suv. jadr. 92.10, \Viener Bankve-rein 18.25, Creditanstalt 47.60, Escompteges. 160.10, Živno 93.90, Union 24.—. Aussiger Chemische 180. Alpine 23.50, Trboveljska 52.90, Kranjska ind 37.13, Leykam 3.—, Rima Murany 84,05. Žito Dolarska meja, ki jo je severnoameriška vlada dolgo umetno vzdrževala, je zdaj nazadnje le padla in pšenica notira v Čikngi po najnovejših poročilih 07T/S. Tudi koruza se drži slabo s 75»/,, — A vsa ta velika ameriška besa zaenkrat niin« na naše domače žitno tržišče prav nobenega vpliva in so pri nas vse cene ostale popolnoma neizpremenjene. Izginile so s Irga večinoma vse ponudbe v koruzi, tako da je skoraj pričakovati kakega dviga cene, ne pa kakega nazadovanja. Promet jo dosti jak in povpraševanje zlasti po koruzi in pšeuični moki ničli izredno živahno. Ljubljana. (Vse samo ponudba, slov. post., plač. 30 dni. dob. pronipt,. ml. tar.) Pšenica bč 80 kg 2% 260-262.50, 78 kg 252.50-255, 77 kg 245-247.50, rž 72-73 kg, 2 % 197.50, koruza pop. suha 145—147.50, ječmen bč. oz. 66—67 kg 167.50 do 170, 62 —63 kg 162.50—165, oves bč. nav. vozn. 180—185, moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 405— 410. — Zaključen jc bi i vagon ovsa. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Tendenc«: neizpremenjena. Promet: Pšenica: 18 vagonov, koruza 37 vagonov, Otrobe 3 vagone, moka 6 vagonov. Budimpešta. Tendenca: neenakomerna. Promet: srednji. Pšenica: junij 20.79—20.82, zaklj 20.80-20.85; okt. 19.45-19.61, zaklj. 19.61-10.62. Ri: okt.: 11.80—12.08, zaklj. 11.90—11,92; Korusa: julij: 12.75—12.98, zaklj. 12.75—12.—; avg. 13 05-13.35, zaklj. 13.30-13.32-13.20. Tranzit julij: 12.-do 12.75; avg. 11.80—12.20. Les Eksekiitivna prodaja: cirku 15—18 kub. m lat 7—24 ni m 1—4 cm fko Prevalje 800,— Din. Povpraševanje jc: za 1 vag. smezzolo 78X180 nun 8.50. 4, 5, 5.50. 6 m, z« 5 kub. m moralov (smreka) 10X12, .750 m, 3 kub. in 10X12, 8.85 m 7 kub, m latev (smreka) 4X6 8.90 m, za 11 kub. m 4X6 8.75—4 m, za 1 vag. moralov (1000 kom.) 86 krat (38 4 ni dopolnitev 28 X 58X mm. 4 kom. skupaj za hrasl rezan na živ rob 10, 40. 50, 60, 70 mm 1.05. 1.20, 1.60, 1.90, 2.70 m, od 15, 20. 80 cm naprej, za hrastove morale na živ rob 2.80—3 m 10 —10 cm, za prvovrsten lipov rezan les 15 kub m 180 mm od 35 cm naprej, 15 kub. m 80, 100 12P mm od 25 cm naprej, za rezano jelovino 9 kub. m 16 mm 20 cm 4 m, 10 kub. m 20 mm, 22 cm. 4 m 80 kub m 25 mm 22 cm 4 m, 7 kub. m 32 mm 22 cm 4 in. Ponujajo se pa hrastove frize najrazllč nejšid dimenzij. Živina O u Dunajski goveji sejni. (Poročilo tvrdkc Edv . & Con,P" D"naj), Na prosti trg je bih pripeljanega 1704 goveda, in sicer: 840 volov. 407 bikov ln 894 krav. lz Jugoslavije je bilo 76 goved, Na kontumačni trg pn je bilo pripeljanih 1019 go-ved Cene: Voli najboljši 1.90, prima 1.60-1.70, II. 1.85-1.50, III. 1.20-1,80. krave I. 120-1.35. II J-tO—1.15, biki 1.80-1.60, klavna živina 0.70 do L^—• Tendenca: prve kvalitete so se pocenile zu 508 grošev, v oMiiiem pa so rc cene siabo liržnie. satno biki so bili v posameznih slučajih nekoliko dražji, kakor prejšnji teden. DIŠAVE SLON Sedem avtomobilov se ponesrečilo Major Segrave na svojem čolnu »Miss Lugland II« (v krogu njegova slika). Ribjje olje - izborita hranivo Zelo jc razširjeno mnenje, da se znano hranilno ribje olje pridobiva od kitov, lo mnenje pa je popolnoma nepravilno. Olje, ki sc pridobiva od kitov in drugih morskih sesalcev, nima nobenega zdravilnega učinka. Uporablja se samo v industriji. V najnovejšem času delajo iz njega margarin in to na ta način, da sc temu olju na poseben kemičen način odvzame znani neprijetni duh. Medicinsko ribje olic pa sc pridobiva iz posebnih morskih rib, največ iz tako zvanih ga-dusov. Za človeško porabo se to olje proizvaja izključno le iz jeter teh rib, dočim sc olje iz ostalih organov z velikim uspehom uporablja v živinozdravstvu. Uporaba ribjega olja si je precej pozno priborila kot v terapevtično medicino. Vzrok tega je bil, ker jc bila produkcija zelo primitivna. Najpreje sc je proizvajalo ribje olje v Norveški in to na sledeč način: Polovljenim ribam so iztrgali jetra in so jih dali v sode, da so tam naravnim potom razpadle. Staničevina jeter se je radi gnilobe odprla in olje se je nabralo na površini. To olje je imelo grdo rdečo barvo in neprenesljiv duh ter okus. Ni čuda, da so se pacijenti branili piti tako ostudno zdravilo, mnogi pa so ga takoj po uporabi vrgli iz sebe. Ta način pridobivanja ribjega olja pa so kmalu opustili. Danes se da v zelo kratkem času s parjenjem ribjih jeter dobiti olje, ki je svetlo-rumene barve in prijetnega duha ter okusa, lo parjenje jeter izvršujejo v posebnih aparatih pri temperaturi SO do 00 stopinj Celzija. Tako dobljeno olje se potem na različne načine čisti, pri čemer se posebno pazi na to, da se s tem postopanjem ne uničijo najvažnejše sestavine ribjega olja, to sta jod in takozvani vitamin A. Norveška je dežela, ki jc znana po svojem zelo razvitem ribolovu. Naravno je, da se je v tej deželi razvila industrija ribjega olja do največje višine. V novejšem času se jc tudi Nemčija odločila, da proizvaja to važno zdravilo in ima danes že precej velikih in moderno urejenih tvornic za čiščenje ribjega olja. Ribje olje ima samo v tem slučaju svojo zdravilno moč, če ga vzamemo iz jeter rib, ki so bile pravkar ujete. Zato se na vsaki ladji, ki lovi ribe, nahaja tudi parilnica ribjih jeter. Tako sveže dobljeno olje se potem pošlje v tvornice, da ga še nadalje očistijo. Zanimivo je, da se vsebina ribjih jeter v raznih letih zelo spreminja. Norveška vodi o teh spremembah zelo točno in poučno statistiko. Tako so n. pr. leta 1922 iz enega milijona rib dobili okrog 1657 hektolitrov olja, leta 1923 pa iz iste količine rib samo 66 hektolitrov. Znano je izredno blagodejno delovanje ribjega olja pri rachitisu, tuberkulozi, skrofulozi, slabokrvnosti in pri mnogih drugih boleznih. V čem to delovanje obstoji, še ni popolnoma raziskano. V prejšnjih časih so to pripisovali veliki vsebini inasti, pozneje jodovim vsebinam, ki jih olje vsebuje, sedaj pa pripisujejo ta učinek veliki količini antirahitičnega vitamina A. Današnja medicina ne smatra ribjega olja v toliki meri za direktno zdravilo, ampak za izbor-no hranilno snov. Jod in vitamin A izredno pospešujeta rast in razvoj organizma in s tem ugodno vplivata na razne kronične bolezni, pri nekaterih pa delujejo v veliki meri profilaktično. Tudi v gospodarskem pogledu je ribje olje velikega pomena. Mladili telet ni treba več hraniti z mastnim mlekom, ampak zadostuje, čc sc jim daje slabše mleko, pomanjkanje masti pa se jim nadomesti z ribjim oljem. S tem sc prihrani precej masla, ki ga lahko na mnogo bolj pameten način izkoristijo. Prostovoljna filmska cenzura v Ho!3ywoodu Zveza ameriških filmskih proizvajalcev in ra/posojevatcev se je končno prostovoljno odločila, da omeji nenioralnosti, ki so se neštetokrat kazale v filmih in je zato izdala nekaj norm za proizvajanje filmov, katere so odobrile vse članice, med njimi tudi Hollvvvodska družba. Ta kodeks obsega najprej tri načelne norme, nato pa daje celo vrsto navodil, kako te norme uveljaviti. Splošna načela so: Ne sme se izdelovati noben film, ki bi kvarno vplival na gledalca in mu morda izpodbijal moralna načela. Zato jc treba pri novih filmih predvsem gledati na lo, da simpatije publike ne bodo na strani zločina, zlobe in greha. 2. Kolikor le dopušča drama ali šaliivka, naj se predstavljajo neoporečne življenjske razmere. 3. Naravne in človeške postave ni dovoljeno smešiti niti ne sme predvajanje v gledalcih vzbujati nagnjenja in sifnpatij za kršitev. Med obširnimi navodili, ki slede tem normam je treba poudariti predvsem nekatere. Spoštovati je treba svetost zakona in življenja v domači hiši. Naj se ne razkazujejo družinski prepiri, nezvestoba moža ali žene naj se ne poudarja, ampak naj stopi v ozadje, tudi je ni dovoljeno opravičevati. Noben film in noben prizor ne sme žaliti verskih čutov gledalcev iu napasti kake konfesije- Nadalje tudi ni dovoljeno duhovnike predstavljati v komičnih figurah, kar se je dosedaj pogosto dogajalo, ali jih kazati kot neznačajneže. Da bi se le držal ta dogovor in ne bi ostalo samo pri besedah. V Nemčiji se jc v noči na petek pripetila velikanska avtomobilska katastrofa, pri kateri se jc razbilo naenkrat kar sedem avtomobilov, večic število ljudi pa je bilo težko ranjenih. Nesreča se je pripetila na cesli med tlemmclber-gom in Veckerhagnom v okraju Kassel. Po tej cesli se jc peljalo drug za drugim 28 novih avtomobilov z vojaki pionirske čete. Šlo je za velik vojaški manever. Avtomobili so bili novi in so imeli tudi nove patentirane zavore na zračni pritisk, ki so jih prav na tem manevru preizkušali. Na slrmih serpentinah k poioku Hemel, dotoku Vcsere, pa je skoraj vseh 28 zavor odpovedulo. Prvi avto se je naglo zakadil po serpentini navzdol, ustavili ga ni bilo več mogoče, in priletel ie na mosl preko Memla, kjer je obvisel. V nekaj sekundah mu ic sledil drugi, sc zaletel v prvega, ga pognal v grapo. Tako so sc ponesrečili šc ostali avtomobili, vse do šestega. Vsi so sc razbili na drobne kose. Vendar so imeli vozniki zadnjih petih voz toliko prisotnosti duha, du so med blaznim dirom po-skakali z aviov. Izpod razvalin šestih avtomobilov so potegnili osem težko in desel lahko ranjenih. Neki osebni avto se ie ob tci cesti že prej ustavil in so šli njegovi potniki no izprehod v gozd. Eden od ponesrečenih vojaških aviov se ie zaletel v ta osebni avlo, ga popolnoma razbil ' "ko pomnožil šlevilo ponesrečenih avtov Nemške • i vojaške oblasti so o tej nesreči uvedle isirožjo preiskavo. Za 20 dolarjev se je dat obesiti V Ameriki so nedavno priredili neki mladi fantje veselico. Pri številnih čašali »brezalkoholne pijače je nanesla beseda, na neke zločince, ki so bili nedavno usmrčeni. •Biti obešen, to mora biti strašno čustvo, pravi eden izmed njih. »Vseeno, toda kljub temu jc to najlepša smrt,« pripomni drugi. — »Ali jo želiš morda poskusiti?« ga vpraša prvi. Pristaš obešanja jc takoj stavil za 20 dolarjev, da bo prav rad izvršil ta poskus. Fantje, Zobozdravnik dr. Gutmann iz Schvvedta v Nemčiji se te dni zagovarja pred sodiščem, ker je umoril svojo ženo Rozo. Obtožnica mu očita, da je svojo ženo zadavil, da bi dobil visoko zavarovalnino. Osumljen je dalje, da je tudi svojo prvo ženo umoril. Mravlje in čebele v filmu Za opicami, konji, psi, mačkami itd. pridejo sedaj na platno tudi mravlje in čebele, in sicer izvrše o teh prezanimivih žuželkah zvočna filma. Človeško uho samo ob sebi za glasove mravelj ni dojemljivo, s pomočjo zvočnikov pa upajo ujeti šume, ki jih povzročajo mravlje in ki utegnejo služiti sporazumevanju. Zvočni film o mravljah pripravljajo strokovnjaki v zoološkem vrtu v Newyorku; film utegne postati za znanstvena raziskavanja zelo važen- Priprave so pa izredno težavne, ker je treba mravlje opazovati, ne da bi jih pri tem motili. Ravno tako je treba mikrofone Poskpje mednarodnega delovnega urada v Ženevi. Tc dni jjraznuje mednarodni delovni urad desetletnico svojega obstoja. Zgoraj na desni: Abert Thomas, ki že ves čas načeljuje uradu. ki so bili že precej dobre volje, so se takoj navdušili za to, da se poskus izvede na bližnjem drevesu. Da bi bila vsa prireditev na polni višini, so ga proglasili za zločinca in ga obsodili na smrt. Hitro so napravili vešala in privezali vrv. Nato so začel z obešanjem. Ko je goreč pristaš obešanja že čutil okoli vratu vrv, ga je popadel strah. Prebledel je in se bal izvršiti poskus. Njegovi tovariši pa so bili tako navdušeni, da se na bledost njegovega lica nihče ni niti malo oziral. Izpodmaknili so mu stol in fant se je zazibal na vrvi. Strašen pogled obešenca pa je naenkrat tako prestrašil njegove tovariše, da so se razbežali na vse strani, prepričani, da je že mrtev. Neka služkinja pa je čula krike, pritekla je zraven in prerezala vrv. Bil je že zadnji čas za rešitev nesrečnega fanta. Že je bil v nezavesti. Po dolgem naporu se jim je končno posrečilo, da so ga spravili k zavesti. Zanimivo pa je, da se je nekaj ur pozneje spomnil stave in se požuril, da jo iztirja. tako nastaviti, da bodo ujeli kolikor mogoče vse najrahlejše šume. Za nemoteno opazovanje so postavili majhno stekleno hišo. Dalje so mravlje zaznamovali z vidnimi številkami. Na ta način bo morda omogočen jasen vpogled v dnevno delo in življenje teh malih delavnih živali, ki so modre dovolj, da žive v urejeni državni skupnosti, vzdržujejo armado, in se pečajo s poljedelstvom in živinorejo. Ko bodo dovršili zvočni film o mravljah, se bodo lotili zvočnega filma o čebelah. Tudi tu stoji človek pred čudom svoje vrste, v katero je doslej prodrl samo površno. Tehnika zvočnega filma naj pomaga tudi pri odkritju globljih skrivnosti v državnem življenju čebel v čebelnjaku. Zeppelinovi poleti Mati in brat svetovnega boksarskega prvaka Schmelinga poslušala po radiu potek boja Letos bo »Grof Zeppelin« napravil naslednje polete: 15. junija poleti v Miinster, 17. bo letel nad Švico, 18. in 19. se vrača v Predarlsko, 21. v Hamburg, 23. do 25. v Berlin, 25. se vrača v Friedrichshafen. 2. julija bo letel nad južnimi nemškimi Alpami. 6. julija nad Porenjem. Ob priliki osvoboditve se bo spustil v Kolnu. 8. do 11. leti v Kremso in do Nordkapa. 12. do 13. leti v Neustadt na Harti, kjer se bo spustil. 15. leti 60 ur do Spitzbergov in nazaj. 29. leti 48 ur nad Anglijo, Irsko in Škotsko. 2. do 3. avgusta leti v Darmstadt. 12. bo letel 4S ur nad Vzhodnim morjem, Dansko, Švedsko in Finsko. 19. avgusta bo letel 48 ur okrog Italije, Sicilije, nad Jadranskim morjem, preko Krasa nazaj. 24. bo letel na Dunaj, kjer se bo spustil. -31. avg. leti v Leipzig, kjer se bo tudi spustil. >2ena, moje ovratnice si pozabila zložili v kovčegk »Nič zato, boš pa palice in dežnike zvezal z njimi.< 3)ežne plašče 7,a gospode v naive&ii izberi, dalje predpisane za oficirje ter sive za organe finančne straže prodaja najugodneje DRAGO SČHWAB — LJUBLJANA Dan ruske kulture V nedeljo, dne lo. junij« ob 8 zvečer »e je vršila v Bel i dvorani bolela »tJnlbn ruski kulturi iu ruskemu vojnemu invalidu posvečena proslava »Ruske Malice . — Uvodno besedo je govoril univ. profesor iinovičeva drauaska ustvaritev -Djurad Sinederevact. V naši državi se mudi priznana poljska knji-žpvnica Kazimicra Alberti. Prejšnji teden je bila v Zagrebu, sedaj je v Belgradu. Prepotovati namerava Srbijo, Bosno in Dalmacijo, kjer bo ostala nekaj mesecev. Pripravlja knjigo o Jugoslaviji. š>pe-cijalno se zanima za samostane v Južni Srbiji in njihove starinske freske. Kazimiera Alberti je soproga književnika Stanislava Alberti-ja iu je doslej izdala pesniško knjigo z naslovom Moj film . Grigorije Božovič je te dni Izdal že trotjo knjigo v fetošnjein letu. »Urezane isllne . (Cvijunovič). Obsega potopisna pisma. Ob priliki spregovorim obširneje o njeni; V prihodnjih dneh Izide nova pesniška knjiga Janka TufegillMa -Srce druniovnika (pocestneža). Majsko-junijska številka »Letopisa Matice Srp-*ke« je obsežna (IH pol) in pestra. Samo par dokazov] Pesniki (Domjame, Lovrič, Šajkovič, Jovičič, Jonič, Vesič. Drenovac); prozaisti (Nikolič, Petrovič), članki: Rttsko slikarstvo (K. Strajuič). Rnsma-tranje o duši (dr. Ks. Atanasijevič), Rousseau, Tolstoj, Gamlhi (dr. M. Markovič), Glavne ideje, linije i ličnost i bugarske književnosti (B. Tokin), O prvim pojavama frane. kulture u srp. društvu (M. Kostič). Iz književnog života moderne Dansko (I. del, L. Smodlaka), Naša emigracija i propagandistička književnost (A. Stanojevič) itd. »Udruženje Vojvodana« v Belgradu je pokre-nllo novo serijo knjig z naslovom »Biblioteka jugo-slovensko; jedlnstra«. Kot prvi zvezek je Izšla knjiga V. Petroviča sumadlja i Vojvodina«. Stane 5 dinarjev. Naročati: Uzunmlrkova ul. 5, Beograd. Učenci belgrajske »Umetniške šole«: prirede ob koncu vsakega šolskega leta prijetno razstavo. Tako tudi letos. Posebno pozornost so vzbudili Daro-slava Vijorovic, Mihajlo Vukotič (slik.) in Vladeta Plperskf (kip). Izšla je 4. Številka »Kritike«. Belgrad, 14. junija 1930. T. P. A. Medved: Za pravdo in srce Slavnostna predstava Katoliškega društva rokodelskih pomčnikov« v Ljubljani. Svojo pctinsedemdesetlelnlco je Kat. dr. rokodelskih pomočnikov v Ljubljani proslavilo najprej z gledališko predstavo, ki se je vršila v soboto 14. jun. zvečer v dramskem gledališču. Društvo, ki je vzgojil« mnogo igravskega naraščaja in Je bilo prvo umetniško torišče večine naših največjih iglavcev, je s to prireditvijo prav lepo poudarilo svoje umetniško vzgojne težnje. Medvedova žaloigra: Za pravdo i n srce, ki so jo igrali, je postala pri nas žo skoraj ljudska igra in zdi se, da jo lo Medvedovo delo, dasi klasicistično po idejnih motivih in slogu, kljub temu v zlnislu tragičnega pojmovanja in čuvstvo-vanja prav domače. Delo pa za oder potrebuje močne okrajšave in marsikake scen i Sne spremembe, kar so prireditelji ludi storili. Igra je potekala gladko in je v neprisiljenem oblikovanju našla svoj pravi izraz kot ljudska igra slovenskega značaja. Režiser Fr. Gajela je s svojimi igravci dosegel prav lep uspeh; ima predvsem čut za situacijo — kar je pokazal v kmetskem zborovanju koncem lil. in v začetku IV. dejanja. Tu je prišel predvsem do Izraza dober prirodni čtit — in če jo ljudska celota včasih prešla bolj v frmitalno živo sliko ali pa v enoglasen zbor. nič hudega. Režiser sam je dober igravec, le da se mu je poznala utru-; 'jonost in nervoznost. Njegov Andrej je bil'nevsiljiv, j in dovolj preprost. Izmed drugih igravcev bi omenili IMznio g. Novaka, ki je izmed vseh Dizmov, kar sem jih kdaj videl, najbolj prepričevalen in človeški; dober je bil ta Dizma predvsem zato, ker jo s svojo naravnostjo nekoliko zakril prehudo intrigantsko usmerjenost drame in je zato lahko prišla bolj do veljave ljubezenska tragedija. Erazem g. Pečarja je bil kljub življenjsko malo verjetni Medvedovi figuri dovolj resničen mehkosrčni plemič. Gdč. Kavčičeva je med vsemi igravsko in jezikovno lin odru najbolj doma. Njena Katarina (je bila usmerjena že preko okvira ljudske igro, v klasicizem. Grajan g. Vranfifa. ki je znan in izvež-ban igravec, je bil nekoliko premehko zastavljen, vendar prepričevalen; Lokvanec g. Pura je bil za režiserja zelo hvaležna oseba — ni stal v ospredju in vendar je bil z neprisiljeno, skromno in resno igro povsod tak, da se je uveljavil. Nekaj mask, med njimi ludi grajščakiroje Barbare in nekaj graj-ščakov je molilo in pokvarilo uspeh igravcem. Dober je bil tudi Valvazor g. Ganonljn. V splošnem se da ugotovili, da je bila igra dovolj dobra celola in je zlasti nepokvarjeno in nevsiljivo izčrpala vsebinsko stran tragedije. Posebej pa bi pri tej priliki še omenil, da igravci, ki kažejo veliko naravnih darov, potrebujejo stalne jezikovne šolo. Pri nekaterih se sicer pozna vpliv gledališča, pri drugih pa se čuti jezikovna negotovost in nepoučenosl. V lem je važno vprašanje Ljudskega odra in odra Društva rokodelskih pomočnikov. ki imata mnogo istih igravcev. — Obisk predstave ni bil docela zadovoljiv. Gotovo je bilo sicer več prostorov prodanih kakor zasedenih, vendar ni v redu, da društvo, ki ima staro tradicijo in veliko prijateljev, no najde tiste pozornosti, kot jo zasluži. F. K. Ljubljansko gledališče Opera. Začetek ob 20 Torek, 17. junija: POVRATEK - MOzICEK - SVATOVAC. Red D. Izredno znižane ccne. Sreda, 18. junija: DOLARSKA PRINCESA. Red B. Mariborsko gledališče Torek, 17. junija ob 20. uri: BOBROV KOŽUH, ab B. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 18. junija ob 20. uri: ADIEU M1MI. Izven. Poslovilni večer g. A. Harastoviča. Radio Programi Radio-Ljubljana* Torek, 17. junija: 12.30 Reproduciran« glasba 13.00 Časovna napoved, borza, repro-ducJruna glusba. 13.">u |z današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Uudio-orkcstru. 18.30 Reprodu-cirunu glasba. 19.00 Dr. Toplak: Nekaj poglavij iz higijene mladega človeka Sokola*. 19.30 Dr. l>rcobražcnsky: Ruščina. 20.00 Prenos h Zagrebu. 22.00 Časovna najiovcd in poročila, gla&bu. Sreda, 18. junija: 12.30 Reproducirana glasba 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Olrošku ura, ga. Gabrijelčičeva. 18 Koncert radio orkestra. 19 Dr. p. Rom. Tominec: Lev Nikolajevič Tolstoj. 19.30 Dr, Rupel: Srbohrvaščina. 20 Solospeve s klavirjem poje^gclč. Antič. 21 Koncert radio orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. DrugI programi t Sreda, 18. junija: Beograd: 17.30 Koncert radio kvarteta. 20 Arije in dueti. 21.15 Koncerl radio kvarteta. Slovanska ura. — Budapest: 12.05 Koncert vojaike godbe. 17.45 koncert orkestra. 20.10 Prenos iz studia. 21 Pevski koncert, 22.10 Koncert cig. orkestra. — Dunaj: 16 Koncert orkestra. 20 Velike Bachove kompozicije za orgije. 20.50 Anekdote, nato ko-media »Atejitat«; nalo zabavni koncert orkestra. — Milan: 19.15 Večerni koncert zabavne glasbe 20.30 Pester koncerl, nato koncert zabavne glasbe, -— Praga: 20.30 Koncert narodnih pesmi. 20.45 Klavirski koncert, 21.15 Zborni koncert. — Lan-genberg: 20 Večerni koncert, nato plesna glasba — Rim: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. 21.01 »I Rantzau«, opera (Mascagni). — Berlin: 20 Zabavni koncert. 22 Slušna igra: »Orfej«, nato zabavni koncerl. — Katovice: 20.15 Večerni koncert orkestra. — Toulouse: 19 Orkestralni koncert. 19.40 Orgije. 20.15 Simfonični koncert. 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 19.35 Koncert zabavne glasbe. 20.30 Zborni koncert. 21.15 Koncert jazz or-kestra. Iz društvenega življenja Krekova družina Sv. Peter se udeleži proee sije Sv. Rešnj. Telesa v svoji fari. Udeležba je obvezna za vse. Zbirališče ob po! 6 zjutraj pred škofijsko hišo nasproti župnišča. Procesija bo v četrtek. Prosveta Krakovo-Trnovo v Ljubljani obvešča vse člane iu članice fantovskega in dekliškega odseka, da se Prosvetno društvo udeleži na praznik sv. Rešnjega Telesa skupno svečane procesije, v civilu s prosvetnim znakom. Zbirališče ob 6 zjutraj v društvenem domu. — Tajnik. Zadruga brivcev, friaerjev iu lasniearjev t Ljubljani sporoča cenj. občinstvu kakor tudi članom. dn bodo brivnice in daniski saloni v četrtek na dan Sv. Rešnj. Telesa celi dan zaprti. — Načelstvo. Dvokolesa teSa od 7 kg naprej uajlaijega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo M tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika isbara, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" P. B. L., tovarna dvokole* te otroških vozičkoT, LJUBLJANA, Kario?*k« e. M, 4. Čudežni Balzam Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni Radio - Balzam, s katerim sem odpravil 11 let stara kurja očesa in bradavice. Priporočal sem tudi drugim prijateljem Vaše dobro sredstvo. S spoštovanjem! Ivan Vidovič, posestnik in lovec, Slatina št. 36. — Rešite se ludi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. s čudežnim Radio-Balzamom. - Lonček 10 Din (predplačilo), ali 18 Din na povzetje pošlje R. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška ulica 10/a. — Vsak lonček ima jamstvo! '•ŠŠŠŽ-Ž SD^o-a m_ -> Z o a .. pj «00 l-silfiSB 5.25.g j:g c«ca ..pas "O • O - 2 — ii i1 § IS-3 4D„q . 2 « N CQ 1 j! 5 i -si | 2 N"a £ ■i d ^ .2 s " i •§uiQ at/5 d ■Bo 3 _ O > « »o 2 «8-2 g« S g"3 •SaSScž I o< Maurice Constantin Weyer: 55 Človek se sklanja svojo preteklost. čez • • .. Spet so je začela borba z mrazom. Bil je manj bridek, seveda, kot v Athabaski, če si pogledal le na toplomer. Le počasi se živo srebro pomika navzdol, ne skriva »o plaho v stekleni krogljici, kakor tam. A zrak je nasičen z vlažnostjo. Imaš občutek, kakor da se hoče naseliti vsa megla, ki jo veter podi s Hudson-baia, v tvojih oblekah, na tvoji koži. Kakor je tudi nepremočljiva tvoja obleka, vlažnost vendar prodre skozi njo. Pod obieko se razleze in ti jemlje dragoceno toploto. Prsi, hrbet in pazduha ti postajajo mrzli. Megla ti leze na ramena, po rokah do komolcev in doli, do členkov, ter ti premoči celo rokavice od znotraj. Do kosti jo čuti?. Odira ti kožo s prstov ter lomi sklepe... Zjutraj si kakor ubit. Le s težavo zavozla« vlažno jermneje na pasji opravi in vso prvo uro marši ranja se trudiš v molčanju, mrazu in megli najti svojo lastno toploto... Potem se ti zdi, da postaja tencica med teboj in gozdom prozornejša. Sivi trn, tenmomodra cedra ti razkazujeta vso svojo krasoto. Sklepi začenjajo spet spodobno funkcionirati, smuči drčijo v taktu, snežna odeja se praši kakoir puh ... Tam zadaj, na jugu, jc že solncr razbilo meglo s čarobno palčico... Sneg nima več rumenkaste barve. Njegovi kristali se svetijo v vseh barvah ... če za hip postaneš, tla se psi oddahnejo in cla si zapališ pipo, ugiedaš vse barve nu svojem mestu: rdečo nasproli zelene, modro nasproti oranžasti, vijoličasto nasproti rumene... Kakor da si spoznal gluntaoeve prevare- Če ne gledaš z ostrini očesom, vidiš le drevesa v razkošni lepoti, migljajoča, pestro svetlikajoča se in zabrisane barve... Kdo bi je ne ljubil, te krasne zime, ki je tako lahko osvojiti ne moreš? * ... Pridejo dnevi, ko sneži. Neslišno žuborenje, ki pokopu,je grmovje ... Neslišno drčijo dile po puhastem snegu, da obstaneš nenadoma pred krdelom severnih jelenov, ki neslišno pobegnejo', v oblaku snega. ... Mraz se stopnjuje, sneg škriplje pod sanišči in sneškami. Dih se ti ustavi na bradi, ledene sveče visi jo od ustnic. Prodiranje postaja težjee... Toda proviant sc zmanjšuje, polagoma začneš hujšati. K sreči je tu goščava in divjačine najdeš dovolj, pa kje kak brleg, kjer se spočiješ v družbi psov ob toplem taboriščnem ognju, ki te greje, pa: ješ in še ješ, dokler te ne ogrne ljuba noč v svoj plašč. * Tu so naselbine gostejše nego na severozapadu. Večkrat sem naletel na sledove smuči ali pa sem ugledal v mraku hušniti kako pošast mimo — kakega v peslro obleko napravljenega Indijanca ki je oprezoval kako sled. Bili so možje iz rodu Chippe\vaya, najodličnejši lovci in najspretnejši vozači na kanu ... Zdaj seveda so imeli kanu, obešeni na veje z dnom proti nebu svoje zimsko spanje. Vrtinci, ki jih znajo indijanci preskočiti z kanuji vred, so se brezmočni opirali ledenemu oklepu, ki jih tie držal v jetništvu. Tod so delali možje za stare firme, za Hudsonbai-Company in za Revillon Freres. S tem, da so se pri njih zadolžili, so za vekomaj postali od njih odvisni in nemara ga ni slučaja, da kateri Chippevvaya-indi-janec ne bi bil pošteno plačal s svojimi kožami tobaka, moke, lanu in smodnika, ki ga je prejšnje poletje prejel kot predujem. Ta zveza zožuje trg zelo občutno. Pa so vendar še tu in tam manjša tržišča, kjer lahke nakupiš dobrih kož. * Imel sem srečanja z domorodci, ki so- pomenila hudo preizkušnjo za moje diplomatične sposobnosti. Saj sem dobro vedel, kaj počenja indijanec, ki sem ga imel pred seboj, a on je glede mojih namenov tipal popolnoma v temi, ter me smatral najprej kot vsiljenca v njegov revir. Treba je bilo, da si napravi jasno sodbo, preden mi je poklonil svoje zaupanje. Po kratkem, trdem ;. b'jou! b'jou! se je domorodec vsedel na drugi konec šlora, na katerem sem jaz že sedel. Ponudil sem mu tobaka v znak prijateljstva. Dokler si .je polnil pipo, ,sem ul.judno gledal v tla. Takisto on, ko je z bliskovitim pogledom premeril smer mojega sledu, moje pse, moj tovor, obleko, kroj mokasinov in obliko mojih snežk. V dolgem svečanem molku je puhnil debel oblak dima od sebe med tem ko je okamenel njegov obraz v neprodirno masko, iz katere nisi znal razbrati ničesar, prav ničesar. Prestrašil me je z nenadnim vprašanjem: Odkod prihajati?« Kadar sem povedal odkod in kam, se je mož spe' pogreznil v molk ter razmišl jal, kakšen namen bi neki mogel imeti moj prihod. A ni si upal postaviti vpra sanja. Previdno sem jaz sam napeljal pogovor tako, iz-kušal izvedeti, koliko plačujejo konkurenčna podjetji za kože. Mimogrede sem spustil opazko, da se morda obeta nova konkurenca pri nakupovanju in kakšn« koristi zna od tega imeti glavar večje družine, ne da bi rekel kaj naravnost neugodnega o velikih firmah Prav počasi se je Indijanec odtajal, začel se je zanimati. Moje srce je bilo veseleišc v upanju, da se mi je posrečil nov korak v igri, ki sem jo igral proti velikim firmam, ki so gospodarile eozdovoin. j J ' § Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.0qlasinad 9 vrstic se računajo višje.Za oglase slroqo ttgovskega in reklamnega značaja v$aka vrstica 2Di*tt. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za "šifro 2Din.V>ako Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena rnamka.Cek.račun ljubljaria1Q.3M9.Te!3t23-28. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. II Službeiščejo Trgovska pomočnica želi premeniti svoje mesto. Izurjena je v trgovini z mešanim blagom. Dopisi se prosijo na upr. »Slovcnca« pod: Mlajša moč« št. 6S78. Flavtist za orkester in pihalno godbo, po poklicu rudar, sedaj reduciran, išče posla. — Ponudbe na Ivan Kalšek, Loke 420, Trbovlje I. Natakarica inteligentna, s kavcijo, išče službe. Cenj. ponudbe na upravo >Slov.« pod »Takoj«. ilužbodobe Pekovsk. vajenca z VSO oskrbo sprejme Ant. Praprotnik, Jesenice. Hlapca za kmetijo sprejmem, najraje od 17—22 let starega. Fran Čeme, Moste št. 7, pri Ljubljani. Trgovskega vajenca sprejmem takoj. Kramžar Franc, trgovec, Šmartno pri Slovenjgradcu. Krojašk. pomočnika sprejmem takoj za navadno krojaško delo. Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Anton Bečaj, krojač, Št. Vid štev. 10, p. Begunje pri Cerknici. Služkinjo ki je vajena gospodinj stva, starejšo, sprejmem k trem osebam za 1. julij. Plača po dogovoru. Ivan Vodiškar, Zadobro-va 13, p. D. M. v Polju. Za dve dijakinji srednje šole se išče za prihodnje šolsko leto stanovanje s hrano in klavirjem v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6968. Učenko pridno, katera ima res veselje do trgovine, sprejmem. - Š. Šerbak. trgovina z meš. blagom, Pa-meče, p. Slovenjgradec. Dekla vajena del na polju in doma, se sprejme. Poizve se: Poselska zveza, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta, Ljubljana. Žagarja na venecijanko in krožno žago, ki je vajen hrasto-vine in bukovine, sprejme Jakob Dereani v Žužemberku. Dva vajenca za tašnersko - sedlarsko stroko sprejme tovarna v Sp. Šiški. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6953. Trgovskega slugo takoj sprejme trgovina Ljubljani. Ponudbe samo pismene s sliko in službenimi podatki na upravo »Slovenca« pod št. 6972. Stara gospa ali gospod se sprejme v vso oskrbo takoj. Solnč-na soba z lepim vrtom. Naslov pod št. 6952. Objave Razpis! Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev nekaterih mizarskih del v šolskem poslopju v Šiški in v šoli na Barju. Ponudbe jc vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 23. junija 1930 ob 11 dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni pripomočki za vlaganje ponudb. — V Ljubljani, dne 13. junija 1930. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske. Župan: Dr. Puc, predsednik. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1, Proda se hiša z lepim vrtom, na lepem prostoru ob cesti, pripravno za kako obrt. — Dravlje št. 3. Cena ugodna. Poizve se istotam. Nova hiša enodružinska, z vrtom, v Mariboru, naprodaj. — Ogled v stanovanju, Dušanova 2, vsak dan od 8—17. Mlin na 4 kamne in žaga ve-necijanka na parni pogon z lokomobilo do 50 KS, na zelo prometnem in brezkonkurenčnem kraju, zaradi pomanjkanja kredita ceno naprodaj ali vzamem kompanjona do 100.000 Din. — Naslov v upravi pod št. 6950. Posetvo naprodaj! Posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, njive 25 mernikov posetve, travniki, 3 gozdi, vse v lepi ravnini tik ob dež. cesti v vasi Gabroviče, fara Krka pri Stični, se iz proste roke proda. -Ceni se 100.000 Din. Pojasnila daje Anton Zupane, žagar, Znojile 12, Krka. HMHOHBBj Trgovski lokal s skladiščem, oddam v najem v novi hiši, Dunajska ccsta 37. - Naslov v oglas, oddelku »Slov.« pod štev. 6899. II Kupimo Pianino in avto poltovornega, kupim. — Ponudbe na: M. Ober-star, Cerklje ob Krki. Vsakovrstno zlato Kopate po najvišjih cenab ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Prodamo Kuhinjska kredenca naprodaj. Mavrerjeva ul. št. 24, Spod. Šiška. Košnja obstoječa iz treh travnikov na Ižanski cesti, se proda. Poizve se: Hotel »Soča«, Ljubljana. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chtorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako so vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusito najprej z malo tubo Chlorodontr paste, ki slane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenom omotu z napisom Chlorodont Dobiva so povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno ono poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornica Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 8. Košnja se odda. Ljubljana, Dre-nikov vrh št. 1. Pozor, stavbeniki! Proda se 32 kom. sobnih vrat 200 X 90 cm ter 20 komadov oken 150 X 150 trodelnih. Vse je popolnoma novo, kompletno, nakovano in grundirano. - Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Tudi na drobno« št. 6883. MIROSLAV ADLEŠIČ dipl. phil. VERA ADLEŠIČ, roj. BATTELINO poročena 14. junija 1930 II Obrt Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Uica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lilija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telelon 28—20. Hotel restavracijo Mariborski dvor, Oset. - Prenočišča, kopalnica, garaža, avtomobil. Posečajtel Tvrdka A. VOLK Ljubljana. Resljeva ccsta 24. uudi najccneje »sc »rste pšenično moko in druce inlevske izdelke. Zahtevajte cenik! A ho mc iczlfo soinCnc pege tedaj enostavno vzamem FELLER-JEVO ELS A-CRE-► ' ME POMADO, ter si z njo na tanko zjutraj in zvečer n a m a že m obraz. Pege izginejo in z njimi tudi vse ostale napake, a obraz ostane čist in voljan. Za lase pa vzamem samo močno ELSA-POMADO za rast las. Posiopolle tudi VI laho ~ pomagalo Dode ludi Vam t Po pošti dva louca eue ali po on louee vsake Elsa-pomadu stane Din 4U'— franko, če se denar vpošlje naprej: po povzetju I)ln 50"—. Dobiva so povsod. Kjer ue, naroči to naravnost pri E1IGE* V. FELLEtt. leharnar Stubica Donja, Elsatrg št. 134 Prirodno orlopedično mehanično • HIIIHMHIHHIIIHMIlHMHIIMHMItlllHHlMIH Šiviljo-steparico samo dobro moč, z dobro plačo, sprejme takoj tovarna v Sp. Šiški. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6954. Dobro mesto pri majhni družini dobi poštena služkinja srednjih let ki zna samostoj-njih let, ki zna samostoj-opravljati vsa hišna dela in malo šivati. Plača in nastop službe po dogovoru. Zglasiti se je takoj v mlekarni Sv. Petra cesta št. 53. Hlap«c dobi službo. - Tržaška cesta 16, Ljubljana. Pouk Šoferska šola I. oblast, konc., Camernik, Ljubljana, Dunaiska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Lepa, zdrava deklica stara eno leto, se odda za svojo, ker jo revna mati nc more preživljati. Dopise se prosi poslati na upravo »Slov.« pod Stanovanja Opremljeno sobo oddam 1. julija solidnemu gospodu. Mavrerjeva ulica 24, Sp. Šiška. LECENJE KILE IVIltlMItllVItlVIll • •MlllItllMIlllfflllltlMtMIM Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da smo izgubili dobrega očeta PRODNIK JANEZA trgovca in posestnika v Kregarjeveni ki je dne 15. junija, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega dobrega očeta bo v sredo ob pol devetih v Stranjah. Krega rjevo, dne 15. junija ,1930. Žalujoči otroci. Brez operacijel Brez bolečin! Brez motenja poklica! Po nemškem drž. patentu štev. 483.091 « 490.841 « avstrijskem patentu « 115,037 PREDVAJANJA: Klagcniurt, hotel Janah, Kolodvorska cesta 5 v četrtek, dne 26. junija od 8 - 12 ure. Villacb, gostilna Lamm, Kari Fischer, v petek, dne 27. junija od 8-12 ure Spielield, gostilna Koschl, v soboto, dne 21. junija od 8 - 12 ure Po operaciji se zopet poiavivša kila ozdravljena z .mojima patentoma. POTRDILO: Svojo 3-4 leta staro kilo sem dal operirati v januarju 1929 in sem moral doznati, da se je po 5 mesecih zopet obnovila. Porabil sem sedaj patent tvrdke Worner in morem danes po 4 mesečni porabi potrditi, da je moja kila popolnoma ozdravliena. Med tem časom sem mogel neovirano opravljati vsakdanje posle in nisem imel ne bolečin ne drugih teškoč. Millstadt am See 13. aprila 1930. Bogoljub S . . . Umrla je naša mati, gospa Ana pL Tomeigo K večnemu počitku jo spremimo v torek, dne 17. junija ob 16 od njenega doma na Poljanski cesti. Svete maše zadušnice se bodo brale v sredo, dne 18. junija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. L j u b I j a n a , dne 15. junija 1930. Rodbina Tornago. Opozarjamo no .IHoli oglasnih, v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Namesto posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Frana Lovšeta se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, mestnemu župniku gospodu Finžgarju za njegove tolažilne obiske med boleznijo, častitim sestram usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost, dalje »Zadrugi mesarjev in prekajevalcev«, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem številnim prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Ljubljana, dne 16. junija 1930. Globoko žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol čofc Izdajatelj: Iran Rakovec. Urednik: Frnnc Kremžar.