pteCSBS V gSUfvluL
Leto XVIII., št. ltt
Ljubljana, sobota 29» maja 1937
Cena 2 Din
Upravnlštvo, i-tfuDljana, tinafljeva ulica 6 — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 8126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova UL 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova uL St. V Telefon St. 190.
Računi pri pošt- ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241.
Slovenska žena v deklaracijski dobi
Obrazložili smo, kako pomen majske deklaracije ni bil samo v njeni notranji vsebini, temveč skoraj še bolj v tem, da je izjava Jugoslovanskega kluba postala izhodišče velikega narodnega pokreta, katerega končni cilj je bil osvoboditev celokupnega jugoslovenskega naroda in njegova združitev v samostojno, nacionalno državo. Da je pristanek na načela majske deklaracije pri nas v Sloveniji dobil otvorjeno plebi-scitarni značaj, za to gre v veliki meri zasluga slovenski ženi. Dogodkov, ki so se odigrali v naši narodni zgodovini od maja 1917. pa tja do oktobra in decembra 1918, si ni mogoče zamisliti brez slovenske žene ln slovenskega dekleta.
Še dolgo po proglasitvi majniške deklaracije je bilo vsako javno nacionalno gibanje do skrajnosti otežkočeno. Prilike so bile izredno težavne. Cele generacije naših fantov in mož so bile pod orožjem, ali pa pod grudo. Od dne do dne je življenje postajalo težje. Kar je ostalo doma, je bilo sicer polno odpora in gneva proti neznosnemu režimu tujih vlastodržcev, toda nedostajalo je organiziranega izraza za to razpoloženje.
V tej dobi stopa na plan slovensko ženstvo. V politično razburkanih časih in v trenutkih velikih odločitev igra žena dostikrat izredno odločujočo vlogo. Ona ni politični računar. V njej ni oportunizma in v njeni prirodi je, da instinkt lažje in bolj neposredno izbruhne na dan. Njen spol ji daje izjemen položaj in ko se sila že upa udariti na moža, se pred ženo še vedno obotavlja. Tako je bilo tudi ob prelomu iz leta 1917 v leto 1918. Takrat je slovenska žena občutila, kolike važnosti mora biti, ako se volja naroda čim krepkejše in močneje uveljavi. In kar moški svet ni mogel, in bi v prilikah, v katerih smo se nahajali, morda tudi ne zmogel, to je storila slovenska žena.
Podpisovanje izjave slovenskega žen-stva, ki se je izrekla za načela majniške deklaracije in povrh terjala konec prelivanja krvi, je pomenilo izvedbo plebiscita našega slovenskega rodu za osvo-bojenje in zedinjenje. Onih 200.000 podpisov, ki so jih takrat zbrale slovenske žene za majniško deklaracijo, to ni bilo »žensko« glasovanje. Tu so oddajale svoje glasove slovenske matere za svoje otroke, slovenske hčerke za svoje očete, sestre za svoje brate, zaročenke za svoje ženine. In tako so njihovi podpisi bili glias slovenske družine, slovenske hiše in onih sedem knjig, v katerih so imena podpisnic ženske deklaracije, je prava gruntovnica naše zemlje z mesti, trgi in vasmi, njivami, travniki, gozdovi, tovarnami in delavnicami, položena v zakladnico Jugoslavije.
Akcija za podpisovanje izjav naših n se je razvila v pravcati buditeljski okret. Narod se je razgibal vse tja do ■oslednje koče. Brez razlike političnega mišljenja in socialnega položaja je gospa iz mesta roko v roki s preprosto bajtarico govorila isti jezik, iznašala iste misli. In slovenska žena, slovensko dekle sta poskrbeli, da je naša narodna stvar postala predmet vsakdanjega razgovora ob domačem ognjišču. Večje propagande si naša narodna misel ni mogla želeti in tudi ne bolj uspešne. Da je tok dogodkov, ki so v letu 1917. in 1918. strmoglavili drug čez drugega in nas v kratkih mesecih pripeljali pred vrata Jugoslavije, mogel najti nas Slovence v glavnem pripravljene za novo življenje, imamo ne v mali meri zahvaliti našemu ženskemu deklaracijskemu pokretu. Pokretu, ki je v kratkih mesecih premagal, kar so prej stoletja navalila na slovensko hišo.
Za vedno ostane zabeleženo, koliko poguma, vztrajnosti in požrtvovanja je takrat dokazalo naše ženstvo. Zbiranje podpisov ni bilo povsod lahka stvar. Bilo je treba premagati mnogo notranjih predsodkov, ali tudi mnogo zunanjega odpora. Zlasti na naših narodnih granicah, v obmejnih krajih, je naše ženstvo za svoje plemenito delo moralo prenašati mnogo ponižanja in preganjanja. Arhivi naših ženskih organizacij morajo hraniti na stotine in stotine dopisov, ki pripovedujejo, kako so se organi avstrijskih oblasti, prepojeni nemškega duha, narodni odpadniki in nasprotniki našega naroda znašali nad slovenskimi ženami, ki so pobirale podpise. Ali nič ni pomagalo! Slovenske žene in dekleta so se čutile stražarke obmejnega ozemlja in baš one, ki so živele v teh krajih pod krutim nasiljem, so tem bolj globoko občutile veličino narodnega edinstva bodoče narodne svobode.
Ženski plebiscit iz leta 1917/1918. je veliko narodno in politične delo Tem bolj dragoceno, ker slovenska žena ni vprašala, kako bo izgledala hiša srečnejše dece, nego je samo hotela svobodni dom, močan in trden, da se za vedno zoperstavi tujcu in njegovi sili. Ženski deklaracijski pokret je bil čisto idejnega značaja in je baš tudi s tem dobil svoje častno mesto v našem nacionalnem boju Ni bilo pretirano, da je načelnik Jugoslovanskega kluba pri slo-jresni izročitvi ženskih podpisov progla-
: 3 Steagosko fpnshm za »likpga sobo-
NOVA ANGLEŠKA VLADA
Včeraj je Baldvvin odstopil kot predsednik vlade, nakar je novo vlado sestavil Neville Chamberlain - Hoare notranji minister
London, 28. maja. r. Danes je ministrski predsednik Stanley Baldvvin izvršil svoj zadnji državniški akt, podal je ostavko, ki jo je sam napovedal že pred meseci, ko je izjavil, da se namerava umakniti iz aktivnega političnega življenja in le še v primeru nujne potrebe postaviti svoje sile v službo domovine. Angleška politična javnost in ves britanski imperij sta morda odhod redko katerega državnika spremljala s tolikim obžalovanjem kakor današnji korak sivolasega državnika, ki je z velikim uspehom, previdnostjo in izkušenostjo vodil posle prostranega britanskega imperija, že ves zadnji čas, zlasti pa v dnevih kronanskih svečanosti je angleška javnost izkazovala poslavljajočemu se premieru na vse načine svoje simpatije. Tudi danes so ga na poti v dvor spremljale ovacije množice, ki so hotele na ta način še poslednjič izraziti popularnemu državniku svoje simpatije in svojo hvaležnost.
Baldwinova d emisija
Baldvvin se je davi ob 9.30 v predpisanem kroju odpeljal na dvor. Na poti od njegovega stanovanja do dvora so ga množice navdušeno pozdravljale. Kralj je sprejel Baldwina v slavnostni dvorani, ter z obžalovanjem sprejel na znanje njegov nepreklicni sklep, da se umakne z odgovornega mesta ministrskega predsednika. V znak izrednega priznanja za zasluge, ki si jih je pridobil za britanski imperij v teku svojega dolgoletnega državniškega dela, je kralj odlikoval Baldvvina z najvišjim britanskim odlikovanjem, z velikim križem reda angleškega cesarstva. Obenem ga je pozdignil v plemiški stan in mu podelil naslov earla s pridevkom »of Bew-dley« po volilnem okraju, ki ga je Baldvvin nepretrgoma zastopal 30 let v spodnji zbornici. S podelitvijo plemiškega stanu je postal Baldvvin član lordske zbornice. Po svečanem delu avdience je kralj povabil Baldwina v svoj zasebni kabinet, kjer se je z njim razgovarjal nad četrt ure. Vidno ganjen je Baldwin ob 10. zapustil dvor in se mahaje z roko zahvaljeval za ovacije, ki mu jih je prirejala zbrana množica. Odpeljal se je na svoj dom in je že popoldne s soprogo odpotoval v Che-quers, kjer bo prebil počitnice. Pozneje se bo odpeljal v Aix les Bains. kamor zahaja na oddih že dolga leta.
Lista nove vlade
Kmalu po odhodu Baldvvina je bil pozvan na dvor finančni minister Neville Chamberlain, ki ga je Baldvvin po angleškem tradicionalnem običaju predlagal za svojega naslednika. Ko mu je kralj sporočil, da mu poverja mandat za sestavo nove vlade, je Chamberlain izjavil, da bo storil vse, da čim prej izvede poverjeno mu nalogo, čeprav je bilo med Baldwinom in Chamberlainom vse že prej dogovorjeno in so bila v glavnem razčiščena tudi že vsa vprašanja glede sestave nove vlade, je imel Chamberlain vendarle še običajna posvetovanja s predstavniki parlamentarnih skupin, že prej pripravljena ministrska lista je bila še nekoliko izpremenjena.
Chamberlain je že kmalu popoldne končal svoja posvetovanja in je sestavil naslednjo definitivno listo nove vlade:
Ministrski predsednik: Neville Chamberlain (doslej finančni minister);
finance: sir John Simon (doslej notranji minister);
notranje zadeve: sir Samuel Hoare (doslej mornariški minister);
zunanje zadeve: Anthony Eden; domin ioni: Lamcolm Macdonald; kolonije: Ormsby Gore; minister za Indijo: lord Seedland; mornarica: Duff Cooper (doslej vojni minister);
vojska: Hoare Belisham (doslej prometni minister);
letalstvo: viseont Sevveton; narodna obramba: lord Inskip; minister za škotsko: Elliot; narodno zdravje: Kingsley Wood; prosveta: lord Stanhope; narodno gospodarstvo: Oliver Stanley (doslej prosvetni minister); kmetijstvo: Morrison; delo: Ernest Brovvn; promet: dr. Burgin; javna dela: sir Sasson; lord-predsednik sveta: lord Halifax (doslej minister pravde); pravosodje: de la Ware. Najvažnejšo izpremembo v novi vladi predstavlja imenovanje dosedanjega mornariškega ministra Hoare ja za notranjega ministra. V političnih krogih je to zbudilo največjo senzacijo. Iz tega sklepajo na ostrejšo smer v notranji politiki, ker velja Hoare za strogega spoštovatelja pisanih in nepisanih angleških zakonov. Ostali ministri so deloma ostali na svojih dosedanjih mestih, deloma pa so zamenjali resore. Docela na novo so stopili v vlado pravosodni min. de la Ware, prometni minister dr. Burgin in minister za javna dela sir Sasson. Iz vlade sta izpadla poleg Baldvvina še njegov prednik Ramsay Mac donald, ki ostane kot poslanec škotske univerze samo še član spodnje zbornice in trgovinski minister Runciman, ki ga je kralj pri tej priliki novi šal v barona.
V ponedeljek se b« vlada predstavila v zbornici
Nova vlada se bo jutri predstavila kralju in bo pri tej priliki slovesno zoprise-
jevnika v nacionalni borbi in se zahvalil »v imenu vsega jugoslovenskega naroda«, da je »tja do poslednje jugoslovenske koče poneslo zahtevo, da ustvarimo trdno edinstvo vsega jugoslovenskega naroda Slovencev, Hrvatov ia
i &2mk x aeedsfeni Jtagoefacop^
žena. V ponedeljek se bo vlada predstavila v spodnji zbornici. V torek bo seja vodstva konservativne stranke in bo pri tej priliki na mesto odstopivšega Baldvvina izvoljen za predsednika stranke Neville Chamberlain, ki bo postal tako eden izmed najvplivnejših angleških državnikov in politikov.
Po svoji sestavi se nova vlada bistveno ne razlikuje od dosedanje in sloni še naprej na tako zvani nacionalni koaliciji, tako, da ne predstavlja nikake izpremembe režima.
Stanley Baldwin
se je rodil 3. avgusta 1867 v Worcestershi-ru kot sin bogatih staršev. Njegov oče je pestal največji angleški industrijec v -strojni sroki. Po končanih študijah se je Baldvvin na jprej posvetil upra/vi svojega velikega premoženja in je dokaj pozno stopil v politično življenje, še le L 1908 je bil prvič izvoljen v spodnjo zbornico kot posla, nec okrožja Bewdley, ki ga je zastopal vse doslej. Od 1. 1917 do 1. 1921 je bil državni podtajnik finančnega ministrstva in je postal 1. 1922 finančni minister, toda že leto dni pozneje je stopil po umiku Bo. nara Lawa na čelo angleške vlade. Pod njegovim vod-tvom je Anglija preživela s-porursko« razburjenje. Previdni Baldwin
je znal omiliti huda nasprotja in je že takrat napovedal, da se bo Nemčija v da. nem trenutku pač morala pogajati. Po volilnem porazu konservativcev 1. 1924 se je moral Baldvvin umakniti in prepustiti svoje mesto Macdonaldu. Kot vodja opozicije je bil pra<vi gentlemesn. Nikdar ni nastopal proti delavski vladi demagoško, marveč je vedno zagovarjal načelo, da je treba tudi političnemu nasprotniku pustiti časa, da pokaže, kaj zna. Ko pa je izgledalo, da Macdona ldova ruska politika ogrožal interese Anglije, je stopil Baldvvin zopet na plan in je po volilni zmagi konservativcev leta 1924 drugič postal predsednik vlade. V tej dobi je Anglija preživljala velike de. lavske pokrete. Leta 1929 e« je moral umakniti vladi nacionalne koalicije, ki jo je sestavil Macdonald. Postal je predsednik tajnega sveta in je bil kot predsednik dr. žavnega sveta tudi član vlade. Ko je Macdonald obolel, ga je zastopal Baldvvin, ki je 7. junija 1935 po umiku Macdonalda prevzel predsedstvo vlade in ga vocfcil do danes. V tej dobi je postavil Baldvvin na. čelo »angleške meje na Renu« in e tem proglasil zaščito francoskih in belgijskih mej za angleško zadevo.
Kot človek je Baldvvin tipičen predstavnik konservativnega angleškega patriota. Za časa vojne je prostovoljno podaril državi
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Maročnina znaša mesečno Dia 2S.—
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. L telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
četrtino vsega svojega premoženja za obrambo domovine. V socialnem, pogledu je vedno zastopal zelo napredne ideje in so ga zaradi tega nazivafc »fcorry-socialista«. Je velik ljubitelj knjig in ima €3» najdragocenejših knjižnic na Angleškem.
Neville Chamberlain
novi predsednik angleške vlade, je le malo imlajši od svojega prednika. Rojen je 1. 1869 v Birmingha-mu. Posvetil se je trgovini toda zajjeslo ga je v politiko. L. 1915 je bil izvoljen za župana v Birminghamu. Med vojno mu je Lloyd George poveril vrhovno vodstvo gospodarskega urada. Še Ie 1. 1918 je bil prvič izvoljen za poslanca. Kot politik je napravil naglo karijero. Leta 1922 je postal poštnj minister, leto dni pozneje pa minister za zdravstvo. Avgusta 1923 je b i določen za finančnega ministra, toda do imenovanja zaradj ostavke vlade ni pri So. Novembra 1924 je ponovno postal minister za narodno zdravje, jn je v tem svojstvu izdal zakon o kmečkih delavcih, ki predstavlja važno socialno reformo. V MacdonaJ-dovj vladi nacionalne unije je Chamberlain prevzel ministrstvo za socialno ekriistvo. ki ipa ga je leta 1931 zamenjal s finančntm ministrstvom. Bil je tudi zastopnik Anglije na lozanski konferenci za vojne dolgove jn na svetovn? gospodarski konferenci. Tudi ▼ zadnji Baldwinov; vladi je ostal na položaju finančnega ministra, s katerega je sedaj prišel za predsednika angleške vlade. Chamberlain je na glasu kot zelo gibčen politik, finančni strokovnjak in socialni reformator. Zato je bil kot naslednik Bald-wi-na smpatično sprejet ne samo v vrstah konservativne stranke, marveč v vsej angleški politični javnosti.
Hude obtožbe Valencije proti Italiji v ženevi
Pet dokumentiranih trditev španske vlade o nastopanju italijanske redne vojske v Španiji
Ženeva, 28. maja. b. Čim je bila opravljena formalnost sprejema Egipta v ženevsko ustanovo, se je vsa pozornost tukaj zbranih diplomatov spet obrnila na španski problem, ki je včeraj šc posebej stopil v ospredje zaradi nenadne objave vsebine špansike »Bele knjige«, ki vsebuje podrobne in dokumentirane obtožbe proti italijanskemu vtnešavar.ju v špansko državljansko vojno. Po informacijah iz angleških krogov se danes zdi že zelo verjetno, da je angleška delegacija trdno odločena, da ne bo to pot zapustila Ženeve brez konkretnih rezultatov v španskem vprašanju.
Španska »Bela knjiga« vsebuje okoli 100 originalnih dokumentov in 319 tipkanjh strani teksta, ki je poln obtožb samo proti Italiji, dočim se Nemčija in njenega vmešavanja ne dotika niti z besedico. Ta okolnost je v tukajšnjih krogih zbudila seveda izredno pozornost. Nekateri sklepajo iz tega, da sporazum z Nemčijo v španskem vprašanju ni več izključen. V vrstah španske delegacije izjavljajo, da so vse te kombinacije brez podlage. »Bela knjiga« je samo zato posvečena izključno Italiji, ker se nanaša na originalne dokumente, ki jih je valencijska vlada zbrala v vrstah italijanskih ujetnikov. Nekaj važnih dokumentov je posvečenih tudi vprašanju tujega vmešavanja v deželi Baskov. Ker je valencijska vlada prejela prav v zadnjem času nove dokumente, ki se nanašajo posebej na te boje. bo še pred nastopom svojega delegata pri DN, bivšega zunanjega ministra del Vaya, objavila naj-
brž še drugo knjigo, ki bo nosila naslov »Bela knjiga iz dežele Baskov«.
Včeraj objavljena »Bela knjiga« valencijske vlade vsebuje v glavnem pet dokumentiranih trditev, in sicer:
1.	Na španskih tleh obstoje popolne enote italijanske regularne armade, ki so v vsem podrejene italijanskemu poveljstvu.
2.	Italijanske čete postopajo v pokrajinah, ki so jim prepuščene, po načelih okupacijskih čet.
3.	Italijanska vlada je za svoje vojaške enote na španskih tleh organizirala posebno službo.
4.	Vodilne osebnosti italijanskega režima osebno podžigajo italijanske čete k večjemu pogumu in dejansko vodijo vse njih akcije na španskih tleh.
5.	Italijansko vmešavanje v špansko državljansko vojno jemlje zaupanje v mednarodne dogovore in pogodbe, zlasti pa ogroža varnost v zapadni Evropi in svetovni mir sploh.
Prva trditev je med drugim dokumentirana z ukazom italijanskega vojnega ministrstva, ki je podpisan od namestnika šefa italijanskega generalnega štaba Rossi-ja. Posebna tajna povelja se nanašajo nadalje na prevoze motoriziranih enot italijanske armade v Španijo. Prav tako konkretno so dokumentirane tudi vse naslednje trditve. Pozornost zbuja zlasti dokumentacija k točki 4. V prilogi so nam-direktna navodila samega Mussolinija z vojne ladje »Pola« ter povelja »črnim plamenom«, posebnemu fašističnemu bataljonu.
Posvetovanja Male antante v ženevi
Ženeva, 28. maja. b. Včeraj dopoldne so se tu sestali na prvo posvetovanje rumun-ski zunanji minister Antonescu, čsl. zunanji minister dr. Krofta in jugoslovenski delegat pri DN dr. Subotič, ki so ugotovili, da se gospodarski odnošaji srednjeevropskih držav v zadnjem času zelo ugodno razvijajo, da pa je na političnem področju še vedno polno težkoč, ki jih bo treba v interesu vseh srednjeevropskih držav odstraniti. Glede Madžarske in njene zahteve po oborožitveni enakopravnosti so se zastopniki Male antante postavili na stališče, da ne bi mogli odobriti nobenega samovoljnega in enostranskega koraka Madžarske, da pa so pripravljeni urediti to vprašanje na način, ki bi zadovoljil Madžarsko samo. Od Madžarske je predvsem odvisno, ali je tudi sama pripravljena pomagati k prijateljski ureditvi zadeve.
Včerajšnji dan je bil za državnike Male antante važen še z drugega stališča. Med ženevskimi posveti samimi je prišlo namreč do važnih razgovorov z zastopniki ve-
lesil. Posebno aktiven je bil v tem pogledu češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki se je sestal najprej z angleškim zunanjim ministrom Edenom. nato pa še s sovjetskim komisarjem Litvinovim, dočim se je rumunski zunanji minister sestal z Del-bosom in Litvinovim.
Danes je bil objavljen naslednji komunike:
Zastopniki držav Male antante, ki so bili v času zasedanja Društva narodov v tesnem stiku, so se sestali v Ženevi pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte. Po proučitvi vseh vprašanj, ki zanimajo države Male antante, so ugotovili popolno soglasje naziranj in absolutno solidarnost glede sredstev, s katerimi hočejo doseči svoje cilje, tesno zvezani s skupnimi mirovnimi zahtevami. Zastopniki držav Male antante bodo ponovno proučili položaj na seji stalnega sveta Male antante. ki se bo v kratkem sestal v Rumuniji. Rok te seje še ni določen.
Mussolisil za razorožitev
Uraden korak italijanske vlade prt prezidentu Roose-veltu za sklicanje svetovne razorožitvene konference
London, 28. maja. b. Po poročilih iz \Vashingtona ie italijanski ministrski predsednik Musrolini podvzel uradne korake pri ameriškem prezidentu Roo?evellu za ?karanje svetovne konference za omejitev oboroževanja Pobudo 7a konferenco nai hi prevzel Roo~eve,ll eain. S tem naročilom ie včeraj obiskal ameriškega državnega pod tai>n i ka Suiutnerja Well-\a italijanski poslanik v \Va"tiinglonu Suvjoh. ki ie ameriškega državnika opozoril, da odgovarja Mus-olinrev razgovor z nekim ameriškim novinarjem, ki je bil o tem vprašanju ob javljen te dnj, v celoti stališču italijanske vlade
Državni podtainik Sunumer Wells je po Suvichevem obisku izjavil zastopnikom ameriškega časopisja, da so Zedinjene države na iHaiijanekem uradnem predlogu sicer v
daj o morebitni ameriški pobudi povedati ničesar pozitivnega, ker se zadevna posvetovanja še niso vršila. Museolini se je postavil na stališče, da je Roosevelt edini, ki bi lahko prevzel pobudo tako konferenco.
Diiplomatski sotrudnik lista »Evening Standard« piše v tei zvezi: Po dolgem odmoru spet dovoljeni Mussolinijevi razgovori s tujimi časnikarji vzbujajo domnevo, da stopa italijanska politika spet v dobo izredne aktivnosti. V Rimu očividno nikakor niso pripravljeni prepustiti Nemčiji vodstvo v mednarodnih akcijah, ki naj bi po možnosti dovedle do splošnega pomirje nja atmosfere v Evropi. Museolinijevi naravi nikakor ne odgovarja podrejena vloga v mednarodni politiki, tudi tedaj ne, ko
bi * igral x dntibi *	zavezniki,
Rojstni dan prezidenta dr. Beneša
Praga, 28. maja. Vsa češkoslovaška republika je proslavila danes 53. rojstni dan svojega prezidenta dr. Edvarda Beneša. Povsod so bila slavnostna zborovanja, proslave kulturnih organizacij in šolske svečanosti. Prav tako je češkoslovaška vojska slavila rojstni dan svojega vrhovnega poveljnika. Značilno je, da so se proslave letos v veliko večji meri nego druga leta udeleževale tudi narodne manjšine, zlasti so bile v nemškem ozemlju prisrčne svečanosti. Potek slavnostnega dne je pokazal, s koliko ljubeznijo, spoštovanjem in zaupanjem je ves narod češkoslovaške republike povezan s svojim prezidentom. ♦
Tudi v Jugoslaviji se z največjimi simpatijami spominjamo rojstnega dne prezidenta dr. Beneša. Naš narod mu je nedavno osebno izkazal svoja čustva. Tudi danes je složen z bratskim češkoslovaškim narodom v iskreni želji za zdravje in srečo prezidenta Beneša.
V Beogradu je bila danes svečana akademija v proslavo prezidentovega rojstnega dne, ki se je razvila v krasno manifestacijo češkoslovaško - jugoslovenskega bratstva.	T
Hana dr. Beneševa ob Kramar evi krsti
Praga, 28. maja. b. Včeraj popoldne se je poklonila spominu pokojnega politika dr. Kramafa soproga češkoslovaškega prezidenta dr. Beneša. gospa Hama Beneseva. Dcrfgo se je zadržala ob katafalku in položila ob vznožje šop cvetja. Takoj nato j« izrazila svoje globo-ko sožalje generalnemu tajniku Kramafove stranke dr. Horaku. Včeraj dopoldne in popoldne se je poklonilo spominu dr. Kramara polno njegovih političnih prijateljev jn sodelavcev.
Zanimiv italijanski obisk v Zagrebu
Zagreb, 28. maja. o. V Zagrebu se je danes mudil bivši italijanski kmetijski minister Angelino de Crollalanza. V Zagrebu se je sestal z zastopniki kmetijskega oddelka banske uprave. Z njimi je tudi odpotoval v Križevce, kjer si jc ogledal vzorno posestvo in hleve srednje gospodarske šole. Bil je tudi v vasi Velikem Potočcu, kjer se je zanimal zlasti za živinorejo. Kmetje so ga pogostili v gasilskem doma. Končno je bil še pri Sv. Ivanu-Zabnem in si ogledal naprave tamkajšnje vzorne živinorejske zadruge.
Izvedelo se je, da so se živinorejci v Italiji odločili, da bodo v bodoče kupovali našo plemensko živino namesto švicarske, s tem v zvezi je bil tudi obisk bivšega ministra Crollalanze. Pričakovati je, da se bo že v bližnji bodočnosti zelo povečal izvoz naše živine, zlasti pa plemenskih goved v Italijo.
S španskih bojišč
Madrid, 28. maja. o. Po poslednjih vesteh s posameznih front je bii opoldne položaj na bojiščih naslednji'
Na severnem bojišču so Baski s svojo veliko ofenzivo pri Mungui in v območju gore Jate dosegli znatne uspehe. Zavzeli so tam vse postojanke, ki so jih izgubili v zadnjih dneh. Pri San Pedru blizu Cor-dune so zdecimirali velik oddelek nacionalistov, drugi oddelek nacionalnih Špancev iz Galicije pa je včeraj popoldne v celoti prestopil na njihovo stran. _
Na eeverozapadnem bojišču Jfe republikansko topništvo razdejalo vec nacionalističnih vojaških objektov, tako neko tovarno orožja in neko poslopje tik ob fronti, ko eo sj ga nacionalisti preuredili v močno utrjeno postojanka
Na centralnem bojišču ie bil odbit nacionalistični napad na Abuelo.
Iz Andujara poročajo, da so nacionalisti skušali s koncentričnim napadom zavzeti Villohuerto, a so jim republikanci Se od vsega početka prekrižali račune.
Bilbao, 28. maja. AA. Baskovska vlada je pristala na zamenjavo obeh ujetih nem; ških letalcev in dveh drugih tujcev za tn vladne letalce in Se neko osebo, ki M
Colijnova zmaga
Poraz fašistov pri volitvah v holandsko poslansko zbornico — Število njihovih glasov je padlo od
148.000 na 57*900
Amsterdam, 38. maja. b. V sredo eo se vršile na Holandskem volitve v drugo zbornico, ki šteje 100 članov. Potekle eo v glavnem zelo mirno. Glavnj boj se je bil med_ vladnim blokom in nacionalno socialističnim gibanjem inž. Musserta, ki zastopa fašistične tendence nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Stranka je javno prvič nastopila pri volitvah v pokrajinske skupščine, pri katerih je pred dvema letoma zbrala 101.700 glasov. Mussertovj pristaši so pričakovali, da bo njibova stranka pri volitvah v poslansko zbornico zopet napredovala. Opitim isti eo ji pripisovali najmanj 6—10 poslancev, v resnici pa je Mue6ertov fašizem doživel pri volitvah v drugo zbornico poraz, ki je presenetil celo zmerne in objektivne kroge. Na svojih listah je zbral le 57.900 glasov, kar predstavlja skoro polovično izgubo napram le tu 1935.
Rezultati volitev eo naslednji: protire-volucionarne stranke 235.700 glasov, kar pomeni veliko napredovanje napram volitvam leta 1933, ko je na njih odpadlo komaj 148.000 glasov; radikalne grupacije so napredovale od 50.660 na 79.700 glasov,
nazadovali pa so Musserfcovi nacionalni socialisti in liberalci (od 80.400 na 54.500 glasov). Mandati so na posamezne stranke razdeljeni tako-le: katoliki 31 (doslej 28), socialisti 23 (22), protirevolucionama stranka (6itranka sedanjega ministrskega predsednika Colijma) 17 (14), krščansko zgodovinska unija 8 (10), svobodni demokrati 6 (6), liberalci 4 (2), nacionalni socialisti 4 (0), komunisti 3 (4), kalvinistj 2 (3) in krščanski demokrati 2 (1). Pet manjših strank disidentov, ki so imele v prejšnji zbornici le po enega poslanca vsaka, ie bilo pri volitvah v sredo izločenih, tako da se lahko reče, da so se holandski volilci v glavnem vrnili k 6vojim tradicionalnim strankam.
Prva zbornica (holandski senat), ki se podobno kakor francoski senat voli iz pokrajinskih svetov, kaže naslednji sestav: rimsko-kaitoliška državna stranka 16 (doslej 16), socialni demokrati 12 (ll);_proti-revolucionarci Colijna 7 (6), krščansko zgodovinska zveza 6 (7), nacionalni socialisti Musserta 4 (2), liberalci 3 (5), svobodni demokrati 2 (3).
Kanya za sporazum
z Malo antanto
Zgodilo se Je prvič, da madžarski zunanji minister ni več omenil stare pesmi o reviziji mej
Dunaj, 28. maja b, V dunajskih političnih krogih zasledujejo v zadnjem času s posebnim zanimanjem razprave o srednjeevropskem vprašanju. Prejšnji teden je tukajšnje časopisje aefo simpatično komentiralo zunanjepolitične izjave češko, slovaškega zunanjega ministra dr. Krefte, ki se je v svojem ekspozeju še posebej dotaknil tudi češkoslovaškega razmerja do Avstrije in Madžarske. Kaikor znano, je glede Madžarske dal razumeti, da so države Male antante pripravljene začeti pogajanje z njo tudi o obsegu zopetne obo. rožitve ter o omiljen ju nekaterih vojaških določb trianonske mirovne pogodbe.
češkoslovaškemu zunanjemu mmistiru je s^da.j indirektnjo odgovoril madžarski zunanji minister Kanya, ki je v sredo po. poldne posvetil skoraj ves svoj ekspoze v parlamentu madžarskim odnosa jem do držav Male antante. Njegov ekspoze je v toliko znamenit, ker se je to pot zgodilo prvič, da je Kanya povsem zamolčal revizi. on:stično vprašanje. To presojajo na Dunaju kot zmago trezne in realne politike v Budimpešti, ki bolj in bolj uvideva, da bi bil njen sporazum z Malo antanto velikega pomena za njo samo. Beograjski sporazum med Italijo in Jugoslavijo na eni ter poslednji razgovori v Londcnu in Parizu na drugi strani so k tej preusmeritvi madžarske politike nedvomno tudi doprine.li svoje. Tu so razen tega prepri-
čani ,da je v zadnjem času tudi Anglija posegla aktivno v ta razvoj, zlasti z nasveti češkoslovaškemu ministrskemu pred. sedniku dr. Milanu Hodži. kateremu je bilo z angleške strani nanoignjeno ,natj bi se tudi češkoslovaška skušala kolikor le mogoče približati Madžamski.
Vloga Italije v vsem tem razvoju ni še povsem jaisna, vendar se zdi, da so zlasti poslednji Cianovi razgovori v Budimpešti cb priliki obiska italijanske kraljevske dvojice položaj v glavnem razčistili.
O pomirljivih izjavah Kanye so tu mnenja, da so bile podane v tako umirjenem tonu predvsem zato, da bi ugodno vpliva, le na ženevska posvetovanja zastopnikov držaiv Male antante, ki so, kakor znano, posvečena v glavnem samo vprašanju madžarske zahteve po oborožitveni enakopravnosti in novemu položaju v srednji ter jugovzhodni Evropi. Ta taktika se zdi povsem razumljiva, ako se upošteva, da se Madžarska samovoljno zavzema za oborožitev le teoretično, dočim v praksi močno računa s faktorjem, ki ga predstavlja, jo države Male aintante. Zanimivo je, da Kanya ne postavlja za dosego nekakšnega modusa vivendi z Malo antanto nobenih posebnih pogojev, temveč se v bistvu omejuje le na popolno državno suverenost, ki opravičuje madžarsko enakopravnost v oboroževanju, in na boljše postopanje z madžarskimi manjšinami.
Nehajte potvarjati zgodovino
V svojem komentarju o pomenu majai-feke deklaracije smo označili kot njeno bi. stveno vsebino proglasitev načela narod, nega edinstva. To izhaja ne samo iz besedila same deklaracije, temveč tudi iz dejstva, da je bila izjava od 30. maja izraz programa enotnega Jugo slovenskega kluba in da so jo podpisali vsi takratni slovenski, hrvatski in srbski poslanca dunajskega parlamenta, ki so se ravno zaradi enotne narodne politike na predvečer same deklaracije združili v Jugoslovanski klub.
»Slovenec« vztraja pri svojem falzifika-tu in bi hotel svoje čitatelje prepričati, da je z majndško izjavo deklarirana »samostojnost slovenskega naroda« in da je v njej izražena kvečjemu tudi še volja po bratski zvezi s Hrvati in Srbi. Ko se mi sklicujemo tudi na komentar »Slovenskega naroda«, se »Slovenec« zaničljdvo odre. že, da ta komentar za naše ljudstvo ni prav nič merodajen, kar »Slovenski narod« ni izražal slovenske ljudske volje. Očivid-no smatra glasilo iz Kopitarjeve ulice, da je »slovensko ljudsko voljo« takrat izražal »Slovenec«, ki je bil v rokah dr. šu-šteršiča in ki o deklaraciji ni spregovoril nobene besede. V ostalem ni nezanimivo dodata še to, da majniška deklaracija v dunajskem parlamentu ni bila prečita na v (slovenskem jeziku, nego da jo je poslanec dr. Anton Korošec prečital v srbohrvaščini. (Iz razumljivih vzrokov ji je dodal nemški prevod). V duhu »Slovenčevih« razlaganj bfi to značilo, da smo Slovenci »svojo« deklaracijo izdali v tujem jeziku. Glasilo »Katoliške akcije« v ostalem svo. jim čitateljem še do datneg ni upalo predložiti bistvenega dela majniške deklaracije. Razumljivo, saj bi sicer njegovo ople-tanje bilo takoj avtentično desavuiratno.
Kar se tiče »Stovenčevega« komentarja h krfski deklaraciji, pa mu nič ne bo po.
magalo, da proglaša mišljenje dr. Vošnja. ka za privatno razlago znatnega »velecen-tralista«. Tu se je oglasil celo zagrebški »Obzor« za pričo, ki beleži ljubljansko diskusijo in pri tem zavrača »Slovenčeve« trditve o centraliistično-umtarističnem značaju krfsksga dokumenta.
Seveda gospoda ni srečna, če ne more komu kaj podtikati. Naše ugotovitve nikomur ne odvzemajo nobene zasluge, najmanj pa Jugoslovanskemu klubu v dunajskem parlamentu in njegovemu načelniku in tudi ne kratijo pomena Izjave od 30. maja 1917. temveč, nasprotno, ta pomen podčrtavajo in s tem odrejujejo majmiški deklaraciji njeno historično mesto v naši narodni boroi. Glaslo Kopitarjeve ulice pa vidi, odnosno se pretvarja, kaker da bi videlo v naših ugotovitvah omalovaževanje slovenskega naroda in našo željo, da Slovencem odkažemo v našem državnem življenju le podrejeno vlogo! V hinavskem ogorčenju se »Slovenec« vprašuje, ali i niso morda vsi ti narodni in napredni mežje in žene, ki so pred 20 leti z navdušenjem podpisali majsko deklaracijo takrat enostavno pretvarjali. Razpoložen je, da raizveljavi njihove podpise. »Slovencu« lahko prav mimo rečemo, da so narodni in napredni možje ter žene v letu 1917. z navdušenjem podpise vali izjavo, ki je zahtevala »na podlagi narodnostnega načela združenje v«eh pokrajin, kjer živijo Slovenci, Hrvati in Srbi v samostojno od vsake tuje vlade prosto, na demokratičnem temelju slonečo državo in so z istim navdušenjem naznanjali, da »bodo za uresničenje te zahteve svojega enega in i«tega naroda zastavili vse svoje sile«. Kar je pa b lo v tej deklaraciji drugega, priznavamo, da so se narodni in 'napredni možje ter žene nekoliko pretvarjali, pa če je to »Slovencu« prav ali ne.
Američan je do smrti povozil žalčanko
Ponesrečenka je 26 letna Marija Hudrova
Celje, 28. maja.
V«redo okrog pol 9. dopoldne so se pri. peljali iz Ljubljane proti Žalcu štirje ino-zemci na dveh motornih kolesih, ki so po. tovali v Budimpešto, od koder bodo krenili na Norveško. Drugi motor je vodil ameriški državljan John Harry Wikam, zadaj pa je sedel Norvežan Olaf Holvig. Pred vhodom v Žalec je krenil Wikam na levo stran državne ceste, ker je bila na desni Etrani ceste skupina ciganov z medvedi. Po izjavi očividcev je vozil Wikam z br. zmo 25 km. Ko je privozil do odcepa pešpoti proti Gotovi jam, se je nenadno pojavila pred njim na levi strani ceste 26-letna pesestnikova hčerka Marija Kudrova iz Vrbja pri Žalcu. Očividci pravijo, da je Kudrova gledala medvede in je preslišala s'gnale bližajočega se motornega kolesa. Wikam ni mogel več ustaviti vozila in je zavozil v Kudrovo a tako silo, da je Ku-drovi počila lobanja in so ji izstopili možgani, Kljub strašni poškodba se je Ku-
drova sama dvignila, stopila k bližnjemu vodnjaku, si oprala roke in odšla k žal. ekemu zdravniku dr. Ločniškarju, ki ji je nudil prvo pomoč in odredil njen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnišnico, Kudrova se je v avtomobilu onesvestila in ni več prišla k zavesti. V četrtek ob 15. je v celjski bolnišnici podlegla poškodbam. Smrt je povzročil težek pretres in z njim združena krvavitev možganov. Truplo so prepeljali na dom, Kudrove v Vrbju.
Mctociklist Wikam je pustil za svojce ponesrečenke večjo vsoto denarja in nato nadaljeval vožnjo, ker je dokazano, da ga ne zadene krivda.
Beležke
Sreska skupščina JNS v Ljutomeru
Na praznik so se sestali v Ljutomeru delegati vseh občinskih organizacij JNS iz ljutomerskega sreza, da prisostvujejo skupščini strankine sreske organizacije. Udeležba delegatov je bila zelo velika, tako, da so napolnili dvorano v hotelu Seršen. Navzoče je pozdravil predsednik sreske organizacije g. Franc Skuhala in se še posebej zahvalil senatorju g. Ivanu Puclju in narodnemu poslancu g. Avgustu Lukači-ču, da sta osebno obiskala sresko skupščino. Med splošnim pritrjevanjem je bila nato odposlana pozdravna brzojavka predsedniku stranke g. Petru Zivkoviču. Z globoko občutenimi besedami se je spominjal predsednik preminulih uglednih članov stranke dr. Pivka. Zemljiča, Cvetka Klanj-ška in Josipa Turka.
Sledilo je obširno poročilo tajnika sre-skega odbora g. Gregorja šašlja, ki je poročal o poteku občnih zborov vseh občinskih organizacij in o rezultatu občinskih volitev. Po poročilih blagajnika in revizorjev so bile volitve novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni: za predsednika posestnik Franc Skuhala iz Križevcev, za podpredsednika trgovec Mirko Šumak iz Ljutomera, župan Tomislav Kovač iz Štri-gove in posestnik Jožko Glaser iz Kapele. Za tajnika je bil izvoljen zopet notar Gregor šašelj, za njegovega namestnika pa posestnik Tomaž Bobnjar iz Stročje vasi. Poleg tega je bilo izvoljenih še 21 odbornikov. Obenem je skupščina naročila, naj kooptira sreski odbor še vse predsednike in podpredsednike krajevnih organizacij. Za delegate za banovinsko skupščino so bili izvoljeni predsednik Franc Skuhala, posestnik Franc Muhvič in Ciril Reich.
Po zaključku tehničnega dela skupščine je pozdravil zbrane delegate v imenu vodstva stranke g. senator Pucelj, ki je v obširnem, velezanimivem govoru razpravljal o perečih političnih vprašanjih. Njegova izvajanja so zborovalci često prekinjali z burnim odobravanjem. Posebno pazljivo so poslušali oni del njegovega govora, v katerem je razpravljal o težavah, s katerimi se morajo boriti naše denarne ustanove, posebej še naše kreditno zadružništvo. Nato je podal poročilo zaslužni domači narodni poslanec g. Avgust Lukačič, ki je pozval vse navzoče, naj kljub vsem težavam tudi v naprej ostanejo zvesti politiki, ki jo zastopa in brani Jugoslovenska nacionalna stranka.
Proslava majniških
dogodkov v ČSR
Kakor za Jugoslovene, tako je bilo tudi za češkoslovaški narod leto 1917 v marsikaterem oziru leto odločitev na notranji narodni fronti. Borba za svobodo je bila zunaj narodnih mej še v dramatičnem teku. češke legije so tvorile za sebe že celo armado, ki je predstavljala čsl. narod, Ma-sarykovo in Beneševo delo je razgrnilo češkoslovaško narodno vprašanje v diplomatskem in mednarodnem oziru pred vsem svetom. Leto 1917 pa je prineslo kakor nam tudi v češkoslovaških pokrajinah javne manifestacije volje za osvobojen je m*zedinje-nje. Dne 17. maja so dvignili svoj glas češki pisatelji. V izjavi, naslovljeni na češke poslance pred sestankom parlamenta, jih pozivajo, naj kot neodvisni možje pogumno pred vso Evropo razvijejo program češkoslovaškega naroda ali pa odložijo mandate Tako je prišlo 30. maja 1917 do češke majniške deklaracije, ki je slično kakor naša, varujoč gotove taktične obzire, poudarila češkoslovaški narodni program. Tudi ona je — kakor naša — nekaj časa vršila svoje veliko poslanstvo: dala je možnost sistematične propagande za narodne cilje.
Na Češkem svoje majniške deklaracije ne proslavljajo posebej. Češki listi poudarjajo zlasti pomen 17^ maja 1917 (memorandum pisateljev), 30. -t maja se spominjajo predvsem kot dneva i' ogromnih demonstracij češkega delavstva-* v Pragi, ki se je baš na ta dan odkrito postavilo pod zastavo narodne revolucije, posebno pa podčrtava-jo 2. julij 1917, ko so češke legije v bitki pri Zborovu premagale avstrijske sovražnike.
Leto 1917. je polno zgodovinskih dogodkov v češkoslovaškem osvobodilnem boju. Končalo se je z velikim uspehom: saj je 16. decembra Francija kot prva velesila službeno priznala čsl. odbor prof. Masaryka kot vlado češkoslovaškega naroda.
V sklopu teh dogodkov zavzema češka majniška deklaracija važno mesto. Borba, ki jo je deklaracija omogočila, je vplivala tudi na jugoslovensko politiko in v marcu 1918 je na znamenitih svečanostih v Pragi s češe osi o vaškim narodnim programom tudi jugoslovenski dobil vse bolj svojo čisto obliko.
Nova diplomatska zastopstva
Beograil. 28. maja. p. Otvorjeni so bflj odpravništvo poslaniških poslov kraljevine Jugoslavije v Teheranu in generalna konzulata v Aleksandri ji in Rotterdamu. — Za generalnega konzula v Jeruzalemu je bil imenovan dr. Ivo Giuni, svetnik našega poslaništva v Ankari.
Gledališka izpitna komisija
Beograd, 28. maja. p. Imenovana je komisija za strokovni izpit or-i narodnem gledališču v Ljubljani. Za predsednika komisije je jmenovan upravnik gledališča Oton Zupančič, za člane pa direktor drame Pa-vel Golia. direktor opere Mjrko Polič, računski inšpektor Jurij Hočevar in gledališki administrator Karel Mahkota.
Iz poštne službe
Beograd. 28. maja. p. V poštnj službi sta napredovala uradnika Stane Vidmar in Milan Spom.
Tri vprašanja:
Poznaš H TOG AL tablete?
2e dvajset let služijo Togal tablete kot preskušeno sredstvo, ki deluje proti revmatizmu, protinu, ishiasu, iivčnim boleznim in glavobolu.
Zakaj se priporoča TOGAL ?
Zato, ker so Togal tablete neškodljive za želodec, srce in ostale organe, če se jemljejo v predpisanih količinah.
Kaj so TOGAL tablete T
Po mnogoštevilnih zdravniških ocenah (jih je preko 6000), med njimi mnoge od priznanih profesorjev, klinik Ltd.) je Togal kombinacija kemičnih vrednot in predstavlja dober preparat, kot rezultat farmakoterapijskih svojstev gotovih komponent.
Reg. S. br. 17662 3/X. 1923
Konec razprave proti morilcem Strajnšaka
Sodba: dva na dosmrtno robijo, eden pa na dvajset let
(Začetek poročila na tretji strani)
Koller ostal doma, ker ga vsi poznajo.
Maribor, 28. maja. Za razpravo je bilo ogromno zanimanje, a ženskam je bil prepovedan vstop. V dvorani so se opazile le nekatere sorodnice obtoženih. 2e okoli 8. so jetniški pazniki privedli v dvorano Karla šterna, Ivana Kollerja in Franca Belaka, vse vklenjene. V dvorani so jim sneli verige. Vsi trije obtoženci so bili zelo dobro oblečeni.
Kmalu po pol 9. je prišel v dvorano sodni dvor: predsednik s.o.s. dr. Tombak s prisedniki s.o.s. dr. Kudrom, štukljem, Kolškom in Lečnikom in zapisnikarjem Korošcem. Po ugotovitvi osebnih podatkov obtožencev je državni tožilec prečital obsežno obtožnico. Nato se je pričelo zasliševanje prvega obtoženca Karla šterna in sta bila medtem Koller in Belak odvedena iz dvorane.
Zasliševanje šterna
ki je trajalo poldrugo uro, je nudilo nekaj zanimivih momentov.
Predsednik: »Ste razumeli obtožnico?« štern: »Da«.
Predsednik: »Povejte nam nekaj iz svojega življenja!«
štern: »2ivel sem pri svojih starših pri Devici Mariji v Brezju. Oče je delavec pri mestni občini. Dokler nisem poznal Kollerja sem mirno živel, ko sem se pa seznanil z njim, je bilo vsega konec. Koller mi je večkrat dejal, zakaj delam, ko to ni potrebno, ker se človeku bolje godi, če nič ne dela. Rekel je, da tudi on nič ne dela, pa se mu prav dobro godi«.
Predsednik: »Kje in kaj ste delali v zadnjem času?«
štern: »Bil sem štiri leta tkalec v tvor-nici Jugotekstila in sem zaslužil tedensko do 350 dinarjev«.
Predsednik: »Kdaj ste se seznanili s Koilerjem ?«
štern: »Maja 1. 1936 ob priliki neke gostije. Že takrat je Koller dejal, da sem neumen, če delam.«
Predsednik: Kdaj pa ste se seznanili z Belakom?«
Angleški in nemški poslanik pri dr, Stojadinoviču
Beograd. 28. maja. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovjč je danes dopoldne sprejel angleškega poslanika Campbella jn nemškega poslanika geerena,
Žoganje s fašizmom
Črnogorsko glasilo JRZ »Slobodna misao« iz Nikšiča piše o predlogu osnovanja nacionalistične fronte, ki je bil sprožen na ljotičevskem zborovanju v Smederevu. List seveda ta predlog odklanja in ga označuje za fašističnega, pravi pa, da je bil izzvan po hrvatski fronti, ki je »s svojim hrvatskim plemenskim fašističnim zbiranjem omogočila formiranje nove fašistične fronte.«
Tako se, kakor vidimo, na vseh straneh igrajo s fašizmom, samo da bi prikrili bistvo stvari.
Poreklo Bunjevcev
Znana je papirnata borba za Bunjevce iz Vojvodinje. Hrvati jih reklamirajo za sebe, nekateri Srbi bi jih radi proglasili za pokatoličanjene Srbe, ki so se baje preselili iz Hercegovine in v Vojvodini prevzeli katoliško vero. Sedaj je nastopil neki Peter Pekič, publicist iz Subotice, ki dokazuje, da se Bunjevci niso priselili iz Hercegovine, marveč iz Dalmacije in da so torej čistokrvni Hrvati. Svojo trditev utemeljuje med drugim s fiziognomijo Bunjevcev in z njihovimi narodnijni običaji. Mačkov-ski listi so seveda njegova razkritja vzeli na znanje z največjim veseljem.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej državi. Niso izključene krajevne nevihte s splohami. Zagrebška: Stalno, toplo. Dunajska: Oblačno, temperatura ha za-padu Avstrije do 25 stopinj, na vzhodu ne i mnogo nad 20 stopinj, le malo- neviht. '
štern: »Kak mesec dni pred napadom na Strajnšaka, in sicer v Kollerjevem stanovanju.«
Predsednik: »Kdo je napravil prve načrte?«
štern: »Koller, ki je nekaj dni potem, ko sem ga spoznal, dejal, da je Strajnšaku že enkrat vzel 800 dinarjev, ko je bil pri njem na obisku.«
Predsednik: »Ali niste nameravali vlomiti tudi v trgovino Zlate Brišnikove?«
štern: »Da, Koller je nekoč rekel, da ima tudi ga. Brišnikova mnogo denarja in da bi bilo dobro, če vlomimo v njeno prodajalno v Gosposki ulici. Koller je tudi omenil mesarja Smodeja, pri katerem bi naj vlomili.«
Predsednik: »Zakaj pa tega potem niste izvršili?«
štern: »Ne vem, mislim pa, da zadeva še ni bila zrela.«
Predsednik: »Kje ste imeli prve sestanke?«
štern: »Prvotno v Kollerjevem stanovanju, potem pa v Stražunskem gozdu, kjer smo se večkrat sestali. PrVe načrte sva delala s Koilerjem v njegovem stanovanju, potem pa je Koller dejal, da potrebujeva še tretjega in je naslednjega dne privedel Belaka, ki da bo pri izvedbi načrtov pomagal. Že na prvem sestanku me je Belak vprašal, ali poznam Strajnšaka, kar sem pa zanikal. Potem je Koller Belaku dejal, naj me vodi do Strajnšakovega stanovanja in naj pri njem povprašam za kakšno stanovanje, kar sem tudi takoj drugI dan storil.«
Predsednik: »Kako pa je bila zadeva z Lasbacherjem in Koropcem?«
štern: »Pri nekem naslednjem sestanku je Koller dejal, da ve še za dva. kjer bi se mogel dobiti denar, in sicer pri Lasbacher-ju in Koropcu. Koropčevo stanovanje v Gosposvetski ulici smo si vsi trije šli ogledovat, toda odločili smo se najprej za Lasbacherja, ki ga je Koller dobro poznal.«
Nato je štern podrobno opisal, kako sta šla z Belakom v Lasbacherjevo stanovanje, kjer sta se predstavila kot nameščenca mestne občine, ki imata nalog, da pregledata stanovanje. Po šternovem zatrdilu je Belak Lasbacherja zadržal v kuhinji, med tem ko je on šel v sobo ter ukradel iz nočne omarice denarnico s 100 dinarji gotovine. Nato je štern dejal, da sta šla z Belakom preko dravske brvi proti Sv. Jožefu, kjer sta prvič pogledala v denarnico. Ker je bilo v denarnici le 100 dinarjev, je baje Belak dejal, da se to pač ni izplačalo. Koller da je bil zatrjeval, da bo plen znašal najmanj 4000 do 5000 dinarjev. štern je izročil denar Belaku, ki mu je od tega dal 20 dinarjev ter pristavil, naj reče Kollerju. da pri Lasbacherju nista ničesar dobila. Ob tej priliki je Belak šternu dejal, da se pri Strajnšaku ne bodo »nasamarili«, ker tudi on dobro ve, da ima Strajnšak 30.000 do 35.000 dinarjev.
Predsednik: »Kaj pa s Koropcem? Zakaj niste šli tja?«
štern: »Prav za prav ne vem, Od Sv. Jožefa smo Sli namreč v Magdalenski park, kjer smo se dogovorili glede Strajnšaka. Belak in Koller sta dejala, naj grem naslednji dan zjutraj k Strajnšaku gledat, ali je kdo doma. Romenilj smo se, da bo
Belak pa da bo v bližini Strajnšakove hiše čakal, če bo videl, da ne pridem iz Strajnšakove hiše, bo prišel za menoj.«
Predsednik: »Kdaj ste zjutraj odšli k Strajnšaku?«
štern: »Mislim, da je bilo okoli 6. Najprej sem potrkal na vrata Strajnšakove stranke Hrastnikove, ki sem jo vprašal, ali je pri Strajnšakovih kdo doma. Ko mi je povedala, da je sicer Strajnšak doma, da pa še spi, sem šel. Toda ko sem bil zunaj hiše, je prišla za menoj Hrastnikova, ki me je po nalogu Strajnšaka ki je medtem prišel iz stanovanja, poklicala nazaj.«
Predsednik: »Kaj je bilo nato v stanovanju ?«
štern: »Najprej sem Strajnšaka spet vprašal za stanovanje, ali je že prosto, ter sem se nekaj časa z njim razgovarjal. Nato je prišel v kuhinjo, kjer sva bila s Strajnšakom, Belak, ki je brez besede udaril z nekim predmetom Strajnšaka pc glavi, da je treščil na tla.«
Predsednik: »Kaj ste pa vi delali?« štern: »Jaz sem v smislu dogovora takoj šel v sobo, kjer sem iskal v omari torbico, v kateri naj bi bil po Kollerjevem zatrdilu denar. Ker pa torbice nisem našel, sem zgrabil neko skrinjico, v kateri sem domneval denar, ter jo odnesel v kuhinjo, da bi jo tamkaj razbil. Ko sem odprl kuhinjska vrata, sem videl Belaka, Id je Strajnšaka vlekel v spalnico.«
Predsednik: »Kaj vi niste pomagali Belaku ? «
| štern: »Ne jaz, se Strajnšaka sploh nisem dotaknil. Vse je opravil Belak! Jaz
sem v kuhinji samo razbil skrinjico, vzel iz nje štiri tisočake in nekaj stotakov in dva prstana. Medtem je Belak tudi že prišel v kuhinjo ter vprašal, koliko denarja je. Ko sem mu povedal, da so samo štirje tisočaki in nekaj stotakov, je Belak sam šel v spalnico in mislim, da je podrobno preiskal omare, da bi našel še kaj denarja Potem je prišel spet v kuhinjo in sva nato šla preko vrta do bližnega železniškega nasipa- Tam mi je Belak dejal, naj kar ves plen obdržim, ker se to ni izplačalo. Za protiuslugo pa sem moral Belaku obljubiti, da bom vso krivdo vzel nase.«
Predsednik: »Kje ste se potem g Koilerjem sestali?«
štern: »Koller je že čakal na dogovorjenem mestu v Stražunskem gozdu. Ko sem mu hotel izročiti polovico plena, je dejal, naj kar sam vse obdržim in naj mu denar sproti dajem.«
Predsednik: »Kam sta potem šla?« štern: »Od Belaka smo se poslovili, s Koilerjem pa sva šla peš do Hoč, odkoder sva se z mestnim avtobusom peljala do Celja, odtod pa zvečer z vlakom v Zagreb.«
Predsednik: »Kaj sta pa z denarjem delala?«
štern: »V Celju sva si kupila nove obleke in čevlje, ostali znesek pa sva porabila za vožnjo in prehrano.«
Predsednik: »To vse skupaj bi znašalo 2600 dinarjev. Kje pa je ostali znesek?«
Zasliševanje Kollerja in Belaka
Sledilo je zasliševanje Kollerja. kj je zanikal krivdo. Na vpra.šanje, zakaj je pobegnil s Šfceroom. je izjavil, da je to storil zaradi tega. da ne b; sum padel tudi nanj. V ostalem pa je izpovedal enako kakor Štern. Priznal je le, da so se ree že svoje-časno dogovarjal; o raznih zločinih, da pa on ni pristal na načrt, ki jra je izdelal Belak. V splošnem pa je zanikal vsako krivdo na roparskem umoru v Mejnj ulici.
Tudi tretji obtoženec Belak je vse zanikal. Priznal je le samo da je sodeloval pri tatvnj v stanovanju Lasbacherja. Potrdil jo izpoved Kollerja. da so se že svoječa«io dogovarjali s Šternom o raznih zločinih. Ko na so govorili o zločinu pri Strajnšaku, je bil on odločno proti temu. Rekel je, da se mu ne zd<; vredno, da bi za nekaj t^soč dinarjev prelival kri-
Izpovedi prič
Z zasLševanjem obtožencev je bj?a dopoldanska razprava prekinjena jn se je nadaljevala popoldne, ko se je pričelo zasliševanj© prič.
Sodnj izvedenec dr. Zorjan je naglasil. da je bil Strajnšak z udarci 6 kakim topim predmetom najprej omamljen, nato pa zadavljen. Drogi sodni izvedenec, dr. Jurečko, je izpovedal, da je štern zapadel v zaporu tako zvani zaporn,- pshozi. ki pa je že minila. V času dejanja je hji za svoje dejanje odgovoren.
Sodba
Državni tožilec dr. Sever je prikazal ves zločin in zahteval strogo obsodbo. Nato so govorili zagovorniki obtožencev. Posvetovanje senata je trajalo celo uro. nato pa je predsednik dr. Totmbak razglasil sodbo. Vei trije obtoženci eo spoznan; za krive jn so obsojeni Štern jn Belak na dosmrtno robijo, Koller pa na 20 let robije in vsj trije na trajno izgubo častnih dižavljanskfh pravic. Štern in Koller sta mirno poslušala sodbo, Belak pa je jokal in neprestano zatrjeval. da je nedolžen. Njegov zagovornik jo prijavjl revizijo ®a pazfe ^
»JUTRO« št. 122
3
SoSriEa. 29. T, 1537, «
Nusi kraji ln ljudje
Slavje v spomin koroške ofenzive
Dostojanstveno praznovanje Triglavskega In celjskega
pespolka
Ljubljana, 28. maja.
V lepo okrašeni vojašnici kralja Petra Osvoboditelja je slavil Triglavski pešpolk svojo polkovno slavo v spomin na 28. maj 1. 1919. ko so čete takratnega 2. planinskega polka prebile obrambno črto avstrijske vojske pri Kotljah ter ponesle jugoslovensko zastavo na Gosposvetsko polje. Kmalu po 10. uri so se pričeli zbirati na z zelenjem, girlandami in državnimi troboj-nicam: ozaljšanem dvorišču vojašnice prvi gosti, ki jih je v spremstvu dežurnih častnikov pozdravljal domačin slave. komandant polka g. polkovnik Milan Mašič Slavi so prisostvovali komandant divizije gen. To-nic. generala Popadič in Dodič, komandanti in zastopniki vseh drugih vrst naše vojske, poveljnik žandarmerije polkovnik Barle.
Točno ob 10.30 se je pričel pred po-strojenim polkom obred rezanja slavske-ga kolača, ki ga je opravil prota Budi-mir. Obredu so prisostvovali poleg drugih tudi ban dr. Marko Natlačen, škof dr. Rož-man, podžupan dr. Vladimir Ravnihar, se-narorja dr. Albert Kramer in dr. Gustav Gregorin. bivši minister inž Dušan Ser-nec, upravnik policije dr. Hacin, zastopnik ljubljanske univerze dr. Milko Kos. zastopnik Apel. sodišča dr. Ogoreutz, starosta ljubljanske sokolske župe dr Pipen-bacher. starosta Sokola Ljubljana Kajzelj, predsednik Rdečega križa dr. Fettich, zastopnik Jadranske Straže generalni tajnik TPD Jožko Pogačnik, generalni ravnatelj IPD Skubec. predsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja Stanko Virant, zastopnik Dram. društva Fran Govekar. zastopniki Narodne odbrane in mnogih nacionalnih organizacij.
Po sekanju kolača sta odmolila prigo-dne molitve še muslimanski in katoliški svečenik, nakar je imel polkovnik Mašič krasen govor, v katerem je raztolmačil zbranim vojakom pomen polkovne slave, jim orisal potek koroških bojev in jih pozval, naj počaste padle tovariše s klicem: »Slava«! Svoj rodoljubni nagovor je končal s pozivom postrojemu polku, da vzklikne svojemu vrhovnemu poveljniku mlademu kralju Petru II. Kakor grom je za-grmel pozdrav tisoč iz mladih gr! svojemu
mlademu gospodarju In se izgubljal pod pomladno nebo.
Sledil je mimohod vsega polka pred komandantom dravske divizije, brigadnim generalom Lazarom Toničem in ostalimi gosti, ki so s priznanjem motrili junaški nastop ljubljanskega polka. Defile je bil v vsakem pogledu brezhiben. Vse vojaštvo je bilo v novih uniformah ter nudilo najlepšo sliko moči naše vojske.
Po defileju so se poslužili gostje na vabilo ljubeznivega domačina, polkovnika Mašiča okusno pripravljene zakuske, pri kateri so stregli s slavskim žitom in pijačo častniki polka. Med sviranjem godbe dravske divizije je čas kaj naglo potekal v družbi prijaznih gostiteljev.
Popoldne pa je bila na dvorišču vojašnice vojaška veselica, katere se je udeležilo
tudi veliko število prijateljev polka. *
Celje, 28. maja.
Danes je slavil tudi celjski pešpolk srvo-jo slavo v spomin na zavzetje Črne ob koroški ofenzivi. Na dvorišču vojašnice, kjer je bil postrojen ves polk, so se ob 10. zbrali predstavniki vojaških oblastev in uradov, šol. korporacij in društev ter mnogo drugega občinstva. Ob zvokih vojaške godbe so prinesli na dvorišče polkovno zastavo, ki ji je vojaštvo izkazalo čast. Nato je general g. Milutin Milenkovic iz Maribora pregledal postrojeni polk. Prota g. Bulovan je ob petju pravoslavnega cerkvenega zbora opravil spominski obred pred okrašenim spomenikom na Koroškem padlih junakov, nato pa je opravil obred lomljenja kolača, dočim je opat g. Jurak oprar vil katoliški obred Po obredu je g. polkovnik Iso Nečak v lepem govoru orisal pomen slave in zgodovino polka, ob zaključku pa je vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Vzkliku se je pridružil ves polk in gostje, godba pa je zaigrala državno himno. Po obeh cerkvenih obredih je oddala častna četa salvo. Po čestitanju poveljniku polka je bil v Gosposki ulici defile polka pred generalom g. Milenkovičem. Po defileju 90 bili gostje povabljeni na zakusko. Popoldne je bila na Glaziji vojaška zabava, zvečer pa je bil v Celjskem domu prijeten družabni večer.
Ljubljana, 28. maja.
Včeraj na praznik ob četrt na 20. je vmrla v mariborski ženski bolnišnici kot žrte\> materinstva in bolniških razmer gospa Vera Novak-Dostalova, profesorica na državni realni gimnaziji v Mariboru, hči strokovnega učite-
lja g. Rudolfa Dostala v Ljubljani in soproga g. prof Vilka Novaka v Mariboru. Enajst mesecev je bila poročena, ravno jutri jih bo poteklo, in štiri dni je bila mati---
Pokojnica se je rodila v Ljubljani leta 1909. Slavistične študije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dovršila l. 1923. Po prejeti diplomi je nadaljevala in poglabljala svoj stro-tovni študij v Pragi in raznih drugih češkoslovaških mestih. V oni dobi in
že tudi poprej je bila marljiva sotrud-niča našega lista ter so njeni članki vzbujali zasluženo pozornost. Zlasti se je poglobila v študij lužiško-srbske književnosti. Pisala je tudi v razne druge liste in revije. Nekoliko dni pred smrtjo je še objavila »Kronika« njen zadnji članek »Ljubljana v drami«, že poprej pa sta izšla v isti reviji njena članka »Ljubljana v pesmi« in »Ljubljana v prozi«.
Vrline staršev so bile v njej harmo* nično združene: od matere, vzorne učiteljice — vzgojiteljice, dobrotijivost in nežnost, od očeta širokogrudna človekoljubnost ter vedra ljubezen do prirode in umetnosti. Mlada, zdrava, marljiva in vedra Vera, poleg dveh bratov akademikov ljubljenka svojih staršev, je bila pravo poosebi jen je vere in upanja v lepo, srečno bodočnost ne samo za starše in moža, temveč tudi za šolsko mladino in za vse, ki so jo spoznali. Kakor se ne da opisati pretresljiva tragedija po okrutnem naključju strtega dragocenega življenja, tako tudi ni mogoče žalujočim izraziti vsega globokega so ž al j a. Vera Novak-Dostalova bo trajno
ohranjena v najlepših spominih. •
Z avtofrrrgonom so vfentj popoRIne
prepeljati pokojno gospo iz (Maribora ▼ Ljubljano. Položena ie med sve6e in cvetje v mrtvaški veži na Vjdovdanski eeeti. Svojo zadnjo pot bo gospa Vera nastopila danes, ▼ soboto ob 17. wt
Najstarejše društvo v Jugoslaviji
Slavnostno tekmovalno streljanje ob 375 letnici
Ljubljana, 28. maja Društvo ostrostrelcev v Ljubljani, ki je ftaj starejše strelsko društvo v Jugoslaviji, praznuje redko slavje; 3751etinico obstoja, Klaj si j enega v našem društvenem življenju »e pomnimo.
Jean Scfcrey, strelski glavar
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1562 z fcalogo vežbanja meščanov s strelskim orožjem v svrho obrambe pred turškim.; vpad j. Kasneje pa je svoj program prilagodilo vež-banju lovcev jn športnemu streljanju. Uredilo sj je lepo lastno strelišče pod Rožnikom z zaprtimi strelskimi lopam; in večjo stavbo s prireditveno dvorano in lastno gostilno z lepjm vrtom. Prireditveno dvorano krasijo slike vseh dosedanjih strelskih glavarjev jn mnogobrojne zanimive spominske jta^če. Po vojni je društvo popolnoma pro-
šlo r zavedne slovenske roke. Društvo predseduje že veliko let znani ljubljanski mo-šSan Jean Schrev. Društvo šteje danee okoli 60 članov h najuglednejših ljubljanskih trgovskih, pravniških in obrtnih krofov.
V vidni izraz juhifeja priredi dmšfevo te nedeljo za svoje člane, lovoe iz društev Zveze lovskih društev za dravsko ban. in etreioe strelskih družin ljubljanskega strelskega okrožja vt&ko slavnostno strelsko tekmovanje na svojem strelišču pod Rožnikom. Spored je naslednja od 8. do 12. are: streljanje na leteče golobe, z lovskimi puškami in šjbrami St 12. Streljanje na beSečepa zajca z kxv»k:nj5 paskam; in šSbrami št 8. Od 14. do 19. ure: Na lovsko tarčo z lovskimi puškami z nabojem 5.6 35 R in ostro-strelskamj puškami. Na srnjaka, z lovskimi puškam®j z nabojem 5.6 nun 35 R. Na divjo svinjo: z oetrostrelskicmi puškami. Na tarčo Emona: z ostro® tretekimi puškami. Za one, ki nimajo lastnih pušk bo na strelišču na razpolago več predpisanih pušk. Ob 90. bo svečana razglasitev tekmovalnih uspehov, nato pa slavnostni banket. Na vseh tarčah bo po eno krasno darilo in več denarnih nagrad.
Ker se je prijav-flo do sedaj že velfko strelcev iz okolje in Maribora, je pričakovat; zelo ostro borbo in častnih uspehov. Proslavo bodo počastil- s svojo navzočnostjo predstavniki civilnih in vojaških oblastev. tako da bo redk; jub:lej častno proslavljen in bodo ob čestitkah prav gotovo vs poželeli, da nčaka društvo tudi svojo 400-Ietnico.
Postani ln ostani član Vodnikove drnibe!
Rttpnik prijet
Maribor, 28. maja.
Precej časa je že, kar so studenžki orožniki odkrili znano radvanjsko pona-rejevalnico denarja. Več krivcev je bilo tedaj aretiranih. Glani krivec Fran Rupnik
pa je pobegnil skozi okno ln IzghiB no kam. Danes popoldne pa se je nenadoma izvedelo po mestu, da je bil aretiran na posestvu žene nekega trgovca na Po-tarežju pri Mariboru, ie pri prvem zašli, šanju je izpovedal take stvari, da so orožniki danes popoldne na Pobrežju aretirali trgovca P. in njegovo ženo ter čevljarja M. in njegovo ženo. Nadadjnja preiskava bo vsekakor dognala, koliko so dejansko obremenjeni v tej zvezi. Skupno s policijskimi organi so orožniki na Pobrežju Iz. vršili Se vrsto preiskav in zaslišali celo vrsto ljudi.
Trije morile! pred sodniki
Razprava pred mariborskim velikim senatom zaradi
umora Ivana Stranj šaka
Maribor. 28. maja.
Na porotno dvorano tukajšnjega okrožnega sodišča je bi danes izreden naval, saj so je pred velikim kazenskim senatom obravnaval eden najstrahotnejših zloč.jmov, ki jih beleži naša kriminalna kronika. Ves Maribor z okolico je bil skoTo mesec dni pod vtjskom zločjnstva, ki je bilo izvršeno 8. julija 1. 1936. ©b periferiji Maribora v Mejni ulici 32. kjer je navedenega dne našla Marija Strajnšakova svojega moža. upokojenega finančnega stražnika in hišnega posest'
Franc Belak
»ika Ivana Strajnšaka grozotno zmrcvarje-nega in mrtvega, stanovanje pa izropano. Razč ščevanje dogodka je trajalo precej časa. dokler se nj avstr'jskj,m varnostnim organom posrečilo. da so aretirali glavna osumljenca 231etnega Karla Štema in 29-letnega brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Kollerja. Štern je takoj priznal, da je razbojnjštvo izvršil on, toda po načrtih 391etnega Franca Belaka, hrezpoeelne-
Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
i—I	0«1. re« Br. l6ftV103e
ga ključavničarja, kj ga je ksnaln za tem
spravila mariborska polioija na varno.
Danes so sedeli vsi trije na zatožni klopi. Prečitana obtožnica kaže. da nij šlo samo za zločin v Mejni ulic,- 32. ampak še druge zločinske načrte, kj jih je snovala skupina Štern, KoLler in Belak.
Kako je bil StranjSak
Svoječasno smo obširno poročali o tem. Material, zbran v obtožnici, pa kaže nekatere nove momente. S Karlom Šternom sta se Ivan Koller in Franc Belak seananila nekaj mesecev pred umorom Strajnšaka. ki je bil Kollerju dobro znan, saj so Kollerjevj bil; svoječasno sosedje Ivana Strajnšaka. s katerem je bjl Koller za trdno prepričan, da ima doma precej denarja. Ko so ee tako vs; trije spoznali, so se večkrat shajali in Štern je celo pustil svojo službo v tkalnici Jugotekstjlna. Vsi trije so samo mislili na to. kako bi prišl; do denarja. Koller je takoj oipozoril na Strajnšaka. kj je od leta 1918. živel v pokoju in si 1. 1921. kupil hišo v Mejni ulici št. 32. potem ko je poleg ženine dote (vinograda) na Kapelj podedoval I. 1928. kos posestva po svojih starših. Kot kronski umokojenec nj imel Strajnšak velike pokojnine, toda bjša z velikim vrtom, k- jim je skozi vse leto omogočal prodajo povrtnine, je zakoncema vendarle omogočala kolikoT toliko udobno življenje.
Tudj Belak. ki je hodil h Kollerju na dom na Pobrežju. je vse to vedel. Pripovedoval je Šternu in Kollerju. da je že sam rzkušal prit; do Strajnšakovega denarja in skušal starčka po telefonu izvabiti iz hiše. kar se mu pa ni posrečlo. Prišla je noč na 8. julija 1. 1936. Takoj po 6. zjutTaj je bil Štern že na licu mesta. Štern je bil namreč po Be-lakovem mnenju najprimerneje, da izvrši v blžini Strajnšakove hiše izvidniške posle, ker ga ni tamkaj nihče poznal. V bližini je bil nekje pripravljen Belak. da pomaga pri zločjnu, odnosno da vlomi v stanovanje, če l»i bilo zaklenjeno. Ko je Štern vjdel. da je Strajnšakova žena Marija že šla kakor vsak dan na trg prodajat povrtnmo. je stopil v hišo jn se prepričal, da je žena podnajemnika. Hrastnika, ki je tudi že bil šel v službo, še doma. da pa bo kmalu tudi ona šla. Štern jo je povprašal po Strajnšaku {ti ho-
Naše ženstvo za majsko deklaracijo

•'A*j,. • A
Ji
ivarošne žene m dekleta slo-izjBvljamo. da smo z dušo in frcem za mM<jmdko deklaracijo »Jugoslovenskega kluba«. V strašni vojni nam krvavijo na-As srca is tisočerita ran, na bojiščih n&m padajo IjiuhljenK možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. Naše solze, naša tu ga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje polagamo na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žene, hčere in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni narod, da tudi njemu zanje solnce svebode.
Zavedajoč so svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognjišča, zahtevamo s svojem imenu, v Imenu svojih dragih na bojščih. v imenu svoje dece za ves naš mili rod uedinjenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije.
Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovan -kem klubu. Izrekamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delo v zmislu deklaracije ter globoko obsojamo vsako kršenje jugoelovemrke solidarnosti kot narodno izdajstvo.
Iz dna svojega srca si želimo slovenske
žene miru. Režničen mer narodu le zedlnjena Jugoslairija, kakor to naši po=4anci v svoji defclaaacžJL rafatrma.
jo«
To izjarvo je podpisati* v LrMLt jaul ».496,
▼ Trstu in okolici 13,242. r občinah A—D 20.913, v občinah E—L. 24.494, v obCtafa M—R 23.775, v občinah S—T 28.778, t ab-činelh U—2 20.32? — skupaij 151.960 tan
in deklet.
Mnogo tisoč podipteov so posMe tene te
dekleta iz Koroške. Istre, Goriške, Gradca, iz begunjskih taborišč na Štajerskem in od drugod. Mnogo tisoč podpisov so poklali naknadno še razni kraji, ki so zbkna-li podpise ne le med ženstvom, nego tadl med moškimi
Podpise, ki so dospeli še pravočasno, m povezali v sedem debelih knjig s štetim napisom in trobojnico. Te knjige je etoven-ciko ženstvo 25. marca 1918. nssvečan način izročilo Jugoslovenifkeirvu khAra t noke njegovega predstavnika drž. poslanca dr. A. Korošca na velikem manifestaeijskem zborovanju v dvorani hotela Untoo t Ljubljani.
Po prevratu so se knjige ■ podpisi hm. nile v pisarni dr. Ivan Tavčarja. Pozneje jih je Pranja Tavčarjeva izročila Sprotnemu slovenskemu ženskemu Ljubljani, ki jih brani t
(DIDCDOr
zobna

VaSi zobje mora* Jo "biti brez oblo-ge * Odol zobns pasta jih oprosti oblofie in jih varuje pred razpadanjem!
Ti jc ptsta za zd»
tel nato oditi, toda vrnit se je, ko ga jc Strajnšak, ki mu je Hrastnikova takoj povedala. da ga išče neki tujec, dal poklicati nazaj.
Ko je št<ero ▼ Strajnšakovem stanovanj® •Hšal. da je Hrastnikova že odšla in zaprla vrata svojega stanovanja, je nastopil usodni trenotek. V Nižini je že bjl pripravljen Belak, ki je vedel, da se je v smislu dogovora Štern navidezno pogajal s Strajmkkom zaradi stanovanja v dvoriščnem traktu. Be-lafe je stopil t kuhinjo, napadel Strajnšaka od zadaj in ga s trdim predmetom pobil na tla. Nato sta ga Štern in Belak zadavila jn mu še z brjeaoo. kj je visela na vrvici nad štedilnikom, zadrgnila vrat. Nato sta zavlekla Strajnšakovo truplo v sobo. vlomila
Karel Stern	v
▼ skrinjico in .-odnesla 4800 dinarjev gotovi-ne. dva zlata prstana jn okoli dveh kilogramov starih avstrijskih kron.
Razdelitev plena in beg
Pa izvršenem zločinu je Štern poiskal Ko4-ierja in mu izročil ISO dinarjev, da jih je nesel domov svoji materi. Potem mu je dal na posebno zahtevo še nekaj sto dinarjev. Tudi Štern jte nesel domov svoji mater; 300 din. Ze pred te-m sta se Štern in Belak ločila. ker je bil Belak baje razočaran zaradi malega plena. Šternu je dejal, naj kar vse skupaj sam obdrži. Zato pa da mora vso odgovornost prevzeti nase jn Belaka nikjer oree-njtj. Bilo je to za bližnim železniškim nasipom. Štern je nato poiskal Kollerja v stanovanju ter z njim pol>egnjl proti Hočam. Koller ni hotel deliti plena s Štemom, ampak mu je bjlo ljubše, da mu je Štern dajal denar sproti V Hočah sta stopila v avtobus. -ee .peljala do Celja in nato z železnioo v Zagreb, kjer sta popivala in veseljačjla. ""Tamkaj je Štern enega i7.med ukradenih pristanov podaril neki Mariji Dro^metovj. s ka-•Hero se je v Zagrebu seznanil, med tem ko je Koller drugi prstan vrgel v Savo. da ga j ne bi izdal. Po petih dneh veseljačenja jima je ostal še samo denar za vrnitev v Marj-bor. kjer sta se ponočj javila pri svojih materah in se nato. ko sta doma dobila nekaj denarja, napotila preko meje v Avstrijo. dokler ju niso 22. jul+ja orožniki s ^TViebna aretiraR.
de drogi načrti
Obtožnica navaja tudi druge načrte zlo-■ičinske trojke. Poleg Strajnšaka so izbral; za ? žrtev tudj upokojenega šolskega nadzornika šivana Koropca, stanujočega v Gosposvet-psfe ulicf 14. za katerega so domnevali, da -ima mnogo denarja. Koller se je namreč f glede Koropca inforniiiral pri njegovi po-strežnjej. kj je svoječasno stanovala pri Kol-lerjevih in ki ni nit; siirtila zakaj se KoHer za Koropca tako zelo zanima. Koller je vedel, kako t« prišel do ključa Koropčevega stanovanja, po katerem bo potem izdelaj nov ključ Belak, ki je bil po poklicu ključavničar. Koropčevo stanovanje so vs; trije več dni stolno opazovali, njso pa Koropca samega poznali Belak je ob nek; priliki sledil moškemu, o katerem je domneval, da je Koropee do gostilne Union, kjer se je tisti moški ustavil. Nato je Belak vprašal natakarja. kdo je ta moški, pa mu natakar ni vedel povedati
Zarotniški sestanek ▼ Magdalenskem parku
▼ evjdenc? so imelj vsj trije tudj Bogomira Lasbacshej-ja, stanujočega v Koroščevi ali c? 32 a. o katerega razmerah Be je bil Koller mformrnil po svoji priležnjej Leopol-dmj Pavličevi. Lasbaoher je bil upokojenec in so tudi o njem domnevali, da jima precej denarja. V ponedeljek 6. julija 1936 so se v Magdalenskem parku natančno dogovorili glede vseh teh načrtov jn so se v smislu sklepa napotili naslednjega dne. to je 7. julija L 1936_ protj stanovanju Bogomira Las-bacherja. Med tem ko je Koller šel opazovat Koropčevo stanovanje sta se Belak in Štern predstavila pri Lasbacharju kot uslužbenca mestnega poglavarstva z nalogo, da pregledata hišo. ki jo bo treba renovirat.j. Štern ef je ogledoval zidovje v kuhinji in vzel nato iz nočne omarice v sobi usnjato listnico, v kater; je hilo 100 dinarjev, in usnjato denarnico s 50 dinarja Nato sta šla in je Štern izročjl Belaku ves plen, od katerega je dal Beiak Šternu samo 20 Dm. Kollerju pa sta dejala, da nista ničesar dobila. Sled j,1 je 8. julij, ko se je v smislu dogovora izvršil zločin nad Strajnšakom. (Sodba na 2. st ranil.

wmm
■MATINEJA Z. K. D. i
Znamenito delo svetovne literature v veiefiimu
DANES OB 14.15 V KINU MATICI!
Charles Langton Norma Shearer Fredric March
Cene din 3.50 in 5.50
L	__
Domače vesti
I
Aškerčeva številka
»Življenja in sveta"
Prihodnja številka žisa, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, bo posvečena Antonu Aškercu. Na uvodnem mestu bo objavljen članek Marje Boršnikove. »Aškerc pred smrtjo«, ki vsebuje nove zanimive podatke o poslednjih dneh pesnikovega življenja. Inšpektor Jos. Wester je zastopan s Člankom »Aškerčeva pisma teti Ajdki«; objavljenih je 24 pisem, ki segajo v dobo 1877—'1910 in vsebujejo mnogo interesantnh momentov iz Aškerčevega življenja. Potreben prispevek k Aškerčevi biografiji je tudi rodovnik, ki ga je sestavlia Marja Boršnikova. Ob koncu se Anton Debeljak v sonetni obliki klanja spornimi pesnika »Balad in romanc«. Izmed ilustracij opozarjamo na naslovno reprodukcijo portreta prof. Je-kJ,ja, med tem ko so med besedilom številne druge ilustracije o Aškercu. Po Aškerčevi bibliografiji M. Boršnikove je ta zvezek žisa nov dokaz, da Aškerc ni in ne bo pozabljen.
hoče biti tudi dobro na* hranjen, le da ne prenese vsega. Koncentrirana hrana za vse je naravno-krepki, grenkosladki
B10MAL2
Poskusna doza Din 12.50 v lekarnah
* Smrt dr. Ivana Prijatelja so zabeležili vsi večji češki listi, poudarjajoč zasluge, kj si jih je pridobil pokojnik za sloveni" stiko in sploh za slavistična raziskavanja. NaiohsirnejSj nekrolog je priobčilo »Ceske Slovo« v številki z dne 27. maja iz peresa dr. Otona Berkopca.
Po vsej
kraljevini
*	Vojni dobrovoljci priredijo 7. junija zvečer v ljubljanski operi in v mariborskem gledališču ob izidu svoje velike spominske knjige akademiji s pestrim sporedom, ki ga bodo izvajali odlični naši um3t-niki. O sporedu več v prihodnjih dneh, tokrat pa opozarjamo, da se že sprejemajo naročila na spominsko knjigo v pisarni sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10.
*	Proslava osvobojtnja Niša. Na sej,; širšega odbora, k; pripravlja veliko proslavo osvobojenja Niša, je bilo sklenjeno, da bo odkritke spomenika vojnim žrtvam 21. junija. Spomenik je delo kiparja Avguštinčiča iz Zagreba. S proslavo osvobojenja in odkritja spomenika bo združenih več važnih dogodkov. Tako bodo slovesno otvorili mestni vodovod ter položili temelje poslopja narodnega gledališča im državne trgovske akademije. V mestnem parku bodo odkrili spomenika Nikoli Pašjču in Todoru Mi-lovanoviču. kj je b:l nekdaj niški župan. Ob zaključku slovesnosti bo blagoslovitev novega letala niškega aerokluba.
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
•>7l	f, or 16 U*>H!>
^■■■^"■■»■■■■■■■■iiiiiiiiiii
*	Novi grobovi. V Št. Juriju ob Taboru ie umrl posestnik g. Ludvik Plavšak, znan kot dober gospodar po vsej Savinjski dolini. K večnemu počitku ga bodo spremili jutrj ob 10 — V ljubljanski bolnišnici je umr| g. Andrej Abram, brzojavni mojster v pokoju. Pogreb bo jutri ob 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Italijanske svetovno-znane blatne kopeli
ABANO pri BENETKAH
Blatne kopeli — Kopeli — Vse kure v Thermal hotelu, Trieste in Victoria —
Prvovrsten — Rodbinski hotel — Pensija od L 32.—. Pavšal 15 dni L 750. Pojasnila: R. Brega & Co.
*	Nove poštne, brzojavne in telefonske pristojbine z izpremembami in dopolnili, ki stopijo dne 1. julija t. 1. v veljavo, pregledno in natančno prikazuje stenska karta »Poštna tarifa«, ki je izšla te dni. Dobi se pri vsaki pošti, a v Ljubljani tudi v trafiki na glavni pošti. Stane 5 dinarjev, nlenat rdgov enia rdgo eni rdgo rdgov va
*	Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. junija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za 3 dni, kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo po programu za one, ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v H. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.450 Din odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj bodo poleg Pariza ln Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040 odnosno 3.870 Din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škropljenp perilo v najlepšo izdelavo. 3
*	Železniškim staroupokojencem in vdovam v veduost. Železniškj etaroupokojen-
ci, staroprovizionisli, miloščinarji, vdove in sirote, ki prejemajo pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, se ponovno pozivajo, da do 10. junija predlože prijave za prejemanje draganjskih doklad. Imenovani upokojenci naj se poslužijo sjičmih prijav kakor novi upokojenci. Prijave ee dobe v večjih krajih v trafikah za 1 Djn. Na prijavah naj ee črta besedilo dravski finančni in naj se popravi v toliko, da se bo naslov glasil železniški direkciji v Ljubljani. Prijave naj se izpolnijo po navodilu na nahrbtni strani pravilno in natančno. Predloži naj jih vsak svoj} najbližji postaji, kjer vsako leto predlaga 6voje legitimacije v podaljšanje.
Perzijske preproge, krasne
stare in nove prodajam po zelo nizkih cenah. — Resni interesenti se vabijo. ORIENT-KARPET, v palači Dunav — Beethovnova ul. 14/n, vrata 2, Ljubljana
*	Prvo žrebanje razredne loterije v Zagrebu. Ravnateljstvo državne razredne loterije je sklenilo, da bodo glavna žrebanja nekajkrat tudi v Zagrebu. Prvo tako žrebanje bo zadnje žrebanje tekočega kola (34.) v 5. razredu, ko se izžrebajo največje premije. Tako bo prvjč dana priložnost Zagrebčanom, da vidijo. kako se obrača^ kolo sreče. Zaradi premestitve žrebanja iz Beograda v Zagreb se žrebanje ne bo zakasnilo. Ni še določeno, v katerj izmed največjih zagrebškjb dvoran bodo žrebanje opravili, gotovo pa .je, da se bo kolo sreče doslej večkrat selilo iz Beograda v Zagreb.
*	Na lovski razstavi v okviru pomladnega ljubi.janskega velesejma bomo videli najkapitalnejše trofeje jelenov, srnjakov, gamsov in kozorogov, ki jih premorejo lovišča Slovenije. Tudi najmočnejši vepro-vj čekani, ki imajo svetovni rekord bodo razstavljeni. Razen tega bo razstava poučna za praktične lovce, ki bodo videli, kako 6e pravilno ravna s kozami, kožuhi, kako se spoznava starost rogarjev po zabovju spodnje čeljusti, kako se lovsko pravilno uporabljajo past; ter strupi, kako se spoznava bolezni divjadi, zajedavci, kako treiba divjad krmiti, polagati sol, i. t. d. Razen tega bodo videli na rogovju na kržliavosli oziroma na moči teh, kje je divjad zdrava in krepka in kaj je treba odstreliti za pravilno gojitev, da stalež zboljšamo. Razstava bo prava šola za lovce i;n obenem naša velika spoved, kaj smo dobrega in slabega naredili na tem polju.
9axden-(party?
Feliks Urbane f
Ljubljana, 28. maja.
Z g. Feliksom Urbancem, ki je na praznik zjutraj umrl v visoki starosti 87 let, je Ljubljana ki z njo slovenski trgovski svet izgubil enega svojih najbolj znanih in najuglednejših predstavnikov. Dolga leta je živel samo delu in Širokemu trgovskemu poslovanju, zato pa se je tudi do pozne starosti ohranil nenavadno bister, duševno in telesno čil. Predstavljal je tip pravega slovenskega selfmademana, s kakršnimi se upravičeno lahko ponaša zlasti naša starejša generacija.
Bil je sin sodnega uslužbenca iz Drno-vega pri Krškem, izgubil pa je starše že
v nežni mladosti, s pomočjo sorodnikov se je v Brežicah nekoliko izšolal, nato pa je stopil v uk pri Kraljiču, ki je imel takrat največjo brežiško trgovino. Zvestoba, poštenost in pridnost so bile vrline, ki so mu pridobile polno zaupanje šefa, da je postal poslovodja. V ensiki funkciji se je naposled preselil v Krisperjevo trgovin? v Kranju, kjer se je poročil z domačo hčerko Fsniko. Ko je prevzel trgovino in ji dal firmo Krfeper-Urbenc, jo je naglo dvignil, že leta 1881. pa se je u ta boril tudi v Ljubljani in sicer pod Trančo, kjer je prevzel Jamškovo trgovino. Ko je njegov tast Krit per izstopil iz tvrdke, se je F. Urbane popolnoma osamosvojil jn v veliki meri razmahnil svoje sposobnosti. Najvidnejši dokaz njegove podjetnosti je postala sedanja palača na vogalu nasproti frančiškanski cerkvi, ki je zrastla leta 1902 in odkeder uživa Urbančeva veletrgovina daleč po Sloveniji z ničemer kaljen ugled solidnega veletrgov. ikega podjetja.
Seveda tako veljaven mož ni ostsJ brez vpliva na ljubljansko javno življenje. Sodeloval je v cdboru Mestne hranilnice, nekaj časa tudii v občinskem svetu, v Zbornici za TOI in do pozne starosti kot cenzor Narodne banke. V razvedrilo mu je bil jahalni šport, kateremu je ostal zvest do 84. leta. Spokojno je na jeseni svojega življenja lahko zaupal vodstvo podjetja svojemu nasledniku najstarejšemu sinu Francu, ki mu je bi zanesljiva opora že od leta 1904., dočim je sin Josip od leta 1922. vpisan kot družsrtark. Hčerka gospa Mici je vdova po znanem ljubljanskem trgovcu Perdanu. Dva otroka sta umrla v mladih letih.
Uglednega pokojnika, za katerim žaluje š rok krog sorodnikov, so danes ob 18. spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu. Gorpej vdovi, otrokom in vsem žalujočim izrekamo tudi mi odkritosrčno sožalje.
u— Slovenke! Pridite, da skupno pro. slavimo obletnico onega velikega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, ko nas je vse združilo skupno trpljenje in hrepenenje po svobodi, ko se je umaknila mržnja složnosti v borbi za skupne cilje vsega naroda. Naj spet združijo deklaračni ideali enakosti in svobode vse, ki so dobre volje! V tem znamenju bomo proslavile 20.1etni-co majniške deklaracije v soboto 29. maja 1937 ob pol 7. uri zvečer v dvorani Delav. ske zbornice. Banovinska ženka zveza.
u— Pozivamo članice ženskega p°kreta, da si ogledajo razstavo »Teden slovenske ženske knjige« v T^cvskem domu. Odpr-
ti— Prihaja čas sklepnih produkcij iole Glasbene Matice in državnega konservatorija. šola Glasbene Matice bo imela svoji
produkciji v torek 1. in v poLedeljek 7. junija. Obe produkciji bosta v filharmo-nični dvorani, začetek točno ob četrt 19. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice.
n— Banovinskj odbor sa strokovne nadaljevalne šole bo imel sejo danes ob 9. dopoldne v konferenčni sobi trgovske akademije v Ljubljani. Dnevni red: poročilo predsednika, čitanje zapisnika druge seje odbora, oddajanje mnenj in podajanje predlogov v strokovnošolskih vprašanjih in predmetih, slučajnosti. Pri tretji točki ie pričakovati obširnejše debate, ker sta Delavska zbornica in Zbornica za TOI za reformo strokovnega nadaljevalnega šolstva.
u— Stanovanjski nrad ljubljanskega velesejma opozarja in vljudno naproša vse, ki bi moglj za čas velesejma. to je v dneh od 5. junija do 14. junija 1937, ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenoč šča. da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravnjštvu. Mestni trg 27/m. soba št. 50. ali pa ravnateljstvu velesejma.
KAJ JE
LEICAGRAFIJA ?
To je fotografiranje z Leico, malim svetov-noznanim fotoaparatom, ki si je tudi v naši državi pridobil splošno priljubljenost, ki ne napravlja samo fotoamaterjem vedno nove radosti, temveč je tudi mnogim poklicnim fotografom nenadomestljivo pomožno sredstvo. Mnogi lastniki Leica-aparatov v našem mestu in oni, ki hočejo to postati, bodo z veseljem sprejeli vest, da se bo vršila dne 30. in 31. maja od 9. — 18. ure Leica-razstava s 100 odličnimi slikami in bo 31. maja ob 20.30 uri tudi Lefca-predavanje v prostorih frančiškanskega konvikta, Frančiškanska ulica — pasaža. Več o tej prireditvi na nabitih lepakih in pri fototrgov-cih, kjer dobite tiskana povabila brezplačno.
Naborj bodo v Ljubljan od 1. do 15. junija t I. jn sicer v dvorani Mestnega doma. Najprej prjdejo na vrsto mladeniči iz Ljubljane, nato pa jz okolice. Kdor izmed prizadeth Še ni dobil poziva, naj se takoj pobriga zanj. da pride pravočasno k naboru. Za izvršitev naborno dolžnost- morajo razen mladeničev samih skrbeti tudj njihovi starš; jn službodajaloi.
Dijaki ki bi rad, letošnjo jesen nastopili svojo vojaško službo in epadajo pod poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja, naj se najkasneje do 20. junija t 1. zglase pri tem poveljstvu soba 16 v vojašnici vojvode Mišiča na Mast.ro vi cesti.
u— Tudi rekord! Trnovčani so minuli torek doživeli rekord smrtnih primerov. Nič več jn nič manj kakor sedem mrličev so imeli v fari. Med temi si je bil eden sam končal življenje, dočim sta dva — Jakopič in Marenko — ostala s 73, oziroma 71 leti do smrti mladeniča.
u— V meHni klavnici se bo danea ob 15. prodajalo na prosti stojnici razno meso po znatno znižani ceni.
Bodite previdni komu poverite svoje stvari!
Gospa N. N. je dala na kolodvoru nekemu popolnoma tujemu človeku v varstvo svoj kovčeg, ker je hotela pred odhodom vlaka kupiti še neke stvari. Ko se je zopet vrnila, ni našla ne kovčega ne dotičnega človeka. Njena prijateljica se je v razgovoru z neko gospo v špecerijski trgovini zelo razburjala radi te neprevidnosti, kako se more povsem tujemu človeku zaupati svoj kovčeg;. Zares škoda za lepo perilo, ki se je nahajalo v kovčegu. Pri tem se spomni, da rabi milo za pranje perila. Na vprašanje trgovca, kakšno milo želi, je odgovorila — vseeno. Nato se oglasi gospa, s katero se jc poprej pogovarjala: »Zdi se mi, da ste Vi ravno tako neprevidni kakor ona gospa na kolodvoru! Svoje perilo, ki je gotovo več vredno kakor je bilo ono v kovčegu, hočete poveriti kakšnemu koli milu. Bodite previdni pa vzemite za pranje milo, katerega ime jamči za dobro kakovost, to pa je izborno Schichtovo milo Jelen, ker imate v tem slučaju gotovost, da ste kupili najboljše jedrnato milo, katero obstoja.«
e— Za proslavo majniške deklaracije v
Celju je razpošiljala vabila izbranim društvom in posameznikom mestna organizacija JRZ. Na sestanku so potem določili pripravljalni odbor, ki je začel sedaj razpošiljata vabila za proslavo, na kateri bo govoril g .minister dr. Hiha Krek. Naša na. cionalna in kulturna- društva in. naši na. cionailni ljudje bi se torej take proslave majniške deklaracije v Celju lahko udeležili samo kot štafaža prireditve, ki nosi izrazito etrankarško politično obeležje. Tvorci majnišike deklarac je si te pred leti niso tako zamislili in slabo služijo pomenu dekla raci je oni, ki jo hočejo danes na tak načm proslaviti.
Ei		Hj	!H	--WBBMk sJH
H ( HLH				
PREMIERA velikega francoskega šlagerja po istoimenem gledališkem komadu Henryja Bernsteina
V I H O R
(Prizor iz Mayerlinga)
Charles Boyer	Gaby Marlay
I
JL.
Veliki nemški šlager:
»Man spricht iiber JacqueEne« ŽENA BREZ SRAMU
Albrecht Schoenhals Sabine Peters
Najnovejši žurnali — katastrofa »Hindenburga« itd. itd.
JTEl, 22-21
UNION
ta je — razen nedelje — vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. — Odbor ženskega pokreta.
* Karte za festivalske svečanost} na Dunaju. Tudj letos so bile izdane za festivalske svečanosti, ki se bodo vršile na Dunaju od 6. do 20. junija, posebne vstopnice po 50 din. Takšna vstopnica velja kot avstrijski vizum, ki stane drugače 80 din. S karto uživajo posestniki Dunaja na avstrijskih zveznih železnicah že po petdnevnem bivanju 80% popusta. Razen tega nudi takšna karta tudi celo vrsto drugih ugodnosti za potovanje v dunajsko okolico. kakor tudi za cenejšo vstopnino v gledališča in na koncerte, na pa mikih in druga! Karte se lahko že zdaj dobijo v fseh biljelarnicah Putnika in v avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška 9.
Iz Ljubljane
u— Telov-ske procesije. Po starem običa*. ju je Ljubljana počastila praznik sv. Reš-njega telesa na prav dostojen način. Izmed procesij je bila tudi tokrat najsioves. nejša šenklavška, ki jo je vodil g. škof dr. Rožman sam, udeležili pa so se je tudi predstavniki oficielnih cblastev, med njL mi ban, komandant divizije, rektor univerze in predsednik mestne občine. Procesija trnovske župnije, ki se je pričela že ob 6.30, je vzbudila pozornost zlasti po številu narodnih noš, ki so v tem agrarnem predmestju ohranjene v mnogo lepši prvotnosti kakor v mestu. Procesije pri Sv. Petru se je udelež'la tudi častna četa voještva z godbo na čelu, v procesiji v župniji sv. Cirila in Metoda za Bežgradom pa je letos prvič sodelovala tudi šolska mladina iz nove ljudske iin meščanske šo. le ter iz nove bežigrajske gmnazije. Svečano so Telovo proslavili ~ tudi po vseh okoliških župnijah, kjer so procesje združene še z v e vemeje ohranjenimi prazničnimi doživetji.
Po vsej	kraljevini.
n— Vse člane mladinske organizacije JNS v Ljubljani prosimo, da se javijo danes med poslovnimi urami od 10. do 12. in od 16. do 19. v strankinih prostorih, Odbor._
PRIJETEN ODDIH
si lahko privoščite brez večjih stroškov, Ce se odločite za prijazno letovišče Polževo nad Višnjo goro. Tam najdete v modernem planinskem domu vse ugodnosti, v bližini doma se pa razprostirajo krasni bukovi in smrekovi gozdovi, da je zrak vedno svež in čist. Vse informacije dobite v domu pismeno ali telefonično (Medkrajevni telefon Višnja gora 1). Dobra postrežba, nizke cene in blizu Ljubljane — te prednosti ima samo Polževo.
u— Alj ste si ie ogledali razstavo Teden slovenske ženske knjige? Zlanrimiva in poučna ie. Na njej vidite tudi portrete naših književnic in izvirne slike našili umetnic. Danes ob 18. bo na razstavi tud! predavanje Pavle Hočevarjeve »Žena v novinarstvu«. Vstopnina samo Din 3. za dijake Din 1. — V ponedeljek, 31. t. m. pa predava na razstavi prof. Marja Borštnik o snovi, ki mora pač zanimati vsako slovensko ženo. pa tudi moške: »Slovenka«, p.rvj lemki list.
Iz Celja
^j
u— Prelovčev pevski kvintet, ki ga sestavljajo gg. Goetiša, Drašler, Rakovec, Lupša in Debeljak, bo prvič javno nastopil na svojem koncertu dne 4. junija ob 20. v frančiškanski dvorani. Ime ima kvintet po znanem skladatelju in zborovodji, ki kvintet tudi vežba. Ob svojem prvem nastopu bodo peli dela Foersterja, Juvanca, Hajdriha in Prelovca, poleg tega pa še narodne pesmi v priredbi Prelovca, Deva. Ma-rolta in Bučarja. Trije člani kvinteta so konservatoristi, učenci ravnatelja Betetta in ti nam bodo zapeli tudi več samospevov s spremljevanjem klavirja, kar oskrbi Zu-panifi Darko. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 15 din navzdol.
Kadrski rok se odreja pri naboru in to le na podlagi uradnih listin. Nihče naj zato ne pozab: prinesti s seboj spričeval, ki ga opravičujejo do skrajšanega roka. sicer bo potrjen na polni rok kadrpke službe.
TS0HAMBA FII Vam ne skriva kože pred eolnoea, marveč Vam jo dela odporno ln ru-Javo. Drogerlja Gregorič dr. bo.«. LJubljana, Prešernova nlloa 5*
Kolesarska etapna vožnja
Prosenik, Grgac in Gartner vodijo
Ljubljana, 28. maja.
Danes ob 7.30 se je pričela s startom v Zagrebu kolesarska etapna dirka po Hrvaški in Sloveniji, dolga skupno 530 km in bo trajala 3 dni. Proga vodi od Zagreba do Kariovca (62 km), nato dalje do Ljubljane (129 km), od tu v Celje (75 km) in naprej v Maribor (62 km), iz Maribora v Varaždin (58 km) in spet v Zagreb (122 km). V Zagrebu je starta lo skupno 15 dirkačev, med njimi posebna skupina profe-sionalov in sicer Grgac, Ljubič in Fiket. Od Slovencev so nastopili Prosenik, Gartner, Rozman, Kačič in Bricelj. Slednji je izstopil že kmalu po startu v Zagrebu, ker ga je pomotoma ustavil stražnik in ga zadržal toliko časa, da bi ga ne mogel več nadoknaditi. Kmalu so se odtrgali favoriti Grgac, Prosenik in Gartner in so v istem vrstnem redu privozili na cilj v Karlovac, dobrih 5 minut pred drugo skupino, ki je strnjeno pridrvela skozi cilj. že do Kariovca je bilo vefl defektov, ki so nekaterim znatno zmanjšali izglede na dober place-ment. Kačič je pomotoma vozil po nepravi poti in izgubil 6 km, nato je pa imel še dva defekta. V Karlovcu, na cilju prve poletape, je bil vrstni red naslednji: 1. Grgac (profes.) 1:51:27, 2. Prosenik (HKB) isti čaa, 3. Gartner (Ljubljanica) 1:51:27.2, 4. Rozman (železničar Maribor) 1:56:51, 5. Pokupec (HKB), 8. Migalič (Gradjanski Karlovac). 7. Ljubič (prof.), 8. Davidovič (Orao), 9. Ormuž (železai-
e— Preimenovanje celjskih narodnih šol in krajevnih odborov. Po izvršeni združitvi mestne občine Celja z upravno občino Celjem-okolico je nastala potreba dati celjskim narodnim šolam in celjskima krajevnima šolskima odboroma nove, sedanjemu stanju ustrezajoče nazive. Na predlog obeh šolskih odborov je banska uprava izdala odlok, da se krajevni šolski odbor za
Celje-mesto imenuje odslej »krajevni šolski odbor za šolski okoliš I.«, oni za Celje-okolico pa»krajevni šolski odber za šolski okoliš O.« šoli, ki spadata v področje prvega krajevnega šolskega odbora, sta dobili naziv »državna L deška ljudska šola« in »državna dekliška ljudska šola«, bivša okoliška deška šola pa »državna II. deška ljudska šola.«
e— Šolski koncert gimnazije ln meščanskih šol bo jutri točno ob 10.30 dopoldne v gledališču. Okrog 400 dijakinj in dijakov bo pelo izbrane pe mi. sodeloval bo pa tudi dijaški orkester Glasbene Matice. Toliko nastopajočih še Oelje ni videlo in slišalo na enem samem koncertu. Starši ter prijatelji mladine in glasbe, napolnite jutri dopoldne gledališče!
e— Regulacija Savinje v tretji etapi pri Celju je razpisana. Pri tehničnem oddelku banske uprave bo sredo 23. junija ob 11. prva javna pismena licitacja za cddajo del za regulacijo Savinje v tretji etapi od Košnice do bližne apnenika v Pečovniku.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »čarovnica izSaleraa« s Ctsudet. te Colbertovo in tednik, ob 18.30 matine. ja: »Pastir Kcttja«.
PREMIERA. Velezanimivo filmsko delo -problem napredka medicine
VEČNA MASKA
Mathias Wieman	Olga Cehova

Pri sreskem cestnem odboru v Celju so bile v sredo volitve načelnika in dveh podnačeinikov. Za načelnika je bil izvoljen celjski župan g. Mihelčič. za I. podnačelnika g. Maks Cukala iz št. Jurija ob Taboru, za II. podnačelnika g. Stan. ko Gol'gTanc iz št. Jurija ob juž. žel.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZASTAVA V NEVARNOSTI« (Condottieri). — Ob 14.30 matineja »ROCKY OSVETNIK«.
Iz Ptafa
j— Javnj telovadni nastop ptujske gimnazije in meščanske šole bo danes z začetkom ob 15. uri na dvorišču »Mladike«. Starši in prijatelji mladine dobro došiil Vstopnine ne bo.
j— Kino Ptuj. Danes ob 20. in jutri ob pol 21. uri: »Bengali.«
FOTO AMATERJI!
99%	To morate vedeti	99%
da tudi ako Vi slabo fotografirate, mi Vam 99% rešimo z razvijanjem Vaš film in napravimo vedno lepe čiste ostre slike v prvovrstni izdelavi.
Cadet Bos
vel. 4.5x6 s tremi filmi
samo Din 99.—
Se priporoča specijalna fototrgovina
Foto Tourist Lojze šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
čar Zagreb), 10. Fiket (prof.), 11. Pavli-čič (Slavi ja Varaždin) vsi v času kakor Rozman, 12. Ivkovič (Gradjanski Zagreb) 2:04:05, 13. Kačič (Hermes) 2:13:44, 14. Zaborski (Zvezda Karlovac) isti čas.
Po kratkem odmoru so dirkači nadaljevali vožnjo, vendar pozneje kakor je bilo javljeno in je zato prva skupina prispela na cilj v Ljubljano pred gostilno Jelačin namesto ob 14.30 šele ob 15.45. Komaj 30 m pred ciljem, kjer se je zbralo veliko število gledalcev, je še za kolesno dolžino vodil Grgac pred Pro senikom. Slednji ga je skušal prehiteti po levi strani, kar je pa rutinirani Grgac preprečil z nelepim manevrom s tem, da je tudi sam zavozil na levo. že je kazalo, da bo Prosenik zavozil med občinstvo na hodnik, je pa v zadnjem trenotku napel vse sile in v izrednem tempu švignil mimo Grgca ter ga do cilja prehitel za pol kolesne dolžine. Takoj nato je rezal vrvico tudi Gartner. Ostali dirkači so prihajali večinoma posamezno v daljših presledkih. Vsi hvalijo dobro cesto, ki pa je bila mestoma na novo posuta, kar je povzročilo več defektov. Na cilj je privozilo skupno 12 dirkačev, kajti Ivkovič ln Zaborski sta izstopila zaradi defekta pri Metliki. 129 km dolgo poletapo Karlovac—Ljubljana so prevozili v naslednjem redu:
1. Prosenik 4:45:26, 2. Grgac 4:45:26.2, 3. Gartner 4:45:26.8, 4. Ormuž 4:53:57, 5. Ljubič 4:58:45.2, 6. Pavličič 5:02:25, 7. Rozman 5:05:06, 8. Pokupec 5:16:15, 9. Davidovič 5:16:15.4, 10. Kačič 5:22:00, 11. Fiket 5:22:05, 12. Migalič 5:22.07*
Skupna klasifikacija prve etape Zagreb—Ljubljana: amaterji: L Prosenik 6:36:53, 2. Gartner 6:36:53.8, 3. Ormuž 6:50:48, 4. Pavličič 6:59:16, 5. Rozman 7:01:57, 6. Pokupec 7:13:06, 7. Davidovič 7:13:06.4, 8. Migalič 7:18:58, 9. Kačič 7:35:44; profesionalk 1. Grgac 6:36:53.2, 2. Ljubič 6:55:02, 3. Fiket 7:18:32.
Danes v soboto bo ob 10. na Tyrševi cesti pri km 1 start za drugo poletapo na progi Ljubljana—Celje.
Tekmovanje srednješolcev
Danes ob 15. se prične na letnem telo-vadišču v Tivoliju tekmovanje I. in m, realne gimnazije iz Ljubljane ter realne gimnazijo iz Novega mesta. 1. proste vaje, 2. tek 100 m, 3. met krogle (5 kg), 4. skok v daljavo in 5. odbojka.
Vsak zavod postavi 10 tekmovalcev. Ocena skupno po točkah za vsak zavod. Vstopnina minimalna.
Jutri, v nedeljo, se bo tekmovanje nadaljevalo s skokom v višino, metom kopja. Odigralo se bo tudi finale v odbojki. Razen tega skupen nastop tekmovalcev v prostih vajah.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Zakaj on po je ^
T/ NIVEA CREME,
£
mu
...ker si je prej ojačil kožo z
Pred namiljenjem nadrgnite kožo dobro z Nivea, ker se potem lahko brijete hitro, ugodno in brez bolečin. NTVEA onemogočuje, da bi Vam koža spokala ali da bi Vas pekla. Toda samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, ki je najboljše okrep-čevalno sredstvo za kožo. Vedite, da ni ničesar, kar bi bilo »boljše ali vsaj »enako dobro«.
Iz Maribora
a— Jubilej mariborskega odvetnika. Še
ves mladosten je slavil te dni tridesetletnico samostojne odvetniške prakse mariborski odvetnik g. dr. Fero Miler, po rodu s Koroškega. L'r. Miler j je bil odprl svojo pisarno najprej v Mariboru, se preseUil nato v Celovec, po prevratu je pa moral prjbežati »pet v Maribor, ker so mu Nemci demohrali pisarno in stanovanje. Jubilant je bil vedno odločen narodnjak in je 1. 1918. prvi osebno v Beogradu informiral o Koroški tudi tedanjega regenta, poznejšega kral.ia Nj. Vel. Aleksandra I. Velikega UedLnitelja, in vojvodo Mišica. Žal, da Slovenija sama ni pokazala tedaj potrebne odločnosti, ki bi nam bila mogla ohraniti Koroško brez plebiscita. V Mariboru se jubilant udejstvuje v" mnogih nacionalnih društvih. Dr. Miler je po svoji praksi najstarejši odvetnik v Mariboru in med najstarejšimi v vsej Sloveniji Še na mnoga leta!
a— Pietetna počastitev Tomšičevega spomina- V sredo zvečer se je zbrala na grobu našega prvega poklicnega časnikarja A. Tomšiča na s-ta.Tem mestnem pokopališču skupina zvestih čestilcev k pietetni počastitvi njegovega spomina. Oktet je najprej pod vodstvom g. Fr. Avseneka odpel »Deželo kranjsko in korotansko« nakar sta spregovorila o Tomšiču gg. Jaroslav Dolar jn Pire. Oktet je zatem ubrano odpel še »Iz bratskog zagrljaja« in »Hej Slovani«, nakar ie bila prisrčna slovesnost zaključena.
a— Mariborski Hrvatj organizirani. V četrtek dopoldne je bil prn Novem svetu ustanovni občni zbor podružnice »Napredak«. ki ga je otvoril jn vodil mag. P. Albaneže. Pripravljalni odbor je z-bral v Mariboru 73 članov in so bili izvoljeni v upravni olbor: Drago Paljaga, industrijec, predsednik. Milan Kiepach. podpredsednik. Marjo Ivančjč. tajnik. .Taroslav Berkič. blagajnik, dr. F. Kumbatovjč jn Mladen Čabrijan. revizorja.
Gospo
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih in sicer za mesec marc. Od februarja do marca se je število zavarovancev sezonsko dvignilo za 34.345 in je bilo v marcu v vsej državi povprečno zaposlenih 641.1S1 delavcev in nameščencev, to je za 66.805 ali za 11.6% več nego lani v marcu. V primeri z najslabšim marcem leta 1933., ko smo imeli v vsej državi le 496.566 zavarovancev, pa se je število zaposlenih delavcev in nameščencev povečalo že za 144.565 ali za 29%.
Značilna pa je tudi primerjava z zadnjimi leti pred krizo. Letos v marcu je bilo število zavarovanih delavcev za 32.328 ali za 5.3% večje nego v konjunkturno najugodnejšem letu 1930., ko smo v marcu dosegli takratno rekordno število 608.803 zavarovancev. V primeri z marcem predzadnjega konjunkturnega leta 1929., pa smo imeli letos v marcu 94.794 zavarovancev več (plus 17.4%).
Gornje številke veljajo seveda za vso državo in se razmere ne razvijajo povsod enako ugodno, že ponovno smo na tem mestu omenili, da Slovenija v konjunktur-nem razvoju zaostaja. Gibanje števila zavarovancev pri OUZD v Ljubljani in v ostali državi v teku zadnje krize nam kažejo naslednje številke:
	OUZD	osta;a	skupaj
	Ljubljana	država	
marec	1930 92.989	515.814	608.803
marec	1933 70.794	425.772	496.566
marec	1937 86686	554.445	641.131
razlika nasproti			
marcu	1930 —6.303	+ 38.631	+ 32.328
	—6.8%	+ 7.£%	+ 5.3%
Zaposlenost v Sloveniji torej še zaostaja v primeri s kon.funkturnim letom 1930. za V^OO Terarsr^ncev ali za H.8%. X ostali Vv	povečala v primeri z le-
Ma-rič Adam, Fran jo Novak Jn Josip Po vodnik, odborniki. Franjo Lochert in Stjepan Tončič, namestnika. Kot zastopnika ljubljanske podružnice sta bila navzoča gg. Da-geljč in Harazim. ki je spodbujal članstvo k vnetemu kulturnemu delovanju. Za delegata glavne skupščine je bil izvoljen dr. Turato.
Iz Kranja
Huda nesreča na Gaštejskem klancu.
Na praznik okrog 18. ure se je pripetila na Gaštejskem klancu huda nesreča, pri kateri se bjle ranjene 4 osebe. Nad klancem izkopavajo novo cesto, zato je tam nakopičenih mnogo skal. Prehod v spodnji polovici kianea je zelo ozek in otežkoča križanje vo®jl. Promet se mora razvijat,- samo enosmerno, vozila morajo čakati zgoraj ali spodaj klanca, da nasprotno voz.jlo pasira ta del klanca. Masterlov voz iz Stražišča je na praznik zadel ob skale na cestj in padel na železniški nasip pod klancem. Na vozu so bili poleg hlapca še učitelj g. Rant z gospo, hčerko in štiriletnim sinčkom, katerega so ravno z vozom peljali na postajo, da ga spravijo z vlakom v boln šnico. Na klancu se je voznikov konj splašjl in nič ni pomagalo hlapčevo prizadevanje, da t>i ga ustav,jI. Konj je dirjal po klancu z zavrtim vozom. Vse bi se srečno izteklo, da n; v spodnjem delu klanca privozil nasproti ne-kj drug voz. Ker hla.pec nj mogel konja na n kak način ustaviti, je prišlo do srečanja. Masterlov voz je trčil ob skale na desni strani in v loku odletel na železniški nasip. Pr,; padcu so vsi dobili hude poškodbe. razen Ranfovega sinčka, ki je k sreč; ostal nepoškodovan, ker ga je oče držal v naročju. Na kraj nesreče so takoj pozvali avto. ki je ponesrečence odpeljal k dr. Be-zjču.
r— Kino Narodni dom bo predvajal danes zadnjikrat krasno velefilmsko delo »Noč na Donavi«.
a r s f v o
tom 1930. za 38.631 zavarovancev ali za 7.5%.
Nasproti lanskemu letu kažejo podatki za vso državo najobčutnejše povečanje zaposlenosti v gozdno-žagarski industriji, in sicer za 10.940 delavcev, pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb za 8224 delavcev in v tekstilni industriji za 7083 delavcev. Največji odstotni prirastek beležijo okrožni uradi v Sarajevu (plus 21.2%), v Banja-luki (plus 19.6%) in v Osijeku (plus 18.9%). Ljubljanski okrožni urad beleži v primeri z lanskim letom povečanje za 9%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala za vso državo v marcu 21.68 Din, to je za 0.11 Din več nego lani. Skupni zavarovani mesečni zaslužek pa je v marcu dosegel 332.3 milijona Din, to je za 26 milijonov Din ali za 8.5% več nego v lanskem marcu in za 47.7 milijona Din ali za 16.8% več nego v marcu 1935.
Gospodarske vesti
= Kaj je s terjatvami, ki jih denarni zavodi pravočasno ne izroče PAB? Pravosodni minister je v sporazumu s kmetijskim, trgovinskim in finančnim ministrom izdal na osnovi čl. 56 odstavka 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov nasiednje avtentično tolmačenje čl. 7 odst. 2. in čl. 8 odst. 1. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov: »Upniki iz 1. odstavka čl. 7. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (denarni zavodi), ki svoje terjatve, obsežene ? uredbo, ne prijavijo Privilegirani agrarni banki v določenem roku, izgube pravico, da izterjajo te terjatve od svojih bivših dolžnikov. kolikor se niso sporazumeli s svojimi dolžniki v smislu točke 5. § 24 finančnega zakona za 1. 1937/38.
= Povečanje indeksa cen. Naš Indeks cen v trgovini na debelo je v aprilu ponovno nekoliko narasel, čeprav v tem mesecu zaradi sezonskih razlogov običajno popušča. Indeks cen rastlinskih proizvodov je
sicer popustil v primeri s prejSnJIin mesecem za 2.0 na 65.8 točke (lani 76.3), povečal pa se je indeks cen živine in živinskih proizvodov za 1.4 na 65.7 (lani 56.5) in indeks cen industrijskih izdelkov za 1.2 na 76.6 (lani 69.4), medtem ko je indeks cen mineralnih proizvodov ostal nespremenjen na višini 87.6 (lani 81.1). Totalni Indeks se je dvignil za 0.2 na 72.S točke in je sedaj za S.2 točke ali za 4.4% višji nego lani ln za 9.4 točke ali za 15% višji nego pred dvema letoma. — Indeks cen glavnih izvoznih predmetov je znašal v aprilu 68.2 točke (za 3.6 točke ali za 5.6% višje nego lani), indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa se je dvignil na 74.2 točke (za 2.3 točke ali za 3.2% višje nego lani).
= Znižanje carine na palmova jedrca.
Ministrski svet je na seji dne 21. t. m. sklenil, da se zniža uvozna carina na palmova jedrca, in sicer minimalna na 0.75 zl. din za 100 kg in maksimalna na 3 zl. din za 100 kg. Doslej je znašala minimalna carina 4 zl. din.
— Rude bomo izvažali samo za device. Iz Beograda poročajo, da proučujejo na mero-dajnem mestu vprašanje prepovedi izvoza rud (zlpsti kovinskih) proti plačilu v kliringu. Kovinske rude se danes po vsem svetu plačajo v svobodnih devizah, ker je povpraševanje po teh rudah izredno živahno. Kakor roročaio. ho v kratkem izdana odredba, da se smejo določene rude izvažati le proti plačilu v devjzah.
Borze
28. maja
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovadi avstrijski šilingi po 8.05, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem klirngu so fe trgo. vali avstrijski šilingi po 8.01 in v angle. ških funtih po 238, medtem ko so ie gr. ški boni nudili po 34. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.60, v Beogradu 12.4333 in v Zagrebu 12.5250 odn. za 15. junij 12.4250 in za konec avgusta 12.5250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 408—410 (v Beogradu je bil promet po 410). Zaključki pa so bili v 4% agrarnih obveznicah po 52 (v Beogradu po 52.75— 53) in v 7% Blairovem pet-ojilu po 86.25 (v Beogradu po 86.50).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2397.16—2411.76 Berlin 1748.53 — 1762.41, Bruselj 735.82— 749.89, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.05 — 217.11, Newyork 4327.26 — 4363.57, Pariz 194.71 — 196.15, Praga 151.83 — 152.94. Trst 228.44 — 231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.5350, Lon. don 21.63, Newyork 437.75, Bruselj 73.8375 Milan 23, Amsterdam 240.6750, Berlin 175.55, Dunaj 81.45, Stockholm 111.4750, Oslo 108.65, Kobemhavn 96.5250, Praga 15.24, Varšava 83, Budimpešta 86, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 408 — 410, 4% agrarne 52.25 — 52.50, 6n/o begluške 76.25 den., 6% dalm. agrarne 74.25 — 74.50, 7«/o invest. 87.75 — 88.50. 7% Drž. hip. banka 99.50 — 100, 7% Blair 86.25 — 86.50, 8»/o Blair 95 — 96; delnice: Narodna banka 7160 den., PAB
S P
Plavalni šport ima v Ljubljani obilo pristašev, za prvi nastop nemških plavačev v Jugoslaviji pa je zavladalo še prav posebno zanimanje, zlasti, ker je gostoval nemški državni prvak v vvaterpolu »Was-serfreunde« iz Hannovra, moštvo, ki je na svoji dosedanji turneji povsom zmagovalo z dvoštevilčnimi rezultati. Prireditev je imela oficielen značaj pod pokroviteljstvom češkega poslanika v Beogradu v. Heerena in bana dr. Natlačena, ki sta bila zastopana po zagrebškem konzulu g. Freundu, oziroma načelniku g. dr. Orlu.
Goste je pred pričetkom tekmovanja pozdravil podpredsednik Ilirije g. Betetto in jim izročil lično spominsko darilo. Tekmovalci, ki so bili zbrani pod stolpom, raz katerega sta plapolali naša trobojnica in kljukasti križ, so se medsebojno pozdravili s trikratnim »Zdravo« in »Sieg Heil« — Nemci z dvignjeno desnico. Govoril je tudi nemški konzul v Zagrebu g. Freund. Sledil je tekmovalni spored, ki je pokazal domače kljub zgodnji sezoni v polni formi, o čemer pričata dva nova državna rekorda. Zmag vajeni gostje so morali v vseh plavalnih točkah priznati premoč Ilirijanov, le v njihovi specielni panogi, v waterpolu, so skoraj brez truda dosegli visoko zmago in popolnoma opravičili svoj sloves. Prireditev je v vsakem pogledu uspela.
Tehnični rezultati so bili:
3x100 m mešano za dvoboj: 1. Ilirija (Wilfan, štajner, Fritsch) 3:39.2, 2. Was-serfreunde (Sohlmann. Stolze, Gunst) 3:45.2. Poučeni so pričakovali rekordni čas, ki pa ni bil dosežen, ker je Wilfan nastopil zaradi bližnjih izpitov skoraj brez treninga in ni dosegel običajnega rezultata, temveč le 1:16. Zmaga domačih je bila kljub temu sigurna z naskokom 8 m.
Sledile so interne tekme. Na 50 m prosto se je med juniorji zlasti odlikoval Pe-stevšek s časom 30.1. V prsnem plavanju na 100 m se je izkazal novi talent Voller, akademski smučarski prvak, ki je dosegel prav dober rezultat 1:28.2 pred Poprom 1:34.1 in Močnikom 1:37.2. Pri vseh nastopajočih se je že popolnoma udomačil »metuljčkov« slog. Pri skokih je bil delno izvajan spored prihodnje olimpijade v Tokiu, vendar oba skaka ča, Ziherl in Ker-žan, še nista v polni formi, kar je pa brez zimskega treninga razumljivo. Zelo je ugajal Ziherlov novi skok, ki ga je prinesel z olimpijade, poldrugi salto s celim vijakom, ki ga je moral ponoviti. Z nič manjšim zanimanjem je občinstvo opazovalo drzne akrobacije jadralnega letala, ki je nad kopališčem izvajalo loopinge, kar pa seveda ni spadalo v plavalni pro-gramT Na 100 m hrbtno je kajpak zmagal brez težave juniorski državni prvak Schell v 1:18.3 pred prav dobrim Kukcem v 1:23.
100 m prsno za dvoboj: Ilirija ni mogla zaradi bolezni postaviti v boj svojih najboljših, start štajnarja je pa zadostoval za sigurno zmago in kar je Se bolj razveseljivo, tudi rekordna tablica je doživela prvo letošnjo izpremembo. Prav dobro se je uveljavil novinec Tori, ki mnogo obeta. 1. štajnar (Ilirija) 1:16.4 nov državni rekord, za 1.7 sek. boljši od dosedanjega, 2. Freimann (Wasserfreunde) 1:25, 3. Aller-heiligen (Wasserfreunde) 1:26, 4. Tori
195 den.. Trboveljska 260 — 280, Gut. mann 60 — 65, šečerana Osijek 190 bi., Osiječka ijevaonica 180—190, Dubrovačka 400 — 420, Oceania 260 den„ Jadranska 400 den., Is is 20 den.
Beograd. Vojna škoda 410 — 411 (410), za junij — (409.50), 4% severne agrarne 52.50 — 53 (52.75), 4% agrarne 52.50—53 (52.75 — 53), &>/„ begluške 76.75 den. (77), 6% dalm. agrarne 74.75 den. (75), 7«/0 invest. 88 den., 7% stabiliz. 87.25 den„ 7»/q Drž. hip. banka 95.50 den., 7°/o Blair 86.75 — 87.50 ( 86.50), 8% Blair 95.50 den., Narodna banka 7150 — 7200, PAB 198 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+' Novosadska blagovna borza (38. K m.) Tendenca nespremenjena. — Pšenica; baška, sremska 174 — 176. slav. 174 _ 176*. banat-ska 173 — 176 baška, potiska 179 — 181, Oves: baški. sremskj. slav. 102.50 — 105. Rž; baška 144 — 146. Koruza: baška in sremska 92 — 94. banatska 90 — 94. Moka; haška in banatska »Og* jn >Ggg« 257,5o — 267.50. »2« 237.50 _ 247.50. »5« 217-50 — 227.50. »6« 187-50 — 197.50 »7« 157.50 — 167.50, »8« 115 _ 120. Otrobi: baški, ba-natski 91. — 96.
+ Budjmpeštanska termirska bona (28. t. m.) Tendenca čvista. Koruza: za julij 12.15 — 12.17. za avg. 12.46 — 12.47.
BOMBAŽ
+ Ljverpool, 27. maja. Tendenca miTna. Zaključni tečaji: za maj 7.15 (prejšnji dan 7.07). za dec, 7.03 (6.98).
+ Newyork, 27. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za junij 12.72 (12.61), za okt. 12.69 (12.58).
R T
(Ilirija) 1:26.6. štajnar je z izredno lepo izglajenim »metuljčkom« vodil od starta do cilja in zmagal z velikim naskokom.
5X50 m prosto za dvoboj: Tudi v tej poslednji plavalni točki dvoboja je sigurno zmagala Ilirija, ki je nastopila z gostom od splitskega Jadrana Marovičem, ki študira v Ljubljani. Domači so z vsakim pla-
Teniško državno prvenstvo
Ilirija, ki se je plasirala v tretje kolo državnega klubskega prvenstva, bo imela v nedeljo zanimive nasprotnike v gosteh. Gospodje bodo odigrali dvoboj z varaždin-sko Slavijo, dame pa bodo tekmovale proti tekmovalkam zlatarskega tenis kluba. Varaždince bo pripeljal v Ljubljano prof. Drago Friedrih, nastopili pa bodo v postavi: brata Takač, Miščin in Suligoj. Ilirija bo startala topot s kompletno ekipo, ki jo tvorijo Sivic, Banko, Truden in Go-gala.
Tudi za damsko tekmovanje bo Ilirija postavila svojo najmočnejšo ekipo: ing. Sernečevo in Parinovo. Zla tarč anke pa so javile naslednjo postavo: Gitta Schihatanz, Branka Končič in Zlata Curilovič. Zanimiva prireditev se bo pričela v nedeljo ob 9. in se nadaljevala popoldne ob 14.
O zmagi Ilirije v drugem kolu na Telo-vo bomo še poročali.
Kranjski nogomet SK Kranj je za nedeljo povabil v goste tretj; plasirani klub mariborske skupine ISSK Maribor. Ker je SK Kranj po daljšem odmoru zopet uredil svoje vrste, bo tekma vsekakor zanimiva. Obe moštvj bosta nastopili v najmočnejših po-stavah. Srednjega krilca bo pri Kranju radi Zgurjeve zabrane igral Unterrejter. To pot
vačem povečali razliko in dosegli nov rekordni čas, povprečno 28.5 sek. na poedin-ca. 1. Ilirija (Ziherl 29, čičinšajn 28.8, Fritsch 28.5, Marovič 29.8, Wilfan 26.7) 2:22.8 nov državni rekord, dočim je dosedanji Jadranov znašal 2:25.1. 2. Wasser-freunde (Gunst, Schvvenn, Beier, Rolf, Sohlmann) 2:27.6.
Wasserfreunde—Ilirija 13:3 (8:0)
Med grmenjem in bliskanjem, ki je napovedovalo bližajočo se hudo uro, sta nastopili moštvi: VVasserf reunde: Stolze, Gunst, Freimann, Beier, Allerheiligen, Sohlmann, Schwenn; Ilirija: Pribošek, Watzke, Jamnik Fux, Fritsch, Hohl, Čičinšajn. Pričetek je dal slutiti zanimivo in izenačeno igro. Gostje so prvi napadli, a so se domači takoj revanširali z dvema streloma v prečko. Sedaj je nemški prvak izpremenil taktiko in začel napadati s štirimi napadalci. Uspeh se je pokazal takoj: venomer je bil en napadaiec nekrit in posledica je bilo 5 golov v kratkih presledkih. V tem trenotku se je vlila silna ploha, ki je na mah izpraznila kopališče, ker so se gledalci zatekli v varno zavetje sla-čilničnih hodnikov. Po preteku pol ure je spet posijalo solnce, občinstvo, ki ga je bilo blizu 1000, je spet zasedlo svoja mesta in igra se je nadaljevala. Do odmora so gostje zabili še 3 gole. V drugi polovici je nenaden prodor Ilirije prinesel po Hohlu prvi uspeh: 8:1. Nemci so takoj odgovorili z dvema goloma, nato je pa sledil prodor Cičinšajna, ki je ostro streljal, žogo je sicer prestregel Gunst, jo je pa tako nesrečno podal vratarju, da je prekoračila golovo črto — avtogol. Ilirija je sedaj igrala mnogo bolje. Sledilo je 11:2, nato pa po Fuxu 11:3. Do konca so Nemci dosegli še dva zgodi tka, zadnjega v poslednji sekundi obenem z žvižgom stoperja, ki je naznanil konec tekme.
Gostje so pokazali vse odlike dobro vi-grane sedmorice in so v tehničnem pogledu znatno prekašali domače. Sleherni od njih obvlada žogo v vseh položajih in kar je najvažnejše, dodajanje je na centimeter precizno. Ilirija je zlasti v dodajanju zelo grešila in je mnogo golov padlo na ta račun, največ pa zaradi slabega kritja, kar je alfa in ornega waterpola. V plavanju samem so bili Nemcem nadmočni in so tudi v osebnih dvobojih, četudi so bili prav vsi nemški igralci telesno krepkejši, postavili svojega moža. Tekma je bila izredno fair in je imel sodnik Kramaršič lahko stališče.
bo nastopil prvič na kranjskem igrišču mariborski klub. V nedeljo torej vsj na igrišče Kranja.
Koturaškj Savez Kraljevine Jugoslavije podsavez Maribor. Za etapno kolesarsko diT-ko »Ilustrovanih športnih novosti« okoli Hrvatske in Slovenije je poklonil »Mariborski otok« za najboljšega dirkača na drugi etapi Ljubljana - Maribor lep pokal. Ravnota-, ko je poklonila mestna občjna Maribor za načboljSegla dirkača mariborske pod zveze na jsti etap; lep lokal. Cilj druge etape, 6i-je start bo v soboto ob 16. v Celju, je prel igriščem Železničarja na Tržaški cesti ob 17.30. Ob 20. je v restavraciji Mariborski dvor razdelitev pokalov. V nedeljo ob 8. zjutraj je start za tretjo etapo Maribor -ZagTeb pred igriščem Železničarja. Vsj prijatelj; športa se naprošajo, da se udeležijo sprejema dirkačev na cilju jn da prisostvuje*) zvečer razdelitvi nagrad.
SK Ljubljana. Listna enajstoriea naj ho danes točno ob 19.30 pred Emono. Postave vseh treh garnitur, kj nastopijo v nedeljo, so objavljene v oknu podsaveznega tajništva.
STK Moste. (Sani I. moštva, ki bi hoteli it< v nedeljo na gostovanje, naj «e zglaee danes popolne pri načelniku, kjer bodo dobil) nadaijna navodila.
Postani ln ostani član Vodnikove dražbe!
d
Nas izvoz je bil v aprilu za 112% večji
nego lani
Le malo še zaostajamo za izvozom v letu 1929 in 1930. — V preteklem mesecu je bila naša zunanja trgovina aktivna za 108 milijonov, v prvih stinh mesečin
V mesecu aprilu smo po podatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva dosegli rekordno vrednost izvoza, ki se približuje vrednosti v konjunkturno najugodnejših letih 1929 in 1930. V aprilu je znaša! naš izvoz 570.2 milijona din, to je za £01.7 milijona din ali za 112% več nego v lanskem aprilu, ko je zaradi sankcij znašal naš izvoz le 268.5 milijona din; v primeri s predlanskim letom je bila letos v aprilu vrednost našega izvoza za 202 milijona din (za 60%) večja, v primeri z najslabšim letom. 1933. pa je bil letos v aprilu naš izvoz za 345 milijonov din ali za 153% večji. Naš letošnji izvoz v aprilu le še malo zaostaja za izvozom v aprilu zadnjih dveh let pred krizo, ko se je gibal na višini okrog 615 milijonov din.
Vzporedno z izvozom se je letos precej povečal tudi uvoz, ki je znašal v aprilu 462.6 milijona din in je bil pri tem za 136.6 milijona din ali za 42% večji nego v lanskem aprilu. Ker pa se je izvoz v znatno večji meri dvignil nego uvoz, smo zabeležili v preteklem mesecu visoko aktivno trgovinsko bilanco. Izvozni presežek je namreč dosegel 107.6 milijona din, medtem ko je bila lani v aprilu naša trgovinska bilanca pasivna za 57.5 milijona din.
Gibanje naše zunanja trgovine je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta naslednje (v milijonih din):
		izvoz	uvoz	saldo
januar		402.2	321.1	+ 81.1
februar		419.2	334.0	+ 85.2
irarc		511.8	451.0	+ 60.8
april		570.2	462.6	+ 107.6
jan.-april 1937		1903.4	1568.8	+334.6
» »	1936	1117.9	1382.2	—264.3
» »	1935	1235.6	1095.3	+ 140.3
» »	1934	1099.0	1100.4	— 1.4
» »	1933	937.7	807.5	+ 130.2
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je naš izvoz dosegel že 1903 milijone din, to je za 786 milijonov ali za 70% več nego lani v istem razdobju in za 966 milijonov ali za 103% več nego v prvih štirih mesecih najslabšega leta 1933. Naš izvoz pa se po vrednosti tudi že približuje izvozu v zadnjih letih pred krizo, kajti v prvih štirih mesecih leta 1929 je znašal 1925 mili-
tega leta pa za 335 milijonov
jonov, v istem razdobju leta 1930. pa 2312 milijonov.
Naš uvoz je v prvih štirih mesecih t. 1. dosegel vrednost 1569 milijona din, to je za l»6 milijonov (za 13.4%) več nego lani in za 761 milijonov (za 95%) več nego v najslabšem letu 1933.
spričo znatno naraslega izvoza je bila letos naša trgovinska bilanca aktivna že za 335 milijonov din, medtem ko je bila lani pasivna za 264 milijonov, predlanskim pa aktivna za 140 milijonov.
Naš izvoz pa se letos ni povečal samo po vrednosti zaradi ugodnejših cen, temveč tudi po količini. Letošnji izvoz v aprilu je bil, kakor rečeno, po vrednosti za 112% večji nego lani, po količin: pa se je dvignil prav tako za 112%. V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo izvozili 1,341.000 ton blaga, to je za 682.000 ton ali za 104% več nego lani.
Izvoz v aprilu
Znatno povečanje našeg aizvoza v aprilu je predvsem posledica živahnega izvoza žita. Pšenice smo izvozili 4040 vagonov, koruze 7174 vagonov in ostalega žita 243 vagonov. Skupna vrednost izvoza žita je znašala 148 milijonov Din (lani 4.7 milijona Din). Prav živahen je bil tudi izvoz živine. Izvoz goveje živine se je dvignil od lanskih 2384 na 4220 glav odnosno od 3.5 na 9.4 milijona Din, izvoz svinj, ki je že lani dosegel rekorden obseg, pa je ostal približno na lanski višini v vrednosti 28.3 milijona Din (lani 27.2).
O izvozu lesa v mesecu aprilu smo že kratko poročali. V tem mesecu smo izvozili 393 vagonov drv (lani 56). nadal;e 9147 vagonov gradbenega lesa (lani 5497) v vrednosti 83.4 milijona Din (lani 47.3). -železniških pragov smo izvozili 203.000 komadov v vrednosti 8.1 milijona Din <lani 109.000 komadov v vrednosti 4.7 milijona Din). Izvoz oglja se je povečal na 127 vagonov (lani 116), izvoz lesnih izdelkov pa na 76 vagonov (lani 48) v vrednosti 6.9 milijona Din (2.6).
Znaten je bil v aprilu tudi izvoz bakra, ki je dosegel 75.3 milijona Din (lani 23.3), še bolj pa se je povečal izvoz rud ki se je dvignil na 75.6 milijona Din (lani 12.0).
Prvi nastop nemških plavačev v Jugoslaviji
Ilirija je na Telovo otvorila plavalno sezono z dvema jugoslovenskima rekordoma
Naraščanje zaposlenosti
o
Odločilna borba za obstanek
Jutri ob 17. na igrišča Primorja — Sodnik g. Dattilo iz Rima
Za finale v državnem prvenstvenem tekmovanju je bila našemu zastopniku predložena v rešitev enačba s tremi neznankami: Bask, Concordia in Slavija (Sarajevo). Dve neznanki so na splošno zadovoljstvo že izračunani, preostane še tretja. Ker je za obstoj Ljubljane v ligi potrebno, da so vsi trije rezultati pozitivni, treba je torej še v nedeljo zmagati t. j. z uspehom rešiti tretjo neznanko.
Naši fanti stojijo v nedeljo pred težko nalogo. Slavija je odlično moštvo, ki je priredila presenečenje že marsikomu, pre-tečeno nedeljo celo novemu državnemu prvaku. V Ljubljani nastopi kompletna. Napad v zasedbi Manola, Matekalo, Rajlič, Dugonjič, Petrovič je zelo nevaren pred golom, tako da bo naša obramba imela težko stališče. Uspehi tega napada se zrcalijo v izredno hitrih krilih, ki dovedejo žogo do kazenskega prostora, kjer se šele prične kombinacija kratkih pasov. Vsi brez izjeme so dobri strelci. Take povezanosti med napadom in krilsko vrsto ni opaziti pri nobenem drugem ligaškem klubu.
Obramba pa je zadeva zase. Krstulovič je odličen vratar, ki je kot gost mnogo pripomogel BSKu do uspeha pri zadnji afriški turneji. Goljat Zagorec, večkrat državni reprezentant, ter preudarni Pavlič tvorita soliden bekovski par.
Kaj pa naši fantje? Ni dvoma, da so se zelo popravili in pričeli igrati koristen nogomet. Prepričani smo, da bodo tudi to nedeljo rešili svojo čast in prestiž slovenskega nogometa ter s tem dokazali, da Ljubljana res spada med elito jugoslovenskega nogometa. Odločna volja in želja za zmago naj jih spremlja od začetka do konca tekme. Odličen rezultat pa naj bo krona njihovega napora v zadnji ligaški tekmi.
Gotovo se bo v nedeljo okrog njih zbralo polnoštevilno slovensko športno občinstvo, ki jih bo dostojno podžigalo od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga.
Pred glavno tekmo bo Ljubljana nastopila v dveh predtekmah. Ob 14.15 igra rezerva Ljubljane in Retje iz Trbovelj. Ob 15.45 pa nastopijo juniorji Ljubljane in Slovana v odločilni prvenstveni tekmi.
»JUTRO« št 122 _==
Vrata
svetovne razstave
v
Parizu
■ Scfo4m.7LX.mLJ
so se odprla
Levo: Trocadero in Pont de 1'Alma. Posnetek je naprav ljen z Eiffelovega stolpa — Desno: Eden izmed vlakov majhne električne železnice, ki prevaža obiskovalce po razstavišča, da jim prihrani mučno pešačenje v vročini
Kdo bo zasedel
Baldwinov naslednik
Severni tečaj?
morje, ki spada teoretično v področje mednarodne plovbe • • •
V zvezi z ureditvijo nove sovjetske letalske in vremenske postaje na severnem tečaju poroča »Evening Standard«, da An«
Zastava, ld so jo razvili in zasadili Američani na Severnem tečaju 1. 1906.
glija ne bo priznala nobenih sovjetskih aspiracij na zasedbo tega zemeljskega predela. Angleži zagovarjajo to svoje zadržanje s tem, da Severni tečaj ni kakšna kop-nina, temveč zaledenelo področje, ki je del odprtega morja. Morja pa po mednarodnem pravu ni mogoče zasesti. Vladni krogi Zedinjenih držav so zavzeli baje enako stališče. Tudi ti smatrajo Severni tečaj le za zaledenel ocean, ki pripada zato teoretično mednarodni plovbi.
V Washingtonu opozarjajo na to, da je v aprilu 1906. sicer ameriški raziskovalec Robert Peary zasadil ameriško zastavo na Severnem tečaju, a da je šlo pri tem samo za simbolično gesto. Skratka za nekaj v pametne namene popolnoma neuporabnih ledenih plošč se bodo konkurenti med seboj še veselo tepli. K temu poročajo iz Moskve, da bodo ruski vladni krogi postajo na Severnem tečaju pod imenom »Severni tečaj št. 26.« zapisali v seznam sovjetskih polarnih postaj.
Jubilej Slavoloka zmage
Kiparska mojstrovina glede proporci] in perspektive
Ob navzočnosti ogromne množice so v Parizu z vojaškim defilejem proslavili v nedeljo stoletnico proslulega Loka Zmagoslavja (Are de Triomphe). Pri tem defileju ;e imela »Grande Armee-s oziroma njena uniforma. kakor je Mio prjčako/iti bič! v in delež.
Pred očmi gledalcev so ož'veI, Maren-go, Rivoli, Slavkovo, Wagram in kakor se še imenujejo druga bojna polja, ki krasijo « svojimi imeni po Napoleonu izmišljeni spomenik. Valmyjski sansculotti, dragonei konzulata, saperji, grenadirji, garde prvega cesarstva, afriški strelci in zuavi, kj eo sodelovali pri osvojitvi Alžira, vojska Napoleona III., armada tretje republike iz 1. 1914. in verdunski poiluji, k; so pred devetnajstimi leti korakali pod istim lokom, so se ■vrstili drug za drugim. Pariško občinstvo ljubi navzlic režimu ljudske fronte takšne vojaške prizore in lahko sj mislimo, da so je dalo navdušiti do skrajnosti.
Za prijatelja Pariza ima Lok zmagoslavja pred vsem tudi nekoliko zgodovinsko in gradbeno zanimivih strani. Ni mojstrovina samo po svojiih razmerjih in svoji perspektivi, temveč ima veliko kiparsko vrednost iudi .po Rudeovi marseilleski skupini. Različni režimi, ki so si sledili v zadnjih 100 letih francoske zgodovine, so skušali Lok zmagoslavja tudi na zunaj podrediti svojim
ideologijam. Od kipa svobode do kraljeve krone, od cesarskega orla do kvadrige je šel njegov zunanji razvoj, toda končno je postal z grobom neznanega vojaka spomenik francoske nacionalne pietete.
Slavolok zmage, umetno razsvetljen
Prisilni pristanek
w w
v puščavi
Geolog - Herbert Gepp in štirje spremljevalci, ki so z vojaškim letalom raziskovali neznane predele osrednje Avstralije, so morali sredi puščave pristati, šele trj dni na to jih je neko drugo vojaško letalo odkrilo več nego 200 km od najbližjega kraja.
V tej skoraj neznani puščavi živijo, kakor je ugotovila neka prejšnja eksipedicija, divjaški rodoVj avstralskih zamorcev, jn sicer pritlikavcev. Letalo, kj je ponesrečence odkrilo, je odvrglo nekaj živeža jn je oclbrzelo po pomoč. Preden bo reševalna ekspedieija z motornimi voz:lj prispela do razbitega letela. bo preteklo še nekoliko dni. Zato doslej- iij znano, ali 60 člani ponesrečene ek-spedjcije vsi živi in zdravi.
Letalska zveza New York - Kanada - Pariz
Ameriškj letale« James Mattern je izjavil, da se skupaj z letalcem Djokom MerrjUom pogaja s finančnik; iz Toronta, da bi se osnovala letalska zveza iz Newvorka v Pariz preko Kanade. Če se bodo ta pogajanja ugodno zaključila, se nova zračna proga preko oceana otvorj že v avgustu. Ov:re dela le vlada Zedinjenih držav, ki noče dovolj. da bi se start te prekooc.ea.nske pro- I ge prek>žjd?na ozemlje izven Zedinjenih dr- I tar.
K poroki vojvode Windsorskega
»Daily Mail« poroča, da se poroke vojvode Windsorskega ne bo udeležila nobena izmed povabljenih osebnosti, ki pripada uradnim angleškim vladnim krogom ali ki ima kakšen položaj na angleškem dvoru. V Londonu so dali razumeti, da si v vseh takšnih primerih udeležbe ne žele. Poroko hočejo obravnavati kakor povsem za- ! sebno zadevo in ji nočejo dati niti naj- i manjšega oficialnega videza.	)
usmerjevalec za letala
Plošča, ki omogoča pilotu pravo smer vožnje
Angleški državnik Neville Chamberlain bo sestavil novo londonsko vlado po odstopu Stanleya Baldvvina
Inženirji ameriške obalne straže so zgradili avtomatičen usmerjevalec za letala, ki rešuje pilote ene največjih nevarnosti, nam reč da bi se v neugodnih vremensk'1 prilikah in drugače izgubili.
Ziovl usmerjevalec, ki se je posebno izkazal v trgovinskem letalskem prometu,
Lindbergh je dobil sina
Iz Amerike prihaja vest, da je Lindber-ghova žena povila sinčka. Rodil se je po izjavi njene tete, ki živi v Ameriki, že 12. ali 13. maja. Lindberghova živita, kakor znano, na nekem podeželskem posestvu v angleški grofiji Kentski. Nihče ni mogel o rojstvu novega otroka slovitega letalca zvedeti kaj podrobnejšega, ker služabniki nočejo ziniti niti besedice o tem. Iz dejstva, da so vrtna in garažna vrata Lindberghovega posestva zaprta, sklepajo da Lindbergovih ta čas ni na posestvu in da je otrok prišel drugje na svet.
Goljufive
zdravstvene komisije
Kako so čuvali starega RockefeUerja duševnih pre-
»Smrt petrolejskega kralja« Johna D. Rockefellerja bo bržkone kmalu razkrila medicinska skrivnost, ki je obdajala v zadnjih letih tega starca. Ce je najbogatejši mož na svetu dosegel nenavadno visoko starost 98 let, je k temu gotovo pripomogla tudi skrb posebne »zdravstvene komisije« iz najboljših strokovnjakov, kije imela na razpolago vsa sredstva in ki je odvračala vse, kar bi moglo staremu gospodu kakor koli škodovati. O podrobnostih te zaščitne službe izide bržkone v kratkem avtentično poročilo. Potem bomo videli, kaj je na govoricah o »časniku optimistov«, ki so ga baje tiskali v zadnjih letih Rockefellerjeva življenja in ki je bil namenjen izključno njemu. Člani zdravstvene komisije so smatrali za potrebno, da prihranijo svojemu varovancu brez njegove vednosti vse duševne pretrese.
Smrt oseb. ki jih je Rockefeller cenil, so mu zatajevali, prav tako poročila o nesrečah in gospodarskih katastrofah. To pa ni bilo enostavna stvar, kajti stari Rockefeller se ni hotel odpovedati dnevniku, ki ga je čital cela desetletja. Ni se zadovoljil s tem, da bi mu kakšen tajnik prebral samo najvažnejše stvari, sam je hotel imeti list v rokah. Da bi ga navzlic temu očuvali vsakega
škodljivega razburjenja, je zdravstvena komisija, kakor trdijo, segla po majhni goljufiji. Ta majhna goljufija je bila sicer tako draga, da je bila mogoča le pri tako bogatem pacientu. Rockefeller je prejemal vsako izdajo svojega najljubšega dnevnika v istem formatu, z istim tiskom in na istem papirju kakor vsak drug naročnik — toda vsebina tega edinega izvoda, ki so ga urejali in tiskali zanj, je bila očiščena vseh neprijetnih in razburljivih vesti
Svet se je v tem optimistično pobarvanem listu zrcalil kot prava deveta dežela, kakor si jo je mogel predstavljati takšen-le stari velekapitalist s humanitarnimi nagnjenji. O boljševiških in španskih grozodejstvih, o vseh dogodkih, ki so v zadnjih letih pretresali svet in množili na njem gorje, so v tem časniku molčali kakor grob. Namesto tega so najeti urejevalci opisovali, kako se na tem najboljšem vseh svetov množi sreča in bogastvo njegovih prebivalcev.
Ce doslej nobenemu nepoklicanemu ni uspelo, da bi dobil en sam izvod milijar-derjevega osebnega lista v roke, gre zasluga za to samo čuječnosti zdravstvene komisije. Sedaj po njegovi smrti pa se bo izkazalo, da-li ne spada govorica o edinstvenem časniku morda v kraljestvo časnikarskih rac...
Življenje se daljša
Na kongresu češkoslovaških bolniških zavarovalnic je minister za socialno skrbstvo inž. Nečas med drugim izvajal, da se je povprečna življenjska doba v zgodovinskih deželah v zadnjih treh desetletjih podaljšala za 13 let. To gre na račun izboljšane higiene, a tudj izboljšanega socialnega skrbstva.
Moderna tehnika v poštni službi
Zanimiva razstava nemške države v Dusseldorfu
Del zanimive državne nemške razstave »Ustvarjajoče ljudstvo« v Dusseldorfu bo prikazal rna. nazoren način, kako uporablja nemška pošta nove tehnične pridobitve.
Tu bo n. pr. videti, kako se je vršila poštna služba v podeželju nekoč in danes, ko ima na razpelago motoma vozila. Obiskovalci bodo imeli priliko, da bodo prisluškovali brezžičnim pogovorom z lad-jeoni. ki bodo plule begvekod po širnem Oceanu. Poslušalce bodo enostavno vključili v pogovore. Oddelek slikovne telegra-fije bo pokazal, kako je mogoče daljnim naslovljencem namesto običajnih razglednic poslati lastno sliko, in seveda bo imela s tem v zvezi tudi moderna brezžična televizija veliko ulogo na razstavi. S te-
levizijo bodo preinašali tudi zabavne in druge nastope, ki jih ima v načrtu razstavni odbor. Ce bo imel obiskovalec voljo, bo lahko poskusil telefonski pogovor s posebno uradnico na razstavnem prostoru, a istočasno bo videl pred seboj .v telefonski celici tudi nje televizijsko podobo.
Nov ruski letalski rekord
Sovjetski letalec Pismenji in letalski mehanik Kuznecov sta poskusila v lahkem vodnem letalu polet brez pristanka iz Kijeva v Batum. Opravila sta 1340 km v desetih urah 25 minutah. Pismenji je s tem za 100 odstotkov prekosil svoj lastni lanski rekord za takšna letala. Ta polet je rekorden tudi glede brzine.
V s dneh iz Londona v San Francisco
Ko je »Queen Mary« zadnjič pristala v newyorški luki, se je dvignil uro po njenem prihodu z nekaterimi njenimi potniki prvi aeroplan nove brze zračne proge »Queen Mary Special«, da poleti vv San Francisco. Nova zveza omogoča potniku, da opravi vso ogromno pot iz Londona ali Pariza v San Francisco ali Los Angeles v petih dneh. Proga bo obratovala ob vsakokratnem prihodu britskega parnika v New York. -«—
čudovita rešitev na turi
Dunajska zakonca Honeckova sta zadnjo nedeljo napravila turo na Edelvveiss-spitze v gorovju Hochschwaba_ Moža, ki je plezal spredaj, je zadel kamen iz višine in je padel onesveščen. Njegova žena ga je držala z nadčloveško močjo na vrvi tri ure nad prepadom, dokler ni dospela pomoč in rešila oba iz hudega položaja.
Nesreča v rudniku
V tovarni boksita v Maervarvaru na Madžarskem se je zgodjla velika nesreča, štirje delavci 90 delali v globokem rovu. nad katerim so šle cevne napeljave z vrelo vodo. Nedavno »o cevi počile in vrela voda «e je razlila v jamo. Dva delavca sta se opariala do 6mrti, ostala dva so pobrati 6 smrtno nevarnimi poškodbam}.
uporablja katodne žarke za sprejemanj brezžičnih oddaj, katerih valove spreminja v svetlobo, in sicer tako, da se pojavljajo svetlobna znamenja na posebni plošči. Id pilotu omogoča, da usmeri letalo ne glede na meglo in neugodno vreme naravnost proti oddajni postaji. Ce leti stroj naravnost proti postaji, tedaj kaže plošča navpično svetlobno črto, a ta črta je tem bolj poševna, čim bolj se letalo oddaljuje od prave smeri. Pri tem je mogoče ugotoviti, da-li leti aparat na levo stran od postaje proč ali na desno stran.
Kadar je aparat navpično nad oddajno postajo, se svetlobna črta spremeni v svetlobni krog. S tem se pilotovo delo silno poenostavi, ker krmari pač le po smerni plošči, med tem ko se je moral doslej zanašati na svoje uho, če je hotel leteti proti postaji.
Sedemdesetletnica kraljice Mary
Angleška kraljica-vdova Mary je obhajala te dni sedemdesetletnico rojstva. Dogodek so proslavili v intimnem rodbinskem krogn, čestital ji je telefonično iz Candeja tudi Windsorski vojvoda
ANEKDOTA
Napoleonova mat; Leticija Bonaparte je zna.Ia nastopat) pred svojim sinom, čeprav je liil cesar. Ko je Korz nekoč v prisotnosti svoje žene Marije Luize pomolil svoji materi roko. da bj jo ta v skladu z dvorno etiketo poljubila, je :Madame Mere« njegovo roko ogorčeno odrinila in mu je pomolila svojo lastno, da bi jo on poljubil, Marjja Lujza vedenja svoje tašče ni mogla razumet) jn je menila, da je na Dunaju svojemu očetu, cesarju Francu, v znak spoštovanja kot vladarju pogostoma poljubila roko.
»Da,c je odvrnila Leticija. »avstrijski cesar je vaš oče. Toda cesar Francozov je moj sin!«
VSAK DAN ENA
»Rad bi steklenico vode za umivanje glave.«
»Kakšno barvo pa naj ima?«
(»Rcc et Rac«)
»JUTRO« št 123
SoSota. 29, 3L 1937,
Družinski oče ubit od avta
Usoden izlet monterja Hostnikarja ia njegove hčerke
Maribor, 28. maja Na TeJovo proti večeru je prispela v Maribor razburljiva vest o tragi&vi smrti družinskega očeta, ki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pri kilometrskem kamnu 9.650 pri Selnici >e obležal mrtev v obcestnem jarku 42 letni monter fal6ke elektrarne Herman Hostnikar iz Rui št. 13. pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Hotel je izkoristiti praznik, da bi obiskal brata v Kamnici prj Mariboru. Toda nemila usoda je prekrižala njegovo pot. O tragični smrti družinskega očeta eo se doznale 6ledeče podrobnosti:
Hostnikar s© je odpeljal v Kamnioo e svojim kolesom in se ie brez vsake nesreče vozil po banovinski cestj iz Fale skozi Selnico. S seboj je Lmel najstarejšega otroka, 11 letno hčerko Ivanko. Pri kilometrskem kamnu 9.650 pa ga je prehitel avto št. 2—1494, s katerim se je peljal grof Ivan Zabeo. Podrobnosti krivde in nesrečnega slučaja že niso povsem dognane, vendar 6e zdi, da ie hotel avto, ki je vozil iz Fale proti Mariboru, na tej točki prehitet^ bjcikelj, pa je pri tem trčil obeni 6 takšno silo. da je kolo s Hostnikarjem in hčerko Ivanko vred zgrmelo v obcesitni ja-
rek, kjer sta oba obležala v krvi, nezavestna. Hostnikar ]e zaradi usodnih poškodb na glavi in prsnem košu takoj zatem izdihnil, dočim eo hčerko Ivanko one6veščeno in vso krvavo prepeljali mariborski reševalci v splošno bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno.
Kmalu po nesreči so prispeli na kraj nesreče orožniki in zatem preiskovalna komisija iz Maribora, v kateri so bili preiskovalni sodnik dr. Travner, sodni zdiravnik dr. Zorjam in zapisnikar Petrovič. Po pregledu je komisija odredba prevoz Hostnikarjevega trupla v selniisko mrtvašnico. Danes popoldne je bila obdukcija: Vzroki krivde se še ugotavljajo, edini priči usodnega karambola sta delavca Matija Hiter in Božidar Vešnik iz Slemena pri Selnici, katerih izpovedbe pa ne pojasnjujejo nesreče.
Vest o tragični smrtni nesreči vzornega družinskega očeta Hostnikarja in o nesreči njegove 11 letne hčerke Ivanke je zbudila v javnosti globoko sožalje, saj zapušča Hostnikar tri nepreskrbljene otroke, od katerih je ponesrečena Ivanka najstarejša.
Zagoneten umor v čabračah
V noči na sredo je neznan zločinec na izredno sirov način umoril uglednega posestnika Janeza Šinkovca
Trata, 28. maja.
Strašen zločin se je izvršil v noči na sredo v čabračah, ki spadajo pod občino Trato. Žrtev neznanega zločinca je postal ugledni posestnik, lesni trgovec in mlinar Janez Šinkovec, ki je star šele 44 let.
Šinkovčeva domačija je po vsem škofjeloškem srezu znana. Gospodar je slovel kot imovit, saj imajo Šinkovce vi lepo posestvo, žago in mlin, kar vse je v grapi, ki se vije iz Poljanske doline na levo mimo Hotavelj proti BlegoSu. V torek zvečer je šel gospodar po pšeno v mlin, ki je od hiše oddaljen kakšnih 170 korakov. Iz mlina se ni več vrnil. Kaj se je ponoči dogajalo v mlinu, ve povedati pač samo neznani zločinec, ki je z lopato pobil nesrečnega moža.
Zločin je bil odkrit šele naslednje jutro okoli 6. ure. Odkril ga je Šinkovcev sin, ki je v tistem času ničesar hudega sluteč prišel v mlin in še klical po mlinu: »Oče, kje pa hodite, da vas tako dolgo ni?« Tedaj pa je zagledal med oknom in stopami očeta mrtvega na tleh. Ves prestrašen je takoj tekel po orožnike. O zločinu so bile nemudoma obveščene tudi sosedne orož-niške postaje. Kolikor se da iz raznih znakov sklepati, se je strašni umor izvršil približno takole:
Ko je šel Šinkovec po pšeno v mlin, je stopil skozi vrata naprej do glavnega stebra, ki nosi ogrodje za stope. Tam se je sklonil in začel zajemati pšeno z levico, ker je bil levičar, in ga devati v mernik. Pri tem poslu je tudi pokleknil. V mlinu elektrika to noč zaradi kratkega stika ni gorela, zato si je moral Šinkovec pomagati s petrolejko. Pri tem delu se mu je splazil za hrbet zločinec, ki ga je Šinkovec opazil šele v zadnjem trenutku, a je v tem že dobil udarec z robom ostre lopate, ki mu je zasekala po desni strani obraza globoko rano. Sledil je drugi udarec in tretji, k: ga je zadel za vrat. Ti udarci so morali hitro slediti drug za drugim, ker le tako se da razlagati, da se sicer krepki mož ni mogel postaviti v bran. Že potem, ko je mož obležal, je morilec še kakor zbe-6nel tolkel z lopato po nesrečni žrtvi in jo čisto zmrcvaril.
Lopato so orožniki, ki so začeli preiskavo, našli potem nedaleč v potoku. Voda je kri z nje že čisto sprala. Ker ni zločinec ničesar odnesel, je ozadje umora zelo 732onctno. Na kraj umora je prišla tudi s .dna komisija in raztelesenje pokojniko-^ ega trupla je bilo izvršeno v Poljanah, kamor so prenesli nesrečno žrtev. Člani komisije so se zgrozili nad neštetimi rana-
mi, ki so pričale o strašni okrutnosti zločinca.
Ker je med Šinkovcem in njegovo ženo vladalo nesoglasje, so orožniki slednjo aretirali. Seveda s tem še ni rečeno, da je žena Katarina res kriva tako strašnega dejanja. Nadaljevanje preiskave bo pač dognalo pravega krivca. Pokojnik zapušča dva sinova, izmed katerih najstarejši šteje šele 20 let.
Zverinski zločin je zbudil pa vsem okolišu veliko razburjenje in vsi sočustvujejo z nesrečno družino. Prav vse si tudi želi, da bi orožniki čim prej našli pravo sled in izročili zločinca rokam pravice.
•Ž«
Na praiznik sv. Rešnjega telesa, se je pripeljala z avtom v škofjo Loko šinkovčeva Katarina v spremstvu dven orožni, kov uklenjena. S seboj so nesli lopato, s katero je bil njen mož ubit. šinkovčevo so odvedli na sodišče in jc zaprli. V nekaj dneh pride najbrž v Ljubljano na okrožno aedišče, da tamkaj ugotove, koliko bi utegnila biti aretiranka soudeležena pri umo. ru. Ob prevozu iz Poljam v škofjo Loko se je zbralo pred avtom ogromno ljudi, nič manj tudi v škofji Loki. Baje so našti tudi neke okrvavljene čevlje in nogavice.
Šinkovca so pokopali na praznik. Po. greb je bil lep izraz spoštovanja in nič manjšega sočuvstvovanja do nesrečne družine ,ki je na tako zverinski način pri. šia ob rednika.
Naknadno se doznava, de je zajemal šin_ kovec iz stoj pšeno z namenom, da ga očisti. DevaH ga je na sito in zbiral kašo od plev. To je gotovo povzročalo šum, ki je bil zanj usoden, ker ni slišal morilca, kj. je tačas splazil v mlin.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri Jan Kiepurov velefilm »Pod srečno zvezdo«, godba Puccini. Dodatek kolor »V carstvu sanj« in tednik.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal za zaključek svoje redne sezone veseli film »žene vladajo«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik.
Z Jesenic
s— Zvočni ldno Radio bo predvajal v
soboto in nedeljo ob pol 21. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Kraljica ljubezni« z A. Zillianijem v glavni vlogi. Med dodatki tudi glasbeni film in zvočni tednik. Sledi »Dekle iz Schwarzwalda«.
Naše gledališče
drama
Začetek ob 20. uri. Petek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: Matura. Izven. Izredno znižane
cene od 14. do 2. Don. Nedelja, 30.: Zaprto.
Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, i. junija: Zaprto.
opera Začetek ob 20. ar|
Petek, 28.: Zaprta Sobota, 29: Plamen. Red Sreda. Nedelja. 30.: Veseli studenček. Izven. Izredno znižane cene od 24. Din nevzddL Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. junija: Cyrano de Ber^erac. Izven. Proslava 251etnice umetniškega dela gosp. Ivana Levarja.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29.: Bela bolezen. B. Nedelja, 30.: ob 15. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Gostovanje Pavlo Udovičeve. Znižane cene. Ob 20. Trije vaški svetniki. Premiera. Za penzijski sklad gledaliških igralcev.
Radio
Sobota 29. maja
Ljubljana 12: Pisano paije (plošče).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Pisano polje. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopuet igra Radio orkester.— 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Slovenska zemlja v leposlovju (prof. Vilko Novak). —19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar).— 20.30: Veselo potovanje na Havad. Pisan večer po zamisli in besedilu g. V. Bitenca, priredil in vodi J. Podgornik. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vesel konec (igra Radio orkester).
Nedelja, 30. maja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (prof. M. Do-bovšek). — 9; čas, poročila, 6pored. — 9.15: Citraški koncert ga Elvire Zadravee-
—	10: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 10.45: Plošče. — 11: Prenos iz Ur.iona: proslava majske deklaracije. — 12.30: Trboveljski pevski >Jazz-kvartet«, — 13: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Trboveljski »Jazzkvartet«, vmes igra Radio orkester.
—	16: Plošče po željah. — 17: Kmet ura: Gospodarski pomenki. — 1750: Prenos akademije iz Zidanega lesta. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 1930: Nac. ura: Etnografski muzej. — 19.50: Prenos iz trnovske c^Jcve v Ljublj. — 20.20: Slov. božjapota: Legenda o Črni gori pri Ptuju. — 20.50: Zabaven koncert Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos z nebotičnika.
Beograd 17: Lahka godba. — 19.50: Plošče. — 21.10: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba,—Zagreb 16.45: Tara-buraški zbor. — 20: Pesmi. — 2030: Recitacije. — 20.45: Saksofon m mandofine.
—	22.20: Ples. — Praga 19.25: Vojaška godba. — 20.35: Pester glasbeni program.
—	22X5: Šramli. — Varšava 19.30: Violinski in klavirski koncert. — 20: Plošče.
—	21: Pesmi. — 22: Orkestralen in pevski koncert. — Dunaj 11.45: Simf. koncert.
—	12.50: Skladbe po željah. — 15.40: Komorna glasba. — 1635: Plošče. — 18: Ura lahke glasbe. — 19.35: Koncert Cho-pinove glasbe. — "20.10: Koncert godbe
<	s
45
Čudovita naprava je res ta gumb na oklopu KOD AKO VE VOLLENDE 620! Kako zelo poenostavi fotografiranje: sedaj držite trdno z obema rokama aparat, oko gleda skozi iskalo in že čaka kazalec desne roke sam od sebe na gumbu- — lahen pritisk — in snimka je gotova. Tudi daljši trenutni posnetki — nepremaknjeni iz pjroste roke!
W Kodak
menda
Različne izvedbe! —
Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od
KODAK
D. S O. J. ZAGREB — HJCA ta
na pihala. — 21: Zvočna igra o Schuber-tu. — 22.30: Ple6. — Berlin 19: Mozartove komorne skladbe. — 20: Večer lahke glasbe. — 22 30: Plesna muzika. — Miin-chen 19.30 Orkester mandolin. — 20: Stare pesmi. — 22.30: Klavirske skladbe. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Plesni ritmi. — 19.45: Prenos Smetanove opere »Prodana nevestam. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Nočnj koncert,-
Sokol
škofjeloški Sokol je v nedeljo popoldne lepo proslavil materinski dan ob polni dvorani. Zborno deklamacijo je podala prav dobro moška deca, mladi Jesenovee pa je izredno učinkovito izpregovoril o ljubeči mamici. Ženski naraščaj je izvajal »Rajanje«, potem pa je nastopil s presenetljivo spretnostjo oaraščajn-ik Mlejmik Miloš. Igral
je na čelo. Ob spremljevaniu pevovodje br. Babiča je prišel nastop do toliko lepše veljave. Nič manj uspeli nista igrici >0 živi in mrtvi materje in pa >Cilka in njena punčka«. Prav lep je bil tudi nastop harmonikarja šusteršioa. Celotna prireditev je bila prisrčna in lepa, pa zato ni bilo prav, da so jo mnogi prezrli. Nastopajoči so bili nagrajeni z burnim aplavzom.
PERFEKTNEGA
česača (rauherja)
za flanele in barhente za takojšen nastop — išče tekstilna tovarna v Sloveniji. Ponudbe pod »Rauher« na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg. 5.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo
DANILO
spremili na zadnji poti in ji ob prezgodnjem slovesu z venci in rožami izkazali svojo ljubezen ter nam ustr.ieno ali pismeno izrazili svoje sožalje: hvala!
MARIBOR, dne 30. maja 1937.
Rodbini DEKLEVA in ČEBNIGOJ.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, ded in praded, gospod
Feliks Urbane
VELETRGOVEC IN POSESTNIK
danes 27« maja v svojem 87* letu po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči«
Nepozabnega pokojnika smo pokopati v petek 28« maja ob 6. uri pop. na pokopališču pri Sv. Križu.
Sv. maša za pokojnega se bo darovala v ponedeljek 31. t. m. ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja«
LJUBLJANA, dne 27* maja 1937«
Fani Urbane, roj. Krisper,
soproga,
Franc in Josip Urbane, Mici Perdan, roj. Urbane,
sinova,	^či,
Almy Urbane, roj. Soovan, Ena	Urbane,
Luita Urbane, roj. Starč,	Oskar Kosler,
sinahi,	soprog vnukinje,
Hubert In Renče Kosler,
pravnuka.
- »JUTRO« st 122	- g	- So6ota, 29. K. N37,	■
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. j. - Miklošičeva cesta 7
uradi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, zaznambo na plačo itd. po NIZKI OBRESTNI MERI
'A. POLTZER:
39
oKaminski napušč
št. /3
Prigode Pairicije Holmove
Alice Bradford je odklenila vrata in smuknila v temno vežo. Urno je zaprla za seboj in pravkar hotela obrniti Mjuč, ko je zagledala na oni strani ulice temno postavo. Brž je stopila za korak nazaj, tako da. je sama videla na cesto, nje pa ni mogel nihče opaziti.
Minute so uhajale, ne da bi se bflo kaj zgodilo. Dekle je že mislilo, <Ja se je zmotilo, ko se je postava odtrgala iz sence hišnega vhoda in krenila čez ulico. Alice Bradford je spoznala nadzornika Whinsto<na, dasi mu ni videla v obraz. Toda posebni kroj plašfča, izpod katerega so gledale noge v nogavicah ,ni dopuščal dvoma: bil je on.
Alice Bradford se je takoj zavedala resnosti svojega odkritja. Ne da bi le trenutek odlašala, je zletela po stopnicah navzgor. Kakor hitro je bila v podstrešni čumiiati, se je vročično lotila dela. Vedela je, da je njeno skrito stanovanje izgubljeno; in če že najbrže ni mogla več rešiti stvari, ki so bile v veliki omari, je hotela vsaj odstraniti nekatere posebne neprijetne sledove.
Med tem je stal nadzornik Whinstone že pred J vrati hiše na Yorški terasi št. 74 b. V nairočni tor- |
bici, ki jo je bil zavil v časnik, da ne bi zbujala pozornosti, je imel tudi nekaj vetrihov. V nekaj sekundah so bila hišna vrata odklenjena; nadzornik je brez pomišljanja predirjal vseh pet nadstropij. Vhod v podstrešje je takoj našeil; vrata so bila zaklenjena, a vsak otrok bi bil lahko z zakrivljenim žebljem odklenil staro ključavnico.
Whinstone je sedel na star, prašen potni zaboj in jel čakati, kaj bo. Njegov načrt je bil, da prime AEso Bradfordovo tisti mah, ko se spusti skozi strešno lino; zasačena v tali sitnih okoliščinah, gotovo ne bo mislila na jalovo tajenje.
Četrt ure je minilo, in Whinstona se je počasi lotil nemir. Izprva ni mislil, da bi utegnilo imeti dekle v hiši na Upper Harley Street kako pribežališče. Zdaj je prišel dio prepričanja, da mora biti vendarle tako, kajti drugače bi bila zdavnaj doma.
Čez pol ure so jedi obhajati nadzornika resni dvomi o smiselnosti nadialjnega vztrajanja. Sklep je dozorel v njem; vstaj je. obrnil podstrešju hrbet in se spustil do prvega nadstropja. Tam je prižgal vžigalico in zagledal poleg vhodnih vrat ploščico napisom »Alice Bradford«. Po tem takem je dekle samo živelo v madem stanovanju. Trenutek ali kaj se je obotavljal — ura je bila malone štiri zjutraj — nato pa pritisnil na zvonilni gumb. Iz stanovanja je razločno slišal zvonjenje, toda noben glas ni izdal navzočnosti živega bitja.
Še enkrat je pritisnil na zvonilo, to pot precej dolgo, že je hotel z občutkom notranjega zmagoslavja oditi v podstrešje na prežo, ko je zaslišal za
vrati Sum. Takoj je ženski glas, ki je zaspano in menda tudi nekoliko prepflašeno vprašal:
»Kdo je?«
Bil je glas Alise Bradfordove, o tem ni bilo niti najmanjšega dvoma. Nadzornik jo je odkuril, ne da bi črhnil besedico.
Minuto pozneje je bil na cesti. Prekoračil je vozišče in z očmi poiskal okna Alisinega stanovanja. Nikjer ni moged opaziti luči. In to je bila edina napaka, ki jo je storila gospodična Bradfordova. Kajti Whinstone si je po pravici rekel, da bo člo-vek, ki ga sredi noči z zvonjenjem splašiš iz spanja, najprej prižgal luč. Njen zaspani glas ga ni mogel prevarati.
★
Gospod Penelop Meager, lastnik bazarja »Pri zakladnici Indije«, ni bil nič kaj prijazne volje. V »Zakfladnici Indije« je vladalo viharno razpoloženje, in tekač Bili, ki je prvi opazil znamenja bližnje nevihte, se je oziral po izgovoru, da bi odnesel pete iz ogroženega ozemlja.
Penelop Meager ga je slišal, kabo je šušljal z Violeto. in ker je mršavi gospod že ves čas vneto iskal vzroka, da bi izsul svojo nakopičeno peklensko jezo, se je splazil dvojici za hrbet
»Prisežem vam, gospodična Violet, niti kapljice ni več pri hiši!« je govoril tekač.
»O čem govoriš?« se je Penelop Meager vtaknil v pogovor.
Šefov dozdevni mirni glas Billa ni mogel trka niti. Po načelu, da je previdnost mati modrosti, se je
urno umaknil aa korak ali dva, preden je odvrnil:
»Sir, čistila za zlato nam je zmanjkalo!«
Srečno izbrana beseda je za zdaj preprečila izbruh nevihte. Čistilo, M je Bili trdil, da ga je zmanjkalo, se je manj doneče imenovalo »čistilo za medenino«. Z rajim so vračali starejšim »zakladom Indije« njihov obledeli sijaj. To delo je spadalo med Billove posle, in ker so bile plombe v Violetinih ustih edina žlahtna kovina v vsej zakladnici, je »Bim, priznano najboljše čistilo za kljuke, kuhinjske kotle, ponvice itd.« popolnoma ustrezal svojemu namenu.
Vendar gospod Meager ni maral, da bi imenovali otroka tako, kakor je bil krščen. Evfemizem rdečelasega diplomata ga je nekam potolažil. A tekač se je motil, če je mislil, da je nevarnost minila.
»Saj še ni tri tedne, kar si prinesel škatlo... hm ... čistila za zlato!« je dozdevno ogorčeno rekel gospod Penelop Meager.
Bili, ki je čutil začasno Zboljšanje vremena, je užaljeno dejal:
»Sir, toliko zlata je treba snažiti! O srebrnim niti ne govorim ... «
Mož, ki so bili vsi ti zakladi njegova last se zaradi bore dveh in pol penijev ni smel usajati. Segel je v blagajniški predal — Violet si je brž zamašila ušesa — ter podal Billu peni, pol penija in štiri četrtinke. Rdečelasec je vzel bakreni drobiž in hitro odlšel. Trdno je bil namenjen, da se ne rrne prej kakor čez pol ure.
MALI OGLASI
Službo dobi
Beaeda t Dta. (Jarek t O*, n fifro tli iajacje naslov« 9 Dia. Najmanj® ueaek a Dta.
Čevljarski
prikrojevalec
izurjen, ki zna tudi v pod-nih, dobi stalno službo. — Nastop takoj. Pogačar, — Kamnik.	13102-1
Leso-strugarji
izvežbane moči, dobe trajno zaposlenje pri lesni industriji Mirko Gorišek, — Bistrica, pošta Limbuš, pr Mariboru.	13017-1
Prvovrstno kuharico in sobarico
z znanjem nemščine in fino privatno prakso, iščem k finim Inozemoem v vilo na Bledu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel Toplic«, Bled«.	129&M
Šiviljsko pomočnico
za boljša deia spTejme salon Anica, Karlovška 31, Ljubljana.	13216-1
Natakarico in
kuharico
mlado, prikupljivo in samostojno. dobro, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
361734
Službe išče
?aaka besed* SO par, te rak 8 Din. ca Šifre ag d* tanj« naslada 8 Dta: naj-manjš) tneeek 10 Din.
Natakarico
z znanjem nemškega jezika, poštena, želi dobiti stalno mesto v boljšem pod jetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna natakarica «.	16903-2
Zaslužek
tieeeda i Dtn laveS B Dm. sa Sifrs tli dajanje naslova i Din. NajmanjSi tneeek 17 Dia.
Kolekcijo
tkanin (cajga) in poceni blaga do 150 Din, pošljemo radi krojačem" brezplačno. — Zelo lepa kolekcija omogoča izredno lep zaslužek. Interesenti naj blagovolijo poslati svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Kolekcija«.
13027-3
Šiviljsko
pomocnico
začetnico, in eno izurjeno, boljšo moč, sprejmem. Salon Vera, Nebotičnik. Nastop tikoj.	16187-1
Šteparico
dobro moč, za stalno, potrebujem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10188-1
Trgovskega
nastavljenca
izničenega ždezninarja, — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto železninarja«.
10905-1
Dekle
vajeno vsega gospodinjskega dela in kuhe, sprejmem takoj. Naslov: Nedeljkovič, GradiSče 10,1.	13:d3-l
Dva kleparska
pomočnika
samostojna delavca, dobita službo. Nastop takoj. Jakob Gričar, klepar. Slovenski Javornik.
18195-1
Va jenci tke )
Beeeda i Dtn. davek S Dra za šifre ali dajanje naslova i Din. NajmanjS) tneeek 17 Din.
Šiviljsko vajenko
sprejmem. Nastop takoj. &lon Vera, Nebotičnik.
13186-M
Učenca
za slikarsko :r. pleskarsko obrt, z vso »s-krbo sprejmem tokoj. Naslov v vseh pošlo valnicaa Jun a.
13200-44
Prodam
Beseda 1 Din, davek 8 Din. » Šifro alt dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek i7 Dia.
Kavarniški bilard
dvojna marmorna plo-šča, dobro ohranjen, s pripadajočim priborim, poceni naprodaj. Kavarna Narodni dom, Kranj.
10018-6
Veliko aloo
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13304-6
Ure
zlatnino nudi za birmo na cenejše Ivan p a k i ž, — Ljubljana, Pred Škofijo 15.
12872-6
Nov električni
aparat
za kuhanje expres ka ve, prodam. Informacije Ljubljana, Gajeva ulica 5-n„ soba 228.
12094-6
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59
Glasbila,
Beseda 1 Dtn. davek 8 Din. ta fifro ali dajanje naslov« S Din. NajmanjS* tneeek 17 Din
Gramofoni
različni, popolnoma novi. zelo primerni za gostilne, kakor tudi gramofonske plošče, poceni naprodaj pri špediciji Ranzinger. Masa rykova cesta 10.
12614-26
Stroji
Beseda i Din. aavek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Šivalni stroj
malo rabljen, pogrezljiv z okroglim čolničkom. kateri tudi veze. poce ni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa c. 36.
12949-29
Elektrolux
hladilnike
na električni, plinski in petrolejski pogon po ugodnih plačilnih pogojih prodamo. TEHNA DRUŽBA, Ljubljana, Mestni trg 25.
telefon 2580.	,
12328-6
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
Z drsalkami v rokah jo mahneva dol, na drsališče. »Se smeva udeležiti?« vprašam gospoda, ki stoji za mizico. »Seveda, seveda«, pravi, »danes je veselica in vsak se sme udeležiti. Le potrudita se, da dobita lepo darilo!« Kmalu nato stojiva v vrsti s tremi drugimi tekmovalci ...
Avtd,rnoio
Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
6-sedežni avto
poltovorni, 45 Ks. v zelo dobrem stanju z vsemi rezervnimi deli in rezervno mašino radi selitve prodam za cca Din 10.000. Prevozil 30.000 km. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13109-10
Kolesu
Beseda l Din. aavek 8 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
moška in damska, raz nih znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah Stara kolesa Jemljemo v račun. Nova trgovina Tyrševa c. 36.
12950-11'
Beeeda 1 Din. davek S Dta. ca Šifro ali dajanje naslova
1	Din. NajmanjS enecek
17 Din
Miniatur
Kaninchen Dakl
2	psa, sedaj B tedna stara, prvovrstnim rodovnikom
(lovci), po zelo ugodni ceni naprodaj. Teža odrašenih živali 2 in pol do 3 in pol kg. Pojasnila: Obrst Lyoris, Radovljica, vila Zaplotnik.	13198-27
Kupim
Beseda 1 Din. Savsk 8 Din. aa šifro sli dajanje oaslovs 5 Din. Najmanj« tneeek 17 Dtn.
Suhe gobe
plačujem najvišjo ceno. Nudite po vzorčeno. Ar-tur Nachbar, Radeče.
12995-7
Kapital
Beseda 1 Dta, davek 9 Dia, za Šifro tU dajanj« naslov* 5 Din. Najmanjši tneeek 1? Dta.
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov, delnice ln vrednostne papirje
nakup In prodajo
iz posluje najboljše proti gotovini takoj koncesijonirana tvrdka AL PLANINSEK Ljubljani. Beethovnova ul. WL Telefon 35-10.
39-16
Beseda 1 Din, davek 8 Din. ra Šifro tli dajanje naslova 8 Din. NajmanjS) tneeek 17 Dta.
Večje število parcel
kompleksov posestev gozdov, trgovska* m stanovanjskih hiš ter ril ima naprodaj gradbeni strokov ni izobražen.' posredovalec Knnaver Ludvik. Cesta 39. oktobra & Telet »k 87-33. Pooblaščeni cndilei) n sodni ceni tel] as nasvete brezplačno na razpolago.
69-»
Posojila
doba državni in samouprav ni uslužbenci r Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacije Tavčarjeva 2.
87-16
Obrt
Beseda 1 Din lavek 8 Din za šifro ali 'tajanje naslova
5	Din. Najmanjši taesek
17 Dta
Gumbi - plise
entel, ažur, predtisk, mono grame, hitro izvrši Matek
6	Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
i 85-30
cimnnia i Dtn. davek 8 Din. za šifre ali lajanj« naslova i Din. NajmanjS) taeoek ii Dta
Trgovino
v bližini Ptuj« v lepem, prometnem kraju, dam v najem 15. junija z zalogo ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca z malim kapitalom«.	131.30-17
Lokali
Beseda 1 Dm. lavek 8 Din. za šifro sil dajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din
Lesen paviljon
prikladen za blffe, nahajajoč se pri železniški poetaji Otoče na Gorenjskem, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Paviljon«.
12984-19
Trgovino
na zelo prometnem kraju, tik ob banovinski cesti, v novi hiši, lepi lokali in krasno stanovanje, oddam z inventarjem tistemu, ki bi vodil zraven špecerij-e še manufakturo in rožno v Halozah pri Ptuju. Potrebne informacije pod šifro Velik promet«. Kavcija Din 10.000.
13162-19
Lepo posestvo
prodam ali dam v najem pri St. Jerneju na Dolenjskem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko«.
13160-30
m	E	J22E
1		
Beeeda 1 Dta. da^ek 8 Din. za Šifro alt dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Dta
Petsobno stanovanje
II. nadstropje, v centru mesta, oddamo bolj Si stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33185-31
Dvosob. stanovanje
lepo .visokopritličmo, oddam avgusta. Naslov v v9eh poslovalnicah Jutra.
13194-21
Dve stanovanji
dvosobno pritlično in e> -sobno podstrešno, g pt klinaml, oddam takoj \
Cegnarjevi ulici 4. Poizvedbe pri hišniku.
1319431
tNTTFFFi
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, oddam. — Masarykova nI. 33/1, trikrat zvoniti.
13074-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, takoj oddam v Rožni ul. 15.
13553-23
Prijazno sobico
oddam v sredini mesta 1. junija. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
18205-23
Veliko sobo
lepo opremljeno, oddam takoj za mesečno 350 Din. Vprašati: T vrževa cesta 37, I. nad., desno.
132M-33
Opremljeno sobo
solnčno, v vili, oddam po zmerni ceni za BežigTad-om. Podmilščakova 7/1.
131513-23
Opremljeno sobo
elegantno, s posebnim vhodom, oddam 1. junija. Flo-rijanska ul. 31/1.
18175-Č33
Sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18182-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
z dvema postajama in souporabo kopalnice, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj potrebujem«.
13215-23a
Mnogo ceneje to boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
V^A

i p
s
■8 i
CD
C—t
B &
<
§ £
* S-a p
o
H
S
o <
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
Krasno letovišče.
V Preddvoru, 480 m nad morjem, ob vznožju Karavank se oddajo v lepem krasno ležečem gradiču in vili čiste sobe z izvrsto hrano. Vodovod, elektrika, kopalnica, kopališče na prostem. Poleg gradu in vile so krasni gozdni parki. Zelo zdravo podnebje in mir. Nalezljivo bolnih se ne sprejme. — Informacije daje penzijon SLANC, Preddvor nad Kranjem.
Občina Ljubljana Vestni pogrebni savod	jT
Dotrpela je naša dobra mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa
TEREZIJA PREŠERN
vdova želez, uslužbenca
Pogreb naše ljubljene mame se bo vršil v soboto, dne 29. maja 1937, ob 5. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 28. maja 1937.
Žalujoče rodbine:
MARION, ROTH, KONIC, 20R2, REŠ, JANŠA, in ostalo sorodstvo.
Svoje mlado življenje je darovala na sveti oltar materinstva na Telovo v Mariboru naša nad vse ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, snaha, nečakinja, sestrična, gospa
VERA NOVAK—DOSTALOVA
profesorica na mariborski drž. realni gimnaziji
Pogreb nepozabne pokojne bo v soboto 29. maja ob 5. uri popoldne, izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti 9, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. LJUBLJANA, MARIBOR, BELTINCI, dne 28. maja 1937.
Družini NOVAK—DOSTAL in sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
f
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl včeraj ob % 22. po dolgi bolezni naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod
LUDOVIK PLAVŠAK
POSESTNIK. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, ob 10. dopoldne v Sv. Juriju
ob Taboru.
SV. JURIJ OB TABORU, dne 28. maja 1987.
Žtdufoči ostali.
Informacije
Beseda 1 Din. davek 8 Dia. a šifro alt dajanje naslova 3 Nil NajmanjS tneeek 17 Dta
Dvignite dospele
ponudbe:
Akord, Agilna natakarica, Alve, 1. avgust :037, BSA, Beograd, Oisfco. Dobra kuharica, D. 16, Dobra in redka prilika. Delovna in sirnjiatična. Frizer, Fototr-govina. Gotovina 30.COO, Giot-ovina, Gotovina po dogovoru. Hotelska gospodinja., Harmonija 37, Harmonija, Ivan, Izreden zaslužek, Junij-avgust, Krojna žaga, Kavcija 30, Lovski dom, Ljubueljica otrok, Lepa nagrada, Lepo stanovanje, Lepa prifoodnjost, Lepa prilika. Mala kmetija, Marljiva, Mestna Kamnik, Mlekarna, Mirna stranka, Novejši model. Nujno, Natakarica, Neoporečna. Osam ljena 39. Oficir Odmah. Odrasli, Odkritosrčnost, Orod-
jar, Obroki, Perfekt. Šivilja, Prvovrstna frizerka, Pravica do pokojnine. Plavam dr-bro, Potovanje Pariš iCT77, Poceni. Prijeit.no presenečenje. Pekarija v najem. IPriprosta, Poštenost in simpatija. P-štenost, Poštenost in zanesljivost, Potnik, Po osebnem spoznanju, Risar, Rentabilno podjetie, Stalno, Strogi center. Samostojen in zmožen, Srečna bodočnost. Beosrrad, Sotiden in iskren, Solnčno stanovanje, Servirka za sezono, Silno, Siguren plačnik, Sigurno 300.(00, Sadovnjak, Skrben, Takojšen prevzem, Tuiec, Tiskane črke, Tajnost aajamčtna., Tržaška loESJ, Točna in redna plačnica. Takoj. Točen plačnik, Ugodna priložnost Vestna in dobra, V lepem kraju, Ventilator. Vljudnost. Vestna in poštena, V vili. Velik emor, W. P. B., Varčna gospodinja. Vešča, Vestna in samostojna. Zmožen kavc;je, Zanesljiv mv&ar, Zaradi druži nskah razmerr. Zanesljiv mehanik. Zares pridna. 500.000 100Jt*)f), 999.
INSERIRA JTE V „ JUTRU" !
Kromirana KODAK »BETINA«
s priborom
na odpl&čile dobi se pri
JUGOAGENCIJA, Zagreb, Ilica 43flL Zahtevajte brezplačne prospekte.
=M O DAMA=iH
ODPRAVI PDHPA1EKCEMEJATI M HPAHI LASI5 CE. TAKOJ USTAVI IZPADAH3E LAS LASJE PORASTEJO TUDI HA PLttASTOM MESTU.- :■ r
STAKLEMICA PO POVZETJU DIM 40.-POLTMI HA DIM 7.-MODERMAI/OZMETIKA- SPLIT
f
Potrte naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena razredničarka, gospa
prof. Vera Novakova
Naj v miru počiva! S poslednjim pozdravom
UČENKE n. d razreda drž. realne gimnazije.
Maribor, 28. maja 1937.
»VASE ZDRAVJE ZAHTEVA«

GUM..?
Urejuje Davorfu ftavJfen,« tedaja za tronzordl »Jnfra« Adolf RIbnIkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tbkarnarja Pran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren ttioje IVdRak mJMi L&džfanl