TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI
Zadružniki - poskrbimo za pravilno spravljanje krompirja
Oipl    mg    Zorec   Egon
Te dni si vsak zadružnik postavlja vprašanje: kdaj je pravi čas izkopava-nja Hi spravljanja kronipirja? Nekdo ue bi mnogo premišljal ter Di dejal: ta-krat ko je zrei. Vendar ni stvar tako enostavna, ker m lahko ugotoviti kdaj je krompir zreJ, raz<cn tega čas, ko krompir dozori, ui vselej na.iprirnernej-ši za lzkopavanje in spravljanje. Na splošno prevladu.ie mišljenje, da je krompir dozorel, ko se krompirjevka docela posuši in porumeni. Poznamo nmogo sort krompirja, posebno ranih. pri katerih ne smemo odlašati izkopa-vanja dokler se krompirjevka ni posu-šila, kajti takrat smo že zarnudili naj-ugodnejži čas za prodajo. imamo pa tudi mnoge pozne sorte. katerih krom-pirjevka zelem dolgo v jesen. Najče-šče je to videti v viš.iih gorskih legah. Toda prav v višinskih legoh se utegne zgoiiti, da preko noči nastopi zima — sneg in blato. in b» krompir ostal v zemlii. če bi čakali da bi krompirjevka docela dozorela
Pri spravljanjn krompirja se je treba držati sledeč^ga: zgodnji krompir, ki ga /elnno prodati za uporabo. izkoplje-mo. čiiTi s poskusnim izkopavanjem ugo-tovimo. da ie večina gouioljev dosegla svojo povprečno velikost. L^rugače pa ravnamo z ^odnjim semenskim krom-piriem. Tega p'istimo v zemlji dalj ča-sa, najbolje do srede septembra. ko je poletna vročina že nekoliko prenehala in se jt zemlja že nekoliko ohladila. Vedeti je treba, da ie prezgodaj izko-pani senienski krompir zelo težko shra-niti do druge pomladi. ker se rad po-kvari. Le tam. kier imajo zelo primer-ne. hladrie in suhe kieti. so lahko v po-gledu čuvanja semeuskega krompiria brez  posebnih skrbi
Krnmpir poznih sort izkopavamo v drugi polovici septembra. v dneh. ko je lcpo vreme in suha zemlja To velja predvsem za krornpirieve nasade v tež-kih.   Hovnatih   zemljah.   kjer   se   zemlia
te s težavo osuši, če jo dež enkrat pre-tnoči. V lahkih z-i-tnljah pa z izkopava-njem  lahko  počakamo malo delj
V   splošnem    velja    pravilo:    krompir izkopavarno ob  suliem   vremenu.  ko  je tudi  zemija   suha    da   S2   ne  oprijeniljc krompirja.   V   inokrem    vretnenu    in   iz mokre  zemlje  izkopan   krompir  ie  zelo podvržen  gnitju,  razen  tega   je   izkopa-vanje in spravljanje  zelo  težavno.
Krompir izkopavamo navadno z rrio-tiko ali s plugom, kar jc pa le izvediji-vo v rahlili tleli. Kjer zemija ne dopušča. bo ostala motika šc v bodoče edino orodje za izkopavanje krompirja. Vcd-no bolj pa tiavadno motiko izpbdriva vilasta motika, ki krompir iz tal saino izgrebe, prst se pa skozi vilc sesipa nazai v jame. Frav tako je možno pri boijših vrstah plugov za izoravanie krompirja nasaditi rnesto navadne de-ske posebno viličasto, ki na isti način loči krompirjeve gomolse od prsti. Ne-dvomno pa je najboljši stroj »lzkopač«. Ta je sestavljen v glavnem iz dveli de-lov: spredaj je plug. ki zemljo razgre-be, za njiin pa je nameščeno vreteno i več nasajeniml vilami, ki sc pri pre-mikanju stroja vrtijo ter pri tem s pre-tresanjem, ločiio krornpir od zemlje. lzkopač bo svoje delo uspcšno izvršil takrat, ko bo uravnan tako' globoko, da bo tekel lemež pluga pod krornpirjevimi gomolii. Ce je naravnar. preplitvo, reže krompirjeve gomolje. globlje ležeče pa puSča  neizkopane
V   težkih zemljah izkopača ni  mogoče tako   globoko  uravnati,  da  bi   tekel  le-mež   pod   krompirievimi   gomolji.   ker je krompir   večinotna   prcgloboko   posaien. Pa če ttidi bi bilo to mogoče   bi izkopač odgreval  preveč   prsti  in  se  vsa ne bi mogla   stresati   skozi   vile   ter   bi   zato pouovno    krompir    zasula     Nepravilno okopavanje   in  osipavanje  krompirja   *e tudi ena ovir izkopačev   ker je kromptr rvavadno   preveč   zasut    Nekatcre   sorte nastavltaio   gomolie  razstrescno.    plitvo
in gioboko, drugod je zcnilja postaia zaradi nepraviincga gnojcnja in obde-lovania kepasta in trda. kar vse ovira delo  izkopačev.
Ce hočcmo krompn izkopavatj s stro-jcm, moramo njivo že v jcseni gl«boko izorati, potrositi z apnoin, jo spomladi s strojem posaditi in s strojem obdelovati. Tak stroj naši zadružrliki že poznajo. To jc »večvrstnik«, ki sadi. okopava, osipava in to po vcč vrst hkrati Ra-zumljivo jc, da nam prihrani mnogo dela, kar pa še ni najvažnejšc. Ta stroj sadi krompir enakotnerno globoko. ne pregloboko in tudi nc preplitvo. Dela ravne vrste, kar ie važno za pravilno delo izkopača. Jasno je. da ie treba sa-diti take sorte krompirja ki nastavljajo gomolje na kupu. Če bomo sadili in ob-delovati krornpir po teh navodilih. nam izkopavanje z izkopačem ne bo delalo posebnih težav.
Stroj izkopač ima tudi nedostatke, ker meče krompirievc gomolje dalcč po njivi ter je zato potrehno pri izkopava-niu veliko število lindi ta nobiranie krompirja. Imatno pa že i/fc;>nače ki imajo ob strani pritrjcno košaro. ki krompirjeve gomolje lovi in lepo odla-ga, prst pa skozi redke stene košare pada na tlaA"
NajboliC je kronipir preorati takoj na njivi, ko ga pooiramo Pri tern sortira-nju locniio cei zdrav krompir od gmlega, objedcnega in ranjenega. Za pooiranje in odimsauje krompirja najbolje služijo košarc \i redke zicne mreže, da se sproti z gomoljev odpadla zemlja strese na njivo.
Krompir je treba. predno ga spravi-rno v kiet, pusuti razgrnjenega v tanki plasti nekai dni na suhem. vetrovnetn in sepčnem prostoru, da sc temeliito po-suši m ohiadi. istočasno sc odiušči od gomoijev vsa prst, ki se jih š>? drži. Ne-pravilno je spravljati kroinpir iz njive naravnost v klet, kcr se lahko pokvari, posebno še, če je bila zemlja ob izko-pavanju razgreta. ali pa č« je krompir ležal dalj časa na soneu
Ob tej priliki krompir končno sorti-ratno: scmenski krompir, zarave, sort-no čiste gomolje debelosti kokošjih jajc spravimo na svoje mesto, ločimo tudi jedilni  in knnski krompir.
Kani s krompirjevko? Če jc doccla nvela in njiva nezapleveijena nas krom-pirjcvka ne bo mnogo ovirala V na-sprotnem siučaju pa je njivo treba pred izkopavanjem pokositi in pokošeno kronipirjevko in ostali pievel znositi na kompost.