Šport in zdravje 195 The structured exercise program for breast cancer survivors - “VADI RAD” Abstract Brest cancer is the leading type of cancer in women. The 5-year survival rate is increasing and was over 77% in 2009, and there are almost 15.000 breast cancer survivors in Slovenia in 2012. Studies have demonstrated many benefits of regular physi- cal activity in primary and secondary prevention of cancer. As breast cancer treatment has significantly improved the survival rate of patients, subsequent studies have shown that regular exercise has an important role in improving the quality of life (QOL) and well-being of the patients with breast cancer. The main aim of our pilot study was to create and evaluate a structured exercise program that can help improve the QOL and physical ability of breast cancer survivors and can easily be delivered at the local community level. Keywords: physical activity, quality of life, physical fitness Izvleček Rak dojke je vodilna vrsta raka pri ženskah. Pet letno preži- vejte narašča in je bilo več kot 77% v letu 2009, v Sloveniji pa je bilo približno 15.000 živih bolnic z diagnozo raka dojke ob koncu leta 2012. Študije so pokazale številne prednosti redne telesne dejavnosti pri primarni in sekundarni preven- tivi raka. Ker je sodobno zdravljenje raka dojke pomembno izboljšalo stopnjo preživetja, so kasnejše raziskave poka- zale, da ima redna vadba pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja in dobrega počutja bolnic z rakom dojke. Glavni cilj naše pilotne študije je bil ustvariti in oceniti struk- turiran program vadbe, ki lahko pomaga izboljšati kakovost življenja in telesne sposobnosti bolnic z rakom dojke in se lahko izvaja in ponudi bolnicam na ravni lokalne skupnosti. Ključne besede: telesna dejavnost, kakovost življenja, telesna zmogljivost Kristina Gnezda 1 , Jasna But Hadžić 2 , Damir Karpljuk 1 , Mojca Humar 3 , Vedran Hadžić 1 Predstavitev programa vadbe »VADI RAD« za bolnice z rakom dojke Uvod „ Študije nesporno dokazujejo številne koristi redne telesne dejav- nosti pri primarni in sekundarni preventivi rakavih bolezni. Rakave bolezni nastajajo kot zapletena interakcija med genetskimi dejav- niki in dejavniki okolja ter življenjskega sloga. Na zadnjega lahko pacienti sami neposredno vplivajo in ga spremenijo na boljše. Sama telesna dejavnost deluje na cel niz bioloških mehanizmov, ki na koncu dajejo pozitiven vpliv na kazalce zdravja tudi pri rakavih bolnikih. Sem sodijo presnovni procesi, raven spolnih hormonov, odpornost na inzulin, imunske funkcije ter koncentracija različnih biološko aktivnih snovi. Na podlagi vseh dokazov, ki so nam tre- nutno na voljo, je možno bolnikom z rakavimi boleznimi svetovati ustrezno telesno dejavnost, ki bo imela pozitivne in zaščitne učin- ke na zdravje posameznika. Prav na področju raka dojke je bilo opravljeno veliko študij, na podlagi katerih danes vemo, da redna telesna dejavnost v traja- nju 4–6 ur na teden pri intenzivnosti vadbe 6 MET (intenzivnost 1 MET predstavlja obremenitev pri sedenju; intenzivnost vadbe 6 MET predstavlja 6-krat večjo intenzivnost vadbe kot pri sedenju – npr. rahel tek) zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojke za okrog 20 %. V tem primeru gre seveda za primarno preprečevanje raka dojke, vendar glede na to, da je sodobno zdravljenje raka dojke bistveno izboljšalo preživetje bolnic, so kasnejše študije pokaza- le, da ima redna vadba velik pomen tudi pri izboljšanju kakovosti življenja in počutja bolnic z rakom dojke. Kljub temu da se vpliv redne vadbe na preživetje bolnic z rakom dojke še vedno po- drobno preučuje, velika večina študij vendarle pritrjuje, da redna telesna dejavnost po prebolelem raku dojke podaljšuje preživetje bolnic (Drake, 2001; Lee, Cook, Rexrode in Buring, 2001; Ogunleye in Holmes, 2009). Med pozitivne učinke redne telesne dejavnosti pri bolnicah z rakom dojke sodijo splošno izboljšanje in vzdrževanje telesnih zmogljivosti, s čimer se izboljšuje samopodoba in neodvisnost posameznika, izboljšanje ravnotežja, ki preprečuje padce in po- tencialne bolezenske zlome kosti, zmanjšuje se tveganje za srčne bolezni, izboljšuje krvni pretok in zmanjšuje depresivnost, anksi- 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 2 Onkološki inštitut Ljubljana 3 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica 196 Šport in zdravje oznost in utrujenost, boljše pa je tudi vzdrževanje normalne te- lesne mase, ki tako izboljšuje učinke dietnih ukrepov (Loprinzi in Cardinal, 2012). Na kratko, redna telesna dejavnost izboljšuje splo- šno dobro počutje in kakovost življenja bolnic z rakom. Na žalost, kljub nespornim dokazom o učinkovitosti vadbe ter dejstvu, da je redna telesna dejavnost verjetno najcenejše razpo- ložljivo zdravilo, ki nam je na voljo in ob upoštevanju določenih preprostih pravil praktično nima stranskih učinkov, je voljnost za vadbo običajno velik problem. Izgovorov za takšno stanje je lahko veliko, nekateri so objektivni drugi pa ne (Snyder idr., 2011). Namen pilotske študije »Vadi rad« je bil spodbuditi bolnice z ra- kom dojke, da s telesno dejavnostjo tudi same pripomorejo k iz- boljšanju svojega zdravljenja, hitrejšemu in lažjemu okrevanju ter posledično kakovostnemu življenju in daljši življenjski dobi. Mogo- če bo prav projekt »Vadi rad«, ki se je kot vodena in strukturirana telesna dejavnost za bolnice z rakom dojke v Sloveniji izvajal kot prvi v taki obliki, pobuda za vpeljavo telesne dejavnosti v rutino zdravljenja raka dojke na nivoju lokalne skupnosti in oblikovanje večjega števila novih inovativnih vadbenih programov namenje- nih bolnicam s to boleznijo. Metode dela „ Udeleženke V projekt je bilo prostovoljno vključenih 13 bolnic z rakom dojke, s povprečno starostjo 57 ± 9 let in medianim časom od postavitve diagnoze 5 let. Osnovne demografske značilnosti bolnic kažeta Tabela 1 in 2. Tabela 1. Osnovne demografske značilnosti bolnic Izbrani parameter Povprečje (standardni odklon) Starost v letih 57 (9) Telesna višina v cm 166,00 (5,1) Telesna masa v kg 77,40 (17,2) Odstotek telesnega maščevja 36,93 (8,25) Indeks telesne mase 28,04 (5,81) Tabela 2. Delež bolnic zdravljenih z različnimi postopki zdravlje- nja Postopki zdravljenja Število Kirurško zdravljenje brez posega 1 poseg levo 7 poseg desno 3 poseg obojestransko 2 Kemoterapija brez kemoterapije 4 kemoterapija 9 Radioterapija brez radioterapije 2 radioterapija 11 Hormonska terapija brez hormonske terapije 3 hormonska terapija 10 Zasnova raziskave V projekt je bilo zajetih 13 bolnic z rakom dojke, ki so obiskovale vadbo Vadi rad v Novi Gorici. Društvo Goriška proti raku, onkologi splošne bolnišnice »dr. Franca Derganca« Šempeter in Fakulteta za šport v Ljubljani so izoblikovali strukturiran program vadbe, ki je potekala trikrat tedensko, tri mesece in je bila za udeleženke brezplačna. Izvedbo pilotskega projekta »Vadi rad« je finančno omogočila Mestna občina Nova Gorica v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov s področja socialne de- javnosti v Mestni občini Nova Gorica v letu 2014. Izpeljanih je bilo 30 vadbenih enot od tega 17 (57 %) v dvorani in 13 (43 %) v narav- nem okolju (pohodi in vadba na prostem). Na vadbenih enotah je v povprečju sodelovalo 10 vadečih (77 % komplianca), vadbeni program pa je zaključilo vseh 13 vadečih. Bolnice so na prvi dan vadbe izpolnile anketni vprašalnik EORTC QLQ-C30 z dodanim modulom EORTC QLQ-BR23, ki se navezuje na kakovosti življenja bolnic po končanem zdravljenju. Na bolni- cah je bilo izvedenih še 7 testov za oceno posameznih parame- trov telesne zmogljivosti, in sicer: ocena gibljivosti zgornjega uda v odročenju in predročenju, funkcionalni test dosega, vstajanje iz stola, sklece v klečni opori, trebušnjaki in test hoje na 2 kilometra. Testi so bili ponovljeni na zadnji dan vadbe. Rezultati „ Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da je pri bolnicah naj- bolj problematična gibljivost zgornjega uda, ki tudi statistično ko- relira s številnimi konstruiranimi lestvicami vprašalnika o kakovosti življenja. Zelo močna povezava je bila zaznana s fizičnimi in opra- vilnimi funkcijami (Tabela 3), kar pomeni, da je gibljivost roke tako v fleksiji kot abdukciji tista, ki bolnice najbolj ovira pri vsakdanjih opravilih. Z določenimi lestvicami vprašalnika statistično značilno korelira tudi mišična vzdržljivost nog (ocenjena s testom vstajanja iz stola) (Tabela 4). Sicer šibke, a kljub temu zaznane, so bile korela- cije med fitnes indeksom in čustvenimi funkcijami, te pa statistič- no značilno korelirajo tudi z VO2max. Glede na dobljene rezultate lahko za izboljšanje kakovosti življenja rakavih bolnic priporočamo zmerno in redno telesno dejavnost, predvsem pa raztezne vaje za izboljšanje gibljivosti zgornjega uda (Gnezda, 2014). Rezultate vadbenega programa prikazuje Tabela 5. Iz tabele je raz- vidno, da smo s programom uspeli statistično pomembno znižati raven telesne mase in odstotek telesnega maščevja. Do izboljša- nja je prišlo tudi pri abdukciji leve roke (5.76 %). Bistveno so se spremenili tudi parametri ravnotežja (funkcionalni test dosega) in vstajanja iz stola, kjer so udeleženke po vadbi dosegle skoraj 20 % boljše rezultate kot pred samo vadbo. Najvišje izboljšanje je bilo pri številu opravljenih sklec v klečni opori, kjer so se rezultati sko- raj podvojili (48 % izboljšanje). Prav tako je vredno omeniti, da je bila vrednost fitnes indeksa boljša za 14 %, vrednost ocenjenega VO2max pa 18 %, kar pa vsekakor korelira s splošnim zdravstvenim stanjem posameznika. Fitnes indeks je bil pred začetkom vadbe nekoliko podpovprečen, z vadbenim programom pa smo uspeli vrednosti fitnes indeksa normalizirati in ga prestaviti v območje povprečnih pričakovanih vrednosti. Šport in zdravje 197 Tabela 3. Povezano Tabela 4st parametrov telesne zmogljivosti in konstruiranih lestvic vprašalnika QLQ-C30 Konstruirane lestvice QLQ-C30 Parameter telesne zmogljivosti Korealacijska analiza QL2 PF2 RF2 EF CF SF FA NV PA Gibljivost v abdukciji desno Korelacijski koeficient ,601* ,676* ,705* ,721** ,575* ,657* -,710** ,725** -,680* Sig. ,030 , 0 11 ,010 ,008 ,040 , 015 ,010 ,005 , 0 11 Gibljivost v abdukciji levo Korelacijski koeficient ,467 ,822** ,792** ,578* ,592* ,507 -,842** ,883** -,801** Sig. ,107 ,001 ,002 ,049 ,033 ,077 ,001 ,000 ,001 Gibljivost v fleksiji desno Korelacijski koeficient ,381 ,689** ,575 -,027 ,509 -,037 -,591* ,655* -,635* Sig. ,19 9 ,009 ,051 ,932 ,075 ,905 ,043 , 015 ,020 Gibljivost v fleksiji levo Korelacijski koeficient ,440 ,883** ,863** ,578* ,615* ,544 -,886** ,891** -,868** Sig. ,132 ,000 ,000 ,049 ,025 ,055 ,000 ,000 ,000 Število sklec Korelacijski koeficient ,656 , 317 ,553 ,295 ,471 ,509 -, 317 , 317 -,304 Sig. ,055 ,406 ,155 ,440 ,200 ,162 ,406 ,407 ,427 Fitnes indeks Korelacijski koeficient ,345 ,458 , 317 ,672* ,265 , 0 11 -,454 ,381 -,423 Sig. ,330 ,184 ,372 ,047 ,460 ,976 , 219 ,277 ,223 VO2max Korelacijski koeficient , 513 ,524 ,362 ,668* ,371 ,047 -,457 ,432 -,496 Sig. ,130 ,120 ,305 ,049 ,292 ,898 ,216 , 212 ,145 Legenda: QL2 – splošno zdravstveno stanje; PF2 – fizične (telesne) funkcije; RF2 – opravilne funkcije; EF – čustvene funkcije; CF – kognitivne funkcije; SF – socialne funkcije, FA – utrujenost; NV – slabost in bruhanje; PA –bolečin; * – korelacija je statistično značilna pri p < 0.05; ** – korelacija je statistično značilna pri p < 0.01; sivi del predstavlja funkcionalne lestvice, beli pa lestvice simptomov. Tabela 4. Povezanost parametrov telesne zmogljivosti in konstruiranih lestvic vprašalnika QLQ-B23 Konstruirane lestvice QLQ-BR23 Parameter telesne zmogljivosti Korelacij-ska analiza Samopodoba Stranski učinki sistemske terapije Simptomi s strani dojke Simptomi s strani zgornje- ga uda Izguba las Gibljivost v abdukciji desno Korelacijski koeficient ,807** -,652* -,642* -,414 -,787* Sig. ,002 ,016 ,018 ,160 ,036 Gibljivost v abdukciji levo Korelacijski koeficient ,763** -,563* -,654* -,662* -,770* Sig. ,004 ,045 ,015 ,014 ,043 Gibljivost v fleksiji desno Korelacijski koeficient ,19 9 -,139 -,379 -,566* ,099 Sig. ,535 ,651 ,202 ,044 ,833 Gibljivost v fleksiji levo Korelacijski koeficient ,723** -,609* -,630* -,575* -,754 Sig. ,008 ,027 ,021 ,040 ,050 Vstajanje iz stola (30 sekund) Korelacijski koeficient ,595* -,678* -,620* -,600* -,777* Sig. ,041 , 011 ,024 ,030 ,040 Legenda: * – korelacija je statistično značilna pri p < 0.05, ** – korelacija je statistično značilna pri p < 0.01, sivi del – funkcionalne lestvice, beli del – le- stvice simptomov. Tabela 5. Vpliv 12-tedenskega programa vadbe VADI RAD na parametre telesne zmogljivosti bolnic z rakom dojke Parameter telesne zmogljivosti Pred vadbo Po vadbi Sprememba v odstot- kih Statična značilnost spremembe Telesna masa v kg 75,74 18,01 74,19 17, 6 0 -2,08 % , 011 Odstotek telesnega maščevja 36,24 8,84 34,01 8,69 -6,55 % ,000 Abdukcija desno 182,36 11, 5 3 183,36 8,39 0,55 % ,803 Abdukcija levo 168,18 15, 82 178 , 45 6,73 5,76 % ,028 Fleksija desno 182,78 6,89 184,78 8,09 1,08 % ,660 Fleksija levo 17 7, 0 0 8,09 17 7, 0 0 5,98 0,00 % 1,000 Funckionalni test dosega 42,90 3,75 53,30 14,86 19,51 % ,0 61 Vstajanje iz stola 17, 7 3 3,82 22,45 3,98 21,05 % ,000 Število sklec v klečni opori 9,63 6,86 18,63 9,18 48,32 % , 011 Število trebušnjakov 35,75 8,03 38,50 13, 33 7,14 % ,467 Fitnes indeks 86,25 21,33 100,50 21,78 14,18 % ,002 VO2max 23,88 7, 5 7 29,00 7, 8 0 17,67 % ,002 198 Šport in zdravje Zaključek „ Projekt je dal pričakovane pozitivne rezultate, saj so napredovali praktično vsi parametri telesne zmogljivosti, kar pomeni, da so bolnice vadbo dobro sprejele in da je omenjeni pristop strokov- no vodene in načrtovane vadbe izjemno učinkovit ter koristen za to populacijo bolnic. Nadaljevanje projekta z večanjem števila udeleženk bo vsekakor dodatno dvignilo raven zavedanja o po- menu redne telesne dejavnosti za bolnice z rakom dojke. Poleg tega smo podoben program v nekoliko prilagojeni obliki izvedli tudi v Ljubljani v sodelovanju z društvom Europa Donna, kjer je bila bolnicam z rakom dojke zagotovljena vodena in načrtovana vadba na Fakulteti za šport v Ljubljani, podobni programi z istim imenom pa se pripravljajo tudi v mariborski regiji. Viri „ Drake, D. A. (2001). A Longitudinal Study of Physical Activity and Breast 1. Cancer Prediction. Cancer Nursing. doi:10.1097/00002820-2001 10000- 00008 Gnezda, K. (2014). 2. Povezava med kakovostjo življenja in parametri te- lesne zmogljivosti pri bolnicah z rakom dojke. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Retrieved from http://cobiss5.izum.si/scripts/ cobiss?id=0123473728900188 Lee, I. M., Cook, N. R., Rexrode, K. M. in Buring, J. E. (2001). Lifetime 3. physical activity and risk of breast cancer. Brit J Cancer, 85, 962–965. Loprinzi, P. D. in Cardinal, B. J. (2012). Effects of physical activity on com- 4. mon side effects of breast cancer treatment. Breast Cancer. doi:10.1007/ s12282-011-0292-3 Ogunleye, A. in Holmes, M. (2009). Physical activity and breast cancer 5. survival. Breast Cancer Research, 1 1, 106. Snyder, D. C., Ottenbacher, A. J., Kraus, W. E., Sloane, R., Demark-Wah- 6. nefried, W., Sharma, S. V., … Taylor, W. C. (2011). Exercise among breast and prostate cancer survivors—what are their barriers? Journal of Can- cer Survivorship. doi:10.1007/s11764-011-0184-8 Kristina Gnezda, prof. šp. vzgoje, Fakulteta za šport, kristina.gnezda@gmail.com