i je H čast«! svoji cllu, Pf in 8* >torf k.KQQ(BDaW AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MMKNINIA DAILY NEWSPAPER! již.) '114 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 17, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL nil id [o je, Je vesle j)Več obiskovalcev dozdaj je J^riSki dirkalni konj War" na farmi blizu Kentucky. V knjigi, zapiše vsak obiskovalec Mnie- se nahaja 2,000,000 L Ceniki poznajo dozdaj faznih vrst mrčesa. Od! kakih 81,000 vrst v "ki. -ki . Od teh jih je več kot »m nis0 niti v dobro, niti l? človeštvu. Od ostalih 1 iO.OOO, ki so škodljive ^ živalstvu, ali rastlin-jih je 10,000 vrst, ki ne> ker prenašajo ple-Pfaške, pridelujejo tva- M svilo itd. * .* * "Jj^6 protizračne bateri-■v JaJo kroglo, ki se raz-j ° tedaj, če zadene tarčo, Jtalo. Toda če ne zade-! e' nis0 škodljive, kadar j *ZaJ na zemljo. Sedem ;nPotem, ko taka krogla , °io največjo višino, je (..Jena razstreljivna vse-C6lla s posebno pripravo. N * * * |liifV°':'Gni papež v Rimu L' j^ko po izvolitvi oble-belo oblačilo. Ker L J ve, kdo ravno bo l^l'80 Vedno pripravljene j v treh merah, da je aru»a prav. K * * * L?dwayu v New Yorku pa jih v letu iDit. bllo dovolj, da bi mo-ivi(Jfct stopnice vsi, ki so j,f Predstavo. Od vseh H0^stavljenih iger jih je |iiii; 7> ki so se izplačale, e 'tnelo znatrio izgubo. * * ali pakte, ki jih države s to ali ono °ra potrditi senatna j} dvema tretjinama 0 ni dve tretjine, je "^žena. V senatu je itn ira"0' E LA nO a, ^VA1 Ih po tiik 'h paktov, ki čaka- jJI Eden teh je tam ^ • / nil» jeneg A?, * S« 19. I V Kent, Me. do Key ^2,262 milj. H>na Satalich 8:15 se bo vršil U Nega Sa- Antona inovega pogreb- v cerkvi sv. Pavla maša za po Vb Cerkev Our Lady kojnega John Fortuna iz 47 m oi. in i^ioj-g. ceste, v nedeljo ob desetiu pri sv. Vidu v isti namen. Obtožnica se glasi, da ti dve firmi nalašč zadržujeta izdelovanje baterij, ki bi bile dobre za najmanj 10 let in izdelujeta samo take, ki so dobre kvečjem za tri leta. Tista dobra baterija se imenuje Nickel-Cadnium in jo danes rabijo že dolgo v Nemčiji, Franciji in v Angliji. Toda omenjena glavna izdelovalca baterij v Ameriki nočeta takih baterij niti izdelovati, niti jih ne dovoli-, ta importirati. Obtožnica se dalje glasi, da sta omenjeni dve firmi članici mednarodnega kartela že od leta 1891, ki si je razdelil trg za svoje izdelke tako, da ima vsak svoj trg, ne da bi tekmoval s kom drugim. -o- Novice iz Willarda Willard, Wis. — Tukaj je po več mesečni bolezni umrl Frank Champa. Pred par meseci je bil operiran in po operaciji se je počutil veliko boljšega. Pa kma-u se je pokazalo, da zanj ni več pomoči. Umrl je na 6. maja, epo previden s sv. zakramenti večkrat. Pogreb je bil na 9. maja z veliko udeležbo njegovih znancev in prijateljev. Rojen je bil leta 1866 v vasi Blate pri Ribnici. Več let je delal na Ely, Minn, v železnih rudnikih. K0 so se začeli iz Minnesote seliti na farme, je bil Champa med prvimi, ki je prišel v Willard. Tukaj zapušča soprogo, dva sinova in eno hčer. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Mrs. Ant. Kranjc se je morala podvreči nevarni operaciji. Nahaja se še v bolnišnici, toda kot se poroča, se bo kmalu vrnila spet domov. Zdravje se ji po-voljno obrača na bolje. --o- Pošta vojakom bo zelo zakasnela Washington. — Ker bodo premeščali čete iz Evrope na Pacifik in domov,- bo imela armadna pošta polne roke dela, da bo dostavila pisma vojakom za njimi. Tako je izjavil vojni oddelek. -o- Banka praznuje stoletnico obstoja v Clevelandu National City Bank v Clevelandu praznuje danes 100-letni co obstoja. Na 17. maja 1845 je začela poslovati s 3 uslužbenci, danes jih ima skoro 500. Banka, ki je služila trem generacijam, je danes 35. največja med 13,000 v Zed. državah. Njen predsednik je Sidney B. Cingdon, pred sednik izvršnega odbora pa L B. Williams. Posvetovanje glede nemških zločinov bo 31. maja London. — Mednarodna konferenca glede nemških vojnih zločinov se bo pričela na 31. maja v Londonu. Tako naznanja komisija Združenih narodov, ki preiskuje vojne zločine osišča. Komisija je tudi odločila, da bodo gotove ' evropske države poslale svoje preiskovalce v Nemčijo, kjer bodo pomagali vojaški oblasti zbrati dokaze o vojnih zločinih nacijev. GOERING JE PRVI NA LISTI VOJNIH KRIMINALCEV London. — Komisija, ki preiskuje vojne zločine nacijev in drugih, naznanja, da je bil reichsmaršal Hermann Goering je v novembru 1944 postavljen na prvo mesto liste. To izjavlja komisija v očigled najnovejše kritike po časopisih, da' je bil Goering preveč prijazno sprejet pri 7. ameriški armadi. Poveljstvo 7. armade pa istočasno izjavlja, da ni bila Goer-ingu prirejena nobena kokošja večerja in da ni J&ito nikakega stiskanja rok in jemanja slik. -o--— John McSweeney je zdaj v Italiji, da deli odpomoč potrebnim John McSweeney, ki je leta 1942 kandidiral v državi Ohio na demokratski listi za guvernerja, pa ni mogel premagati Brickerja, se nahaja že par let v Italiji. Zdaj je bil postavljen za načelnika dobrodelni zavezniški komisiji, ki skrbi za potrebne Italijane, jih oblači in krmi ter skrbi, da imajo oni, katerih domovi so porušeni, primerno streho. Mr. McSweeney je zdaj podpolkovnik ter spada v področje zavezniške vojaške oblasti. V prvi svetovni vojni je bil stotnik v ameriški armadi. Ker smo mu v kampanji mnogo pomagali in bili ž njim vedno v prijateljskih stikih, se je naše uredništvo zdaj obrnilo nanj, če bi mogel na kak način kaj pomagati tudi slovenskim beguncem v Rimu. Vemo, da bo to rad storil, če ima le sredstva za to. Dar za begunce John Kadunc iz 1229 E. 71. St. je podaril $5.00 za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala v imenu slovenskih revežev. Peta obletnica V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj ega Joseph Ferkula v spo min 5. obletnice njegove smrti. ANGLEŽI BAJE LEPO POSTOPAJO Z NACIJI VPIJE ČASOPISJE London. — Angleško časopisje dolži angleške oblasti, da se s prijetimi naciji in simpati-čarji vse preveč lepo postopa. Za zgled navaja časopisje nemškega tvorničarja Willi Messer-schmitta, ki je izdeloval znani najboljši tip nemških bojnih letal. Messerschmitt živi zdaj Londonu v največjem razkošju in ima krasne čase na račun davkoplačevalcev. ŽENA MISLI, DA JE HIMMLER UMRL V BERLINU Bolzano, Italija. — 88. ameriška divizija je prijela v gorskem skrivališču v Tirolah Frau Margaret Himmler, ženo nemškega krvnika Heinricha Himmlerja in njeno 15 letno hčer Gudrun. Himmlerjeva žena trdi, da je prepričana, da je njen mož umrl v Berlinu obenem s Hitlerjem in drugimi vodilnimi naciji. "Saj je-boljše zanj, da je mrtev,'' je rekla. -o- Žene ameriških vojakov skrbi, kako bodo prišle v Zed. države New York. — Ameriški vojaki bodo prišli domov, ali bodo poslani pa na Pacifik. Ampak kaj bo pa z njih ženami, ki so si jih nabrali po raznih krajih'sveta, kjer so se nahajali zadnja leta? New York Times poroča, da imajo ameriški vojaki samo v Angliji do 60,000 boljših polovic, ki komaj čakajo, kdaj pridejo za svojimi možmi v bogato Ameriko. V Angliji je bilo nastanjenih od 1 do 2 miljona ameriških vojakov po par let, zato ni čudno, če so si mnogi tam izbrali svoje zakonske družice. Vrhu tega imajo ameriški vojaki do 7,000 žena v Avstraliji, 1,000 na Novi Zelandiji, nekaj sto v Franciji in Italiji, potem v Alžiru, Maroku, na Burmi in najbrže tudi na Islandiji. Vse te žene bi rade čim prej prišle v Ameriko, toda ne bo šlo tako gladko, ker morajo premostiti razne zapreke. -o-- Avtov in ledenic ne bodo delali pred septembrom Washington. — Urad za vojno produkcijo izjavlja, da bo rabljen material še vedno v vojne svrhe, dokler ne bo končana vojna z Japonsko. Zato ni pričakovati, da bi začele tovarne kaj pi'ida izdelovati avtov in ledenic pred septembrom. Načelnik Krug je izjavil, da bodo manjše predmete, kot čistilce in električne toasterje lahko izdelovale tovarne že po 1. juliju. Med julijem in septembrom bo za civilne potrebščine na razpolago komaj kakih 500,-000 ton jekla. --o- Veliki trije se bodo menda kmalu sestali San Francisco. — Med delegati na konferenci Združenih narodov je mnenje, da se bodo predsednik Truman, premier Churchill in maršal Stalin v kratkem sestali nekje v Evropi. Tak sestanek je potreben, pravijo, da se reši težavne proble-ke, ki so nastali s kapitulacijo Nemčije. -o- Cleveland je podpisal že nad 14 milijonov V Greater Clevelandu so do včeraj ljudje kupili vojnih bon-dov v vsoti $14,514,000. Kvota za Cleveland v kampanji za 7. vojno posojilo je $101,279,000. Precej se bo tudi poznalo, ko bo Slovenska dobrodelna zveza prišla na dan. Glavni odbor je namreč sklenil, da kupi vojnih bondov v znesku $500,-000.00. Nakup bo šel v kredit kampanji v slovenski naselbini. Vsa čast! London, 16. maja. — Angleške križarke in rusilci so dospeli v tržaško pristanišče in spustili sidra ob pomolih. Tje so dospeli tudi ameriški težki bombniki, ki bodo za stražo. Iz Trsta poroča poročevalec za United Press, James Roper, da je priplula angleška bojna mornarica v tržaško luko v torek. Poroča tudi, da ogromni tanki s četami Novozelandcev patruljirajo po Trstu, zlasti v pristanišču, ki je pod angleško oblastjo. Angleži so začeli tudi izkladati na pomole potrebščine za okupacijske armade v Avstriji. Dovoljenje za to jim je dal Tito. Ti dogodki s0 se vršili, ko Amerika in Anglija čakata na odgovor maršala Tita na note, da bo Trst in okolico zasedla zavezniška vojska. Anglija in Amerika zahtevata, da naj upravlja Trst zavezniška vojaška oblast, enako tudi ves teritorij, za katerega je med Jugoslavijo in Italijo spor. Roper tudi poroča, da so partizani v Trstu nastavili svojega prefekta, da so dali nekemu trgu Tudi ameriiki bombniki so tam na straži. Pravijo, da hočejo preprečiti spopad med Jugoslavijo in Italijo. "CORSO TITO" SO DALI IME TRGU ime "Corso Tito" (Titov trg), da so vpeljali v Trstu jugoslovanski čas ter da so začeli mobilizirati v Trstu za armado vse moške od 15 do 50 let starosti. Iz Carigrada se poroča, da se širijo v diplomatskih krogih vesti, da namerava Tito organizirati ligo balkanskih držav in sicer naj bi bile v tej ligi Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Albanija. Za to ligo bi pa stala Moskva. V Rimu je italijanski premier Bonomi izjavil pri konferenci časnikarjev, da bi bila Italija pripravljena stopiti v dogovore z Jugoslavijo radi spornega ozemlja, kadar se pomiri vojna razdraženosjft. Rekel je, da je prepričan, da se vsi nesporazumi med Italijo in Jugoslavijo lahko mirnim potom rešijo, toda ne z silo. Italijanski premier je tudi apeliral na Stalina, naj podpre pozicijo Italije. Titovi ljudje se ne zmenijo za odredbe Angležev na Koroškem Celovec. — Titovi partizani so izdali v Celovcu proklamacijo, v kater] naznanjajo, da mora prebivalstvo v tej okolici poslušati samo jugoslovansko vojaško oblast. Kdor ne bo ubogal, bo strogo kaznovan. V tem mestu vlada zdaj velika zmešnjava. Po stenah so nabite angleške in jugoslovanske odredbe. Angleži so izdali svoje, partizani pa svoje odredbe. Do-čim patruljirajo po mestu angleške čete, pa partizanske vojaške oblasti delajo, kot bi Angležev ne bilo tam, dasi imajo Angleži veliko premoč. Letaki po zidovih naznanjajo, da se mora prebivalstvo ravnati po odredbah angleške vojaške oblasti, jugoslovanski letaki pa opozarjajo, da so prišli partizani na Koroško, da garantirajo deželi demokracijo, svobodo in prosperiteto. Toda dočim partizani izdaja- jo proklamacije na prebivalstvo, da se mora ravnati pa njih, pa partizani velikodušno prepuščajo angleškim četam vso skrb za prehrano prebivalstva. Angleži morajo skrbeti za tisoče beguncev v Celovcu ter skrbeti za tisoče in tisoče Nemcev, ki so se podali zaveznikom in ki prehajajo skozi mesto ali taborijo v okolici, dokler se jih ne odpremi naprej. Angleške vojaške oblasti pravijo, da skušajo uvesti v deželi samo red in da store to, kar so "veliki trije" sklenili na konferenci v Jalti, da namreč sporno ozemlje zasedejo do mirovne konference angleške ali ameriške čete. Partizani v Celovcu imajo zdaj v rokah tiskarno Carinthia Zeitung, dočim imajo Angleži v rokah radijsko postajo. Iz raznih naselbin Dne 3. aprila je po šestmesečni bolezni uiflrl John Glavach, star 62 let, doma od Kuma na Dolenjskem. Zapušča ženo in šest odraslih otrok. V Ameriki je živel okrog 35, ves čas v Johnstownu. Johnstown, Pa. — Dne 30. marca se je po dolgem boleha-hju pri zdravniku zgrudil mrtev Frank Stopar, star 58 let in do ma iz vasi Rašice pri Novem Gradu na Primorskem. V Ameriki je bil okrog 30 let. Ely, Minn. — Anton Zbašnik, gl. tajnik ABZ, je bil obveščen, da je bil njegov sin Gilbert osvobojen iz nemškega ujetništva po tretji armadi. V ujetništvu se je nahajal od prošlega decembra. Ely, Minn. — V Nemčiji je padel 28. marca Pfc. Stanley S. Grebene, star 22 let in sin Franka Grebenca. Pri vojakih je bil od marca 1943 in preko morja od lanskega avgusta. Poleg očeta zapušča dva brata (enega v armadi), štiri sestre in več drugih sorodnikov. Pueblo, Colo. — Družina John Trontel je bila obveščena, da je bil 2. marca v Nemčiji ubit njen sin Joseph, star 24 let. Pri vojakih je bil od marca 1942 in preko morja od januarja 1943. Zapušča starše, dva brata (enega pri vojakih) in štiri sestre. Chisholm, Minn. — Tukaj je umrl L. Ruparčič, doma iz vasi Retje pri Loškem potoku. Poleg žene, ki je že več let bolna, zapušča tri sinove, vsi v vojni. — Tukaj je zopet oživela akcija za zgradnjo narodnega doma; posebno mladina je aktivna. — V Mihvaukeeju je umrla 20-letna M. Robnik, ki je bila rojena tukaj in tudi njeno truplo je bilo pripeljano v njen rojstni kraj. r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HDBnderaon «628 Cleveland ft. Ohio. __Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl, celo leto »7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, po poŠti, pol lfeta >4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.60 tor 0 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 8 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 centi. Zapisali smo tudi, da imajo zaenkrat staro domovino komunisti v rokah, ker imajo pač v rokah orožje in narod mora biti pokoren. Zapisali smo pa tudi, da se vsako nasilje unese in tudi rdeče nasilje v stari domovini se bo. Noben diktator ni dolgo na oblasti. Za to imamo dokaze na levo in desno. >«♦«'»im » *j i 111 h* f f »m 11 n i * rmi BESEDA IZ NARODA i Partizani so kolaborirali i okupatorji (Po poročilih Slovencev iz Rima) Entered as second-class matter January 5th. 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 187». 8S No. 114 Thu»s., May 17, 1945 Trenutno so torej uspeli Včeraj ste lahko čitali med novicami na prvi strani našega lista imena nove vlade v Sloveniji. Imena dokazujejo, da je vlada v Sloveniji popolnoma v komunističnhi rokah, ker vsi "ministri" so komunisti ali vsaj sopotniki. Najhujši je seveda ministrski predsednik Boris Kidrič, o katerem je celo Lojze Adamič svoje čase javno priznal, da je-komunist. Bil je tajnik komunistične partije v Sloveniji in tanik Osvobodilne fronte, kar je isto kot komunistična partija, ker vse gibanje Osvobodilne fronte je bilo v komunističnih rokah. Tako se je do pičice izpolnilo tisto, o čemer smo mi pisali ali napovedovali vsa ta leta, odkar so se pojavili partizani v stari domovini. Rekli smo, da cilj komunistov v domovini ni osvoboditev dežele, tisto so velikodušno prepustili komunisti zaveznikom, ampak vsidranje komunistične oblasti v deželi. Glede tega smo mnogo pisali, a mnogo so pisali tudi ameriški sopotniki, Mirko Kuhelj in drugi, ki So hiteli na vso sapo zatrjevati, da je to, kar mi pišemo samo navaden bav-bav. No, danes lahko vidimo, kakšen bav-bav je bilo naše pisanje. Danes je za Slovenijo postavljena vlada, v katerih ni niti enega ministra, ki bi ne bil komunist, ali vsaj sopotnik komunistov, kar je eno in isto. Zakaj niso bili poklicani v vlado zastopniki drugih strank? fya to ni treba odgovora, kadar poznamo delova nje komunistov, ki ne puste poleg sebe nikogar drugega. Kot v Sloveniji so podobne vlade tudi v ostalih provin cah v Jugoslaviji. A glavne vajeti ima v rokah komunistični agent, ki je -bil v ta namen poslan iz Moskve, Josip Brože-vič, ali kot se nazivlje — Tito. Torej tako je zdaj na celi črti izvršena sovjetizacija Jugoslavije, kot smo mi pisali da bo, odkar je imela po zaslugi Anglije in Amerike glavno besedo v naši stari domovini — Moskva. Tako je z sovjetizacijo stare domovine izpolnjeno dvoje. Zgodilo se je tako, kot je naš časopis napovedoval, da se bo in Titovi ali partizanski priganjači v Ameriki so dosegli svoj namen. Glavni faktorji v Ameriki, to je Lojze Adamič, Mirko Kuhelj, Etbin Kristan in nekaj drugih je dobro vedelo, kaj je njih cilj. Vprašanje pa je, koliko jih je bilo, ki so jim zvesto sledili, pa niso vedeli glavnega smotra svojih voditeljev — sovjetizacije stare domovine. Vemo namreč, da jih je bilo med tistimi privrženci SANSa in zagovorniki partizanov mnogo, ki niso verjeli, da je v Jugoslaviji Osvobodilna fronta krinka, pod katero so delali komunisti za oprijem naše stare domovine. Mnogo jih je bilo, ki so nam celo zamerili, ker svarimo pred partizani, češ, da to niso ko munisti in da je n-jih namen samo osvoboditev dežele neni škega jarma. Ali tisti naivni ljudje danes verjamejo, da smo imeli mi prav? Kaj bodo rekli zdaj tisti katoličani (kot trdijo, da so), ali tisti takozvani katoliški listi, ki so s tako vnemo podpirali partizansko gibanje in odobravali vse, kar so počeli partizani? Kaj bodo rekli danes oni, ki se trkajo na prsa, da so dobri Amerikanci, ki so proti vsaki komunistični diktaturi, pa so s svojim delovanjem, pisanjem in drugače pomagali komunistom do oblasti v stari domovini? In kaj bodo ti ljudje napravili zdaj, kot dobri Amerikanci — ali bodo še naprej podpirali komunistično vlado v stari domovini, ali ji bodo, kot "dobri Amerikanci" obrnili hrbet? Smo prav radovedni. To zadnje je ali bo zelo važno v Ameriki. Amerika je, kot vsak ve, proti komunističnemu sistemu vlade, torej niso komunisti nič kaj dobro zapisani v tej deželi. Saj za časa WPA (žalostnega spomina) niti vladnega dela ni dobil, kdor je povedal, da je komunist. V ameriški armadi niti častnik ne more postati, kdor je izrazit komunist. To dovolj jasno kaže, kaj misli Amerika o komunizmu. Vsak tudi ve, da vlada pazno zasleduje vsako komunistično gibanje v deželi. Pusti jim sicer svobodo, toda'ni treba misliti, da vlada ne ve ime in naslov vsakega komunista. In naj se primeri, da bo. kdaj'v tej deželi prišlo do česa hujšega kot pa samo propaganda, bodo tisti, ki so na "listi" takoj v koncentraciji. Na to se lahko vsak komunist in tisti, ki ž njimi dela, zanese. In kot v vsaki deželi, je prav lahko verjetno, da bodo komunisti skušali tudi tukaj priti do moči. Na to je pa Amerika pripravljena. Ne bomo se najbrže motili, če povemo, da so nekje prav dobro zapisani vsi tisti, ki so tukaj tako vneto podpirali komunistično gibanje v star domovini. Izgovor, da niso vedeli namenov in ciljev komunistov doma, bo prazen, ker so bili dovolj svarjeni. Izmed vseh slovenskih časopisov v Ameriki, najsi bo dnevnikov, tednikov (glasil) in revij, so bili samo trije, ki so držali ves čas linijo proti komunističnim mahinacijam v st&ri domovini. To so: Jugoslovanski Obzor v Milwaukee, Ave Maria v Lemontu in naš list. Vsi drugi si pa zdaj lahko zapišejo za klobuk, da so s svojim pisanjem pomagali spraviti staro domovino v roke komunistov. Ali zdaj kaj udbono sede na svojih lavorikah? Ali tiste urednike in dopisnike zdaj kaj boli srce, ko vidijo, kako lepo so nasedli na limani-cc komunistom? Ali so zdaj zadovoljni in imajo mirno vest, da so pomagali našo staro domovino, našo lepo Slovenijo, pripeljati v roke komunistom? Zapisali smo na tem mestu nekajkrat, da bodo imeli nekateri nekoč rdeča ušesa. Ako si ne bodo zdaj potegnili klobuka globoko do ram, bo živo barvo na njih ušesih lahko zdaj vsak videl. Preteklo jesen je prišel iz Barija v Rim stotnik angleške armade, ki je zaposlen v ob veščevalni službi za Jugoslavijo. Ker je bil svoj čas delj časa uslužben v Jugoslaviji, so ga nekateri Slovenci med begunci v Rimu poznali, on pa nje. Ti njegovi znanci so ga povabili na večerjo in prijateljskem r&zgovoru tudi poli. tizirali. Med drugim so ga Slovenci vprašali, če je Angliji znano,' kako so komunistični partizani v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji sistematično klali patriote, uničevali narod in se TAJNO VEZALI Z OKUPATORJEM. Na to vprašanje je izjavi Anglež: '"Vse te in druge podobne informacije angleški krogi dobro poznajo. So tudi vse pretehtali, toda kljub temu so se odločili za Tita. Morda . ne najmanj pod vplivom javnega mnenja na Angleškem . Javno mnenje tam je za Tita, ker se Angležem zdi, da bo ta preobrat prinesel hitrejši konec vojne . . . Anglija je že pet let v borbi in je zato v narodu močna želja, da bi bila vojna končana in vsaj delna demobilizacija izvedena.-V demokratskih vladavinah je javno mnenje silna moč, čisto drugače kot na primer v Rusiji, kjer vladi*z javnim mnenjem ni treba direktno raču nati . . . Javno mnenje na Angleškem je podleglo spretno vodeni propagandi. Toda kljub temu, da je Anglija uradno sprejela Tita, je pa trdno odločena, da bo zagotovila jugoslovanskim narodom možnost, da se po vojni svobodno izrazijo glede politične in socialne strukture svoje dr žave." Sit * Ne bomo se bavili na tem mestu z razglabljanjem, v koliko je imel oni Anglež prav glede motivov in namenov uradne Anglije, ko se je odločila za Tita. Zanima nas pa tu njegova izjava, da je angleškim krogom dobro znano, kako so se partizani vezali z okupatorjem in kolaborirali ž njim, zakaj na drugi strani partizani ne morejo nakopičiti na svoje politične nasprotnike dovolj očitkov, češ da so že tri leta ali delj očitni kolabori-sti ali sodelavci in podporniki okupatorjev. Naj v naslednjih vrsticah navedemo nekaj dejstev, ki so bila v mislih rimskih Slovencev in onega Angleža pri prej omenjenem razgovoru. Navedli bomo samo strogo dokazana in dognana dejstva, ki jih nihče ne more odstraniti s sveta, razen z nasilno odstranitvijo prič in dokumentov. Razume se, da partizani to tudi v resnici skušajo doseči. Lahko se zgodi, da se jim bo posrečilo, vendar vemo sedaj, da so v naslednjem navedena dejstva znana tudi v Londonu. Prej ali slej bodo prišla do svoje veljave, čeravno angleška oportunistična politika za enkrat noče računati ž njimi. Saj je dotični Anglež med drugim tudi tole dejal: "Seveda se lahko po vojni položaj znatno spremeni ..." 1. Partizansko komunistično vodstvo v Sloveniji (Kidrič, Baebler, Kardelj itd.) je po načrtu odpravilo iz Slovenije 750 jugoslovanskih oficirjev in podoficirjev. Okoli 15. marca 1942 so jim po javni pošti razposlali mobilizacijske pozive za partizanske obrede. Seveda so Lahi vso to pošto zasegli ter potem v času od 19. do 30. marca istega leta internirali vse naslovnike onih pisem. Vseučiliški profesor dr. Kline, eden komunističnih prvakov, je tedaj sedel v ljubljanskih sodnih zaporih. Ko je zvedel o internaciji onih častnikov, je ves navdušen vzkliknil: '"Zdaj smo komunisti že dobili giro. Posrečilo se nam je, da smo spravili nacionalce in kraljevaše pod ključ." 2. Začenši z Veliko nočjo leta 1942 so Lahi v masah interni rali Slovence iz tedanje "Ljub ljanske pokrajine." Skupno je bilo interniranih okoli 45, 000, ali do 14% vsega prebi valstva. Pri teh internacijah so Lahom pomagali partizani V Ljubljani so se te množične internacije vršile na ta način da so Lahi vse moške od 16 leta- naprej nagnali na dvori šča ljubljanskih vojašnic, kjer je imem posebna pregledoval na komisija določala, kdo naj se internira in kdo ne. In teh pregledovalnih komisijah so živahno sodelovali zastop niki komunistične partije Eden od teh je bil prosluli komunist Rozman, ki je dobil pozneje visok vojaški položaj pri partizanih. Rozman sam in njegovi tovariši, ki so bili ž njim v komisijah, so bili oblečeni v laške vojaške uniforme To se je vršilo v Ljubljani mesecu aprilu in zopet juliju 1942. 3. Dalje je ugotovljeno, da je uradne zveze med fašistovsko vojsko in partizanskim vodstvom vzdrževal laški kraljevi divizijski general Cerutti Novem mestu. To se je zgodilo po naročilu laškega armad nega poveljstva na Sušaku. Ce rutti je imej z Baeblerjem, Kidričem in tovariši številne sestanke v okolci Novega mesta. Na teh sestankih so se določili pogoji medsebojnega nenapadanja in laške pomoči partizanom. Ti sestanki so se vršili spomladi 1943. So splo šno znani in po mnogih pričah ugotovljeni. Generala Cerutti j a so zaradi njegovega pokroviteljstva, ki ga je uradno izkazoval partizanom, novo-meščani splošno nazivali "očeta komunistov." Komunisti sami so mu pa dali ime "naš ta-tek." IZGUBLJENO! Na tisoče izgubljenih rdečih točk v posodi za odpadke! Vselej, ka-daf zavržete ostanke maščobe ali ostanke mesa, izgubite dragocene rdeče točke, ki vam bi Jih dal mesar za porabljeno mast. Pričnite danes hraniti vsako žlico, vsako kapljo porabljene masti. Freskrbite si plačilo posebnih rdečih točk ... in pomagajte svoji deželi ob istem času! UUlMillliuMit Ce verjamete al' pa ne v x MIUIUIUUU10. Ves, Miha, čeprav moram priznati, da mi niso ravno hlače čeVdaš plesale okrog kolen, ko je že stegoval medved svojo šapo po meni, kot bi mi hotel seči roko ter me vprašati po zdravju in po družini, pa vseeno mi nekaj ni bilo prav. Kar nekam ne- H! in če sel* »S je pisal Proletarec. No in tudi drugače si človek lahko misli, koliko tak list naši stvari (in meni osebno, če že moram tudi to povedati) takorekoč škoduje Klerikalcem seveda ne more-Globoko v dušo ga je zbadalolmo braniti, da se vsak dan kop-spoznanje, da njegovi prijate- ljejo v gnojnici, ampak naši lji v Clevelandu v takih množi- ljudje (vsaj moji prijatelji) cah berejo list Ameriško Do- naj bi vendar ostali fisti in do movino. Poprej je mislil, da je dna, pa tudi do vrha, in vdani le kak tucat takih, ki berejo ta naši stvari (in meni, če že mo-lopovski list, pa še tisti samo I ram tudi to povedati.) zato, da njemu pošiljajo izrez-1 Pojdi torej na delo in stori, ke. Zdaj se mu je razodelo j drugače. Mora jih biti na stotine, ki berejo Domovino. To je pa nevarna reč. Saj je celo | "Proletarec" tam enkrat pisal, da je Ameriška Domovina po-1 kar Ti naročam. Meni pa po ročaj, kako si stvar speljal. Pozdravljen. Tvoj Lojze." Gospod Lojze je prebral in bil skrajno zadovoljen z lepi Laški vojaški orožniki (ca-rabinieri reali), ki so imeli postojanke po vsej deželi in vršili vojaško obveščevalno službo, so vzdrževali stike s partizani in povsod skušali z njimi izvajati premirje ter jim na razne načine pomagati. Po ovadbah, ki so jih prejemali od partizanov, so predlagali višjim oblastem imena demo- (Dalfe u» 3 sti-anil -——0- Druga dogodivščina gospoda Lojzeta (Spet s^rno za odrasle) Gospod Lojze si je torej dolgo razbijal glavo in premišljeval, kaj bi bilo treba narediti. stala strašno zapeljiva in ne- mi besedami tega pisma. Od varna vsem pravovernim Loj-zetovim prijateljem. . . In zdaj se je Lojze tem svojim prijateljem celo nekoliko zameril, ko jim je dal tako lepo dal ga je na pošto in od tistega hipa so minile vse njegove težave, bridkosti in telesne ter zraven tega še duševne stiske. Bil je sposoben za delo in jt pod nos zaradi pošiljanja iz- res razvil naslednje tri dni izrezkov. Ali bodo zdaj nehali redno delavnost, brati Domovino? Ni verjetno! Bilo je četrti dan po tistem, In zdaj jo bodo brali samo ra- ko je prilomastil iz Clevelanda di sebe, nič več radi Lojzeta, prijazen odgovor od prijatelja ko ne smejo več pošiljati izrez- umara ajne. Z velikimi nada-kov. . . Kako velika, resna ir mi in neprodirnim zaupanjem neizpodbitna nevarnost! je pograbil gospod Lojze pis- Globoko potrt se je gospoo mo, ga odprl in bral: Lojze usedel in napisal novo. Dragi prijatelj Lojze: — lepo in genijivo pismo v list Tudi jaz ne bom na široko Enakopravnost. Zadovoljen jf j pisal. Dam Ti samo vedeti, da odložil pero in pismo prebral; Naenkrat je postal nezadovo- zahtevaš od mene nekaj popolnoma nemogočega. Povem Ti, ljen. Z odločno gesto je raztr- da sem prepričan, da do naj gal pismo na drobne kosce in novejšega časa Tvoji prijate-jih vrgel v koš. Zaradi tega ne lji v Clevelandu (razen mene in moremo tistega slavnega pisma se kakih. . . no, ne vem koli na tem mestu brati. J ko. . .) niso brali lopovskega Nekoliko se je oddahnil, vzel [lista, čigar ime naj niti ne pri-pero in napisal drugo pismo za na papir v mojem pismu, list Enakopravnost. Toda ko Toda kaj jaz vem, zakaj Te je je bilo pismo napisano in pre- tisti dan zlomek obsedel, da si brano, se je zgodilo ž njim odposlal ono klobasarijo v E-prav tako kot s prvim tisto ne- nakopravnost. Oprosti, da nič prilično jutro. ne olepšavam svojih misli. Saj In natanko tako se je zgodi- Ti končno nič ne zamerim, zalo še v tretje. kaj vsak tu pa tam naredi belli sedaj naj zgodovina zabe- darijo, no — in Ti nisi izvzet, leži, da je bil gospod Lojze po- Nikoli Ti nisem mislil tega v tem skrajno slabe volje in se |brk povedati, toda zdaj, ko zaje najmanj sedemkrat po vrsti htevaš od mene nekaj nemogo-popraskal za ušesi. Roka se | čega, moram biti odkrit. Vidiš, stvar je ta. Ko si tako strašansko zakričal v Enakopravnosti — pa prav res za prazen nič! — je ves Tvoj pri- mu je tresla od resničnega in nepotvorjenega notra njega gnjeva.' Toda za vsako bolezen so zdravila, našlo se je zdravilo I jateljski svet v Clevelandu po-tudi za gnjev in za vse nepri- konci. Vsi so postalfdo skraj-jetne občutke gospoda Lojzeta, nosti radovedni, kaj prav za Preden je vedel, odkod mu je prav piše Amer. . . pardon, ho-prišla sijajna misel, se je lop- čem reči, kaj prav za prav pi-nil s pestjo po čelu, sedel, vzel še tisti nebodigatreba cleve-pero in začel pisati novo, to pot landski list. Morajo biti že privatno pismo, nič v<& name- resnično grozne reči, pravijo njeno listu Enakopravnost. Pi- Tvoji prijatelji, ko je Lojze ta-sal je takole: ko zakričal, kot bi mu nekdo 'Dragi prijatelj umara ajne, stopil na vseh deset kurjih o-Cleveland: — čes. Med nama rečeno, res je Res ne utegnem pisati dol- bilo čisto nepotrebno, da si ti-gih pisem. Na kratko Ti po- sto pismo poslal. Zdaj se trga-vem, da moraš iti na delo in jo za oni list celo ljudje, ki so nekaj narediti. Naredi to, ka- prej komaj kdaj pomislili, da kor veš in znaš, da bodo moji imamo v Clevelandu dva dnev-prijateljski krogi in krožki v nika. In zdaj naj še shod skli-Clevelnadu takoj prenehali s čem (morda bi bil Ti sam glav-čit^njem Ameriške Domovine, ni govornik na njem. . .), da mel sem namreč te dni priliko bom še ostali svet opozoril na dognati, da se bere ta strahot- Tvoje srčne in kurjeočesne boni list od strani mojih prijate- lečine. jev tam v ogromnem številu. Ali si res čisto na glavo pa-Skliči sejo ali sestanek ali shod del V Narodnem domu in od vseh Dovoli, da zaenkrat kar tu mojih prijateljev odločno za- končam. Pozdrav. Tvoj prija-htevaj, da podpišejo slovesno tel j izjavo: Ameriške Domovine ni- umara ajne. koli več ne pogledamo! Gospod Lojze je omahnil, ob Tako nekako naredi ali pa še lila ga je kurja polt in zapu kako drugače, samo da bo dr-; stila ga je zavest. Kako bo žalo. Jaz bi si te reči ne gnal' nadalje, bo morda še poročal tako zelo k srcu, toda saj se'podpisani rodno mi je bilo. če kdaj, takrat sem bil P°trel> brega požirka Bonačeve3 ke. Pa kje jo boš vzel, . la nad menoj nebesa, P0".^ pa medvedja pošast, k'J w vidno zahtevala od melie pogojno vdajo. In tedaj je bilo, da za tem, če bom še kdaj Bonaču za mizo, ali fruštek mrcini nemari11^^ bil na celem svetu samo «• pripraven za taka tele3Iia dela. . I j Tok tako, sem se se ne, motim, to tudi J8 povedal, mene se ti noga. Ampak boš se o počakala, ker še ne P°zn | blana in njegovih u^t da ti nekoliko PoSVfboij' mile oči, da me bos videla. Saj sem ti že P0*^ sem otipal mehur s w < mi je dal v glavo tudi P_A misel. Zabasal sem mogočna čika, na ^ po enega, da bi bila 'a "M 1 It 'lis te si Vs' vsak« 1 Pni! rado še tako raz vaje: ne^T^'r ali mlatiču. Začel obdelovati in ko je irir 111 " šaP° grešna že stegnila s meni, sem se n6lc0 pjl dobro pomeril in ^ curek tobakove s'11^ naravnost v desno ^ sem v hipu še Par . ^ j{ čika, nameril in §V1 ^ la tobačna tekočina n1 .j levo oko. Potem s pama za glavo m ^ J ti oči. Pri tem je"1^ ^ 1 da ga šapi držita 0/ li ^ v tistem hipu je zJoje|o« ^ njegovo ogromno t^j | lo doli po vejah P1 materi zemlji- . $ Hotel sem zvel. ;„ ^ nekoliko pomagati ^,1 glo spustil za JO s krepko brco i ^ ,,„ nega škornja hi^/ ^ Je ^ tla, pa mrcine Že ^ segel. ,,„ o-'" »i J* •)' zdra^ji , apič: fit kaJ Tt«!8«* j Adijo, pa vf doma pozdravi, se' ^ če se ti hoče se za oči, kar lepo > A \ 6 t % imam še v zalogIjvei "Kaj je pa med komaj spravili ata, ki so se na v Herblanovi iznflJ "Kaj bo rekel- ^ drl, kot bi se m« .„ v 'M ati krivica godila-slišal, kako je iepji?5 je z vso močjo s 0 ^ belim kožuhom « v0l, zastokal, kot del-1 ^ zavali k potreD udi % v> ft bil o nekajkrat je šeneK v smreko, česar mel, potem se P%f hlastalo in lo"13*. in robidah v s'1 jn krat je zajavka| ^ brže hoteč sva^ije zarod, naj se skih lovcev, zla i)tjtui potem je pa^^f! Če bi imel ^ ^ stopil za nji"1' „jč t pil, pa kernib V'1 ga pri rokah, in čakal nate- h > i fth> 1 K 11 'Ne. ti rečem m %,iey zdelo, ko sem po";, slišal tvoj izpeljal, "Dobro si P eljjil/ -kako si jo Pa 1 'f „id ., preprirala. *n.gf mrcino, m^Lt% "Miha, zdaj _ jem in nikamor hodila kot slišal sv. JernVl,',V bolj milega »*** "No, bovajl potegni se Ie !j f vovke, da bos lov lčili P»V; sam še gotovo spominjaš, kako AMPAKSENEVEKDO. Ta slavm mo zaključ res nimam sadim fižol m ce' Saj veste ^ i. vse sam P" tlk fH v» I iN Iti""1 Po [%>ot s H e is > r t)od \Sbr ^ č \ V? Po Je si h; st V Mla čeve s!lVi «1, ' pod meI kiie, roene 1 3a iaj*. i bom P8 Pravica do življenja 11 komisije so izpraševali istro, kdaj pa kdaj zvito, i .J P1-* " ! L hoteli ujeti v past artio Se.r£ ^ ki taji svoje dejanje. ki so radi govorili na- iarni> mo^ ;ele3iial i ^rez ovinkov, je to čisto , mislil1 Jijo in zmedlo. Nagonsko i) ^ '' da gre zdaj pred- i i r t0' da reši vsa^ sv°j° se j pdki so bili, ki so odgo-poz"8® 'Spgumno, a še pogum-ničesar hoteli prevze-/etim ' Izmikali so se, valili 3Š druge, posebno na To- ^a£«lja in Jerneja Mav- ■ - OT Stob jSr % 0st Je bil le Mohor Ru-u
  • |o °ai preii komisijo vedli ^ jih ni bila strla, ?s0 plel° se je, da jih je Hrt- g t6ga 80 °ni naj" i^U L 1 Pravi položaj; to e ^ a ko' ;line "j zagrenjene, zagri-Šlo jim je la si priborijo svobo- a^:;jSa Mavriča, ki so ga sere k v°djo Tomaž Kra- ni pogan j al. za to . .. | iijf^ ^S.° hoteli izsiliti prizna a- k. 4 b . Pripravljal oborožen , # MFinne! Jernej bi nebi: la .i *I. Cetu,|i bi ga deli na na-' > h i ,so pričo. Vstopil je P^ftGft, si^pf ki Jerneja Mavri- Pogledal v oči. Ka-^ nafini v svoji ogor : ^e'^jj! 8rozil grofu tudi P1' cepci! Take besede !]itj» 6 tudi Jerneju Mav- $ yG°lje in vPriČ0 dru~ krčmar jih je pono- 4!kikrč-Bi vej1 skoraJ umirajočim ) I'Nite na to, Jernej ;reie [rav^ii 1; f h Je vprašal Herbert von V" J.«* f* i" iwl? s strašnim po-b 'C1l v Lenarta Goljo. ■lv^.tl;enutka je upal, da 'tloi Ječe, a tedaj se mu I ' ^ Je vse izgubljeno. |GoijUs se je dvignil v a j^6 ni smel udariti, ka-1'ac'> vendar ni mo-i čet3 sv°Jega srda. Ko- ji je predsedoval nu reklo ^ oil® (toP ,„ „ e< patek aS ii'nl / r> Stieglitz, je pove-v Naravnost v brk, da b'^CU Prevar.ieni> 0 smelo zgoditi, če enak oče, grofom !e Niso se prito- :H;l[.l'°ti Srofovim ukre-Predvsem proti ne-.fe izterjevanju daja-i!| bjj 0 kmete v obup. t)^ l'es izrečene kake e» jih je treba pri-dejstvu . . . In še ir o« p°v 30 liiii M Ji ! bo ! Up „a 1 or ie lahko op»-e niso ostale brez \ j^'Pika komisije sta if ie Wrte von stieS'lii!-isl° smehljal, nato je bil od je- '■' Podložnik upa take I obraz, okamenel ko Sifi L Je zavedel; bil je ->, 1 \rne udarec. 1 \Vot[ komisili je Jer-z ostrimi beseda-\ap0stavil kočo iz lesa leb^ njegovem J?ozdu J !S6(j. zemljo še po izre->v . /''iti 1; še več — pri sebi j s "! „'ocvec — pn seDi " . . ekega vojaškega da Pomagala; a naj je '»i JljJ^ katerim ni varno Pridno razmišljala, ni neko pismo na MM^ Plemiča Collo- F % pozna. Podat- opravičeval. Bil0 bi škoda truda. "Jernej Mavrič, kaj pravite na to?" ga je vprajal predsednik komisije. "Nič." "Ali je res, česar vas obtožujejo?" Jernej ni odgovoril. "Ali priznate, Odgovorite." Trd molk. Gospodje so se tiho razgovar-jali med seboj. Ali bi mu kaza lo z mučenjem izsiliti priznanje? Herbert von Stieglitz je bil za ta postopek, a prisednika sta mu ugovarjala. Vlada je bila nam reč naročila, naj vodijo preiskavo, "z vso dobrohotnostjo in ob zirnostjo." K0 so Jerneja Mavriča odvedli, je na hodniku naletel na Lenarta Goljo. Ta se srečanja ni nadejal, prihulil se je k zidu, da bi ga pustil mimo; in ga je plaho pogledal izpod čela. Jerne, pa se je ustavil pred njim. če bi mu roke'ne bile tičale v lisicah, bi ga bil udaril. Tako pa j ves trepetal od srda, oči so mu gorele od zaničevanja. "Pazi se!" mu je zagrozil. "Pazi se, ti rečem, da se kdaj ne srečava in bodo moje roke proste !" "Tebi je lahko!" se je razhu-dil Golja. "Toda jaz imam majhne otroke . . . Jaz moram misliti na otroke . . ." "Tudi Tomaž Kragulj ima je majhne otroke. In Mohor Rutar tudi. Raji priznaj, da si svinja PARTIZANI SO KOLABORI-, nje, pokolje, množične areta- RALI Z OKUPATORJI ,i> ,|Ao bridko pomislil ii%» *la izpovedi nekega '' »odloži" - " a"ko zasliši, če se j} ju ,p°dložnika. Visoka ^{iflfe slišal o izpovedi ,c SJ Podložnika." Kdo di®.strt. Navedba o Lenart Golja si je oddahnil, ko so Jerneja biriči odtirali dalje. Komisija je dovršila svoje delo še pred božičem. Herbert von Stieglitz je vzel debel kup spisov s seboj v Gradec. Vlada jih bc proučila in "izrekla pravičnjo sodbo." 33. Tisto zimo je bila nastala na Goriškem huda lakota. Segla je tudi v tolminske grape in doline. Poletna suša, mrčes in rja. živinska kuga in dajatve — kmetje so bili oropani, da sc že o božiču z grožo pričakovali pomladi. Kaj bo? Zapadel jc debel sneg in zametel poti, da ni mogel človek do človeka. Toda glad^ je našel v najbolj oddaljene grape, na zasnežene obronke, bil je vsiljiv ko volkovi. Ljudje so se bali drug drugega, se zapirali v hiše; kadar je kdo potrkal na vrata, mu skoraj niso odprli. Marulq je v svojem duševnem stanju sprva popolnoma pozabljala nase. V tisti samoti je bila okrog in okrog kot zasuta z belim snegom, razen nje in Bete daleč naokoli ni bilo drugega človeka. Pa ona ni mislila na to. Vsa je bila zatopljena le v svoje dušno trpljenje, zato še ni čutila strahotne osamljenosti in zapuščeno-sti. V mislih ji je bil neprestano le Jernej, nič kot Jernej. Vedno: v nočeh, ko ni spala, podnevi, ko je brezizrazno strmela skoz okno. Kaj dela? Ali je zdrav? Ali ga niso umorili? Ni je bilo strahotne predstave, ki (bi je kdaj pa kdaj ne bila mučila. Kako bi mu poma gala? Po vsi sili bi mu bila ra še tako mogla naj ti nobene rešitve. Včasih bi se bila najrajši dvignila in od šla v Tolmin. Toda bilo je snega, da je gledal v kočo. Saj bi ne dospela. Če bi ji bil kdo rekel, da se je*vrnila grof in j a bi se bila kljub temu odpravila na pot. (Daije prihodnjič). -o--— — En milijon stotisoč krav mlekaric v državi Illinois produ ^jJ ki'a resnična, a jej tira letno pet in pol bilijonov e ugovarjal ne se funtov mleka. CNadal.levanJe z 2 strani) kratičnih ljudi za konfinacije in internacije Prvak komunistične partije in generalni tajnik Osvobodilne Fronte, Boris Kidrič, je imel že spomladi 1942 pri Sv. Jakobu ob Savi sestanek z nemškimi vojaškimi zastopniki, da doseže pogodbo o nena-padanju in izposluje partizanom proste roke za borbo proti slovenskim demokratskim in nacionalnim ljudem. 6. Laška vojska je pod pretvezo "očiščevalnih akcij proti partizanom" v letih 1942 in 1943 požgala v "Ljubljanski pokrajini" 106 slovenskih vasi. Toda partizane je po svojih skrivnih potih naprej opozorila o smeri svojih nastopov. In kadar so partizani tudi res prejeli poslano jim poročilo, tam sploh ni prišlo do bojev med Lahi in partizani. Partizani so Se namreč pravočasno umaknili in odvedli s seboj večje ali manjše število mož in fantov iz vasi, ki niso bile cije in tako dalje 7. V dobi od decembra 1941 do oktobra 1942 so komunisti v sami Ljubljani izvršili 49 umorov nad uglednimi nacionalnimi delavci. Vsi ti atentati so se dogodili pri belem dnevu na javnih ulicah sredi mesta ali pa na zasebnih stanovanjih. Laška policija niti v enem slučaju teh komunističnih umorov ni uvedla učinkovite policijske preiskave. Tako se ni ugotovil niti v enem primeru kak morilec in sodni-ja sploh ni uvedla kazenskega postopanja. Poleg omenjenih v Ljubljani je bilo drugod po Sloveniji v tistih mesecih umorjenih preko 5,000 demokratično čutečih narodnih Slovencev. Zopet niti en morilec ni bil zasledovan, kaj šele kaznovan! Tako očitno so se dali partizani oblastem! čuvati laškim 8. Mesto Ljubljana je bilo za časa laške okupacije obdano z žično pregrajo. Prehod iz mesta in v mesto je bil mogoč le skozi nekatere bloke, ki so bi- . — -- -----,li močno zastraženi. Kdor ni komunistom prijazne. Tako se'imel predpisane policijske in 'e potom prisilne mobilizaci-j vojaške prepustnice, ni mogel je množilo število partizanov,' ne iz Ljubljane ne vanjo. Domed tem ko so Lahi nemoteno čim navadni civilisti sploh niso v dotičnih vaseh vršili požiga- dobili prepustnice, ali pa le zelo težko, so partizani rednim potom-prejemali od laških oblasti take legitimacije. Isto se je vršilo v ostalih večjih naseljih "Ljubljanske pokrajine." 9. Važen zvezni organ med partizansko komando in laškim generalom Gambaro, komandantom ;xi. armadnega zbora v L j ub 1 j a ni, je bila gdčna. Mlejnikova, članica opernega baleta, ki je bila ge- VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. JOE «JlfWI€tl »o*, by Sam Leff~ United _Featyrs gjjidlcafc« neralova intimna prijateljica. Laškim okupacijskim oblastem je bilo znano, da je bila Mlejnikova aktivna članica in pridna sodelavka komunistične stranke. Ona je prinašala sporočila in želje komunistov laškemu generalu in odnašala komunistični stranki iz Ljubljane važna sporočila Lahov. Po odhodu Lahov iz Ljubljane je Mlejnikova nadaljevala to važno delo za komuniste s tem, da je stopila v intimne stike z nemškim SS generalom Schu-macherjem, ki se je naselil v Ljubljani. Opozarjamo glede generala Gombare: V Ljubljanski pokrajini je dal postreliti več sto nedolžnih talcev kot "repre-salije" za nastope partizanov . . . Dne 8. septembra 1943 je pa postal šef generalnega štaba laške "fašistično - republikanske" vojske, ko je Italija padla. 10. Prve dni septembra 1943, tik pred padcem Italije, je Slovenska Zaveza (blok vseh demokratičnih slovenskih strank) stavila partizanskemu vodstvu predlog za skupne vojaške nastope proti nemškemu okupatorju. Partizansko vodstvo na predlog sploh ni odgovorilo. Kljub temh je Slovenska Zaveza dala vsem patriotskim vojaškim oddelkom nalog, naj z orožjem nastopijo proti novemu (nemškemu) okupatorju, partizanov naj pa ne napadajo. Toda partizanska komanda se je po svojem pooblaščencu Edvardu Kardelju, predsedniku komunistične partije, dne 8. septembra popoldne dogovorila z laškim generalom Gombaro na sedežu njegovega poveljstva v ljubljanski 'Kazini" sledeče: a.) Laške oborožene sile iz-roče vse svoje orožje partizanom; civilne in vojaške oblasti bodo 9. septembra ob 6. zjutraj izročile vso civilno in vojaško oblast partizanskemu vodstvu; c.) Laški odredi bodo pomagali partizanom pri pobijanju patriotskih oboroženih odredov in demokratsko mislečega prebivalstva. Posledica tega dogovora je bila, da so bili kmalu pomor-jeni tisoči slovenskih demokratičnih domoljubov. 11. Značilno za laško-partizan-sko sodelovanje je tudi to, da je obveščevalni oficir divizije "Isonco," po imenu Mussolin, v juniju 1942 tiskal in dal razširjati partizanske letake. Ko so laške civilne oblasti zvedele za to njegovo početji in začele preiskovati, je sam komandant italijanskega armadnega zbora interveniral v prid Mussolinu in izjavil, da je ta delal po njegovem naročilu. 12. Ko je jeseni 1942 kazalo, da bo partizanstvo v Sloveniji radi pomanjkanja orožja in odločnega odpora slovenskega DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Dolga je vrsta izmučenih Francozov in Belgijcev, katere so angleške čete osvobodile iz nemškega ujetništva. Na sliki jih je videti, ko veseli hite na letališče, odkoder bodo poleteli v zlato svobodo v svojo domovino, ki je že prosta nemškega jarma. prebivalstva izhiralo je komanda laškega XI. armadnega zbora v smislu dogovora s partizani poslala tri vagone orožja in municije na slepi tir pri postaji Straža pri Novem mestu. Partizani, ki so bili o tej pošiljki od Italijanov v naprej obveščeni, so naslednjo noč te nezastražene vagone izpraznili. Take in enake pošiljke so prejemali partizani mnogokrat. 13. Po padcu Italije so partizani aktivno sodelovali tudi z novodošlim nemškim okupatorjem "ljubljanske pokrajine" in slovenskega Primorja. Naj navedemo samo nekaj značilnosti: a.) Polkovnik Brandt, poveljnik divizije SS, je že septembra 1943 izjavil v Trbižu: Imam nalog od Himmlerja, da napravim sporazum s partizani. — To izjavo je slišalo več prič. b.) Partizani so koncem marca 1944 ovadili generalu Roesenerju šest prvakov Slovenske Zaveze, češ da so vojaški obveščevalci v angleški službi. Na podlagi te ovadbe so bili dne 4. aprila 1944 v Ljubljani aretirana poslanec Albin šmajd, prof. Verbic, kaplan Križman, kapetan Ilovar in še drugi. Radio Moskva je te aretacije ironično komentiral ; c.) Partizanski voditelj, prvak komunistične partije, Jože Vilfan, je imel v avgustu 1944 na Bledu dva sestanka z nemškimi predstavniki; d.) V maju 1944 sta se sestala v Dornbergu pri Goripi zastopnik nemškega prefekta v Gorici, veletrgovec Morassi, in zastopnik partizanov ter sklenila pogodbo za prehrano Gorice in za medsebojno ne-napadanje. 15. Z ozirom na omenjene (in druge) sporazume med okupatorji in partizani je razumljivo, da Nemci nimajo v Sloveniji skoraj nikakih izgub in da imajo za zavarovanje s;vojih vojaških interesov v celi Sloveniji komaj 3.000 mož. V tej luči je tudi lahko umljivo dejstvo, da so Lahi ves čas svoje okupacije v Sloveniji imeli izgube komaj 862 mož, kakor to kaže njihova uradna pokopališka statistika. In to spričo dejstva, da so laške čete v tej pokrajini znašale nič manj ko 120,000 mož. V isti dobi pa je zaradi partizanskega proti-Ijudskega delovanja padlo 16,-000 nekomunističnih Slovencev izmed prebivalstva "Ljubljanske pokrajine," ki je znašalo 330,000. -o-- Cadet Nurse Corps Washington — Lani se je javilo 65,000 mladih žena, da se v težki uri svoje domovine izuče za bolničarke. Toda to število še daleko ni zadostno. Oborožene sile so prevzele preko 60,000 gra-duiranih bolničark v svoje vrste, tako da jih je toliko manj za domače potrebe, v bolnicah in zdravstvenih institucijah. Treba je, da si preskrbimo dovolj bolničark za svoje domače potrebe in tudi za bodoče potrebe oboroženih sil. U.- S. Public Health Service mora - sprejeti v bolni-čarske šole letos zopet dodatnih 60,000 Cadet Nurses. Vpisovanje v letne in jesenske razrede za leto 1945 je v teku. (OWI). Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) Klerk za pekarijo Sprejme Se Jderk za pekarijo za poln čas. Za okolico E. 220. St. in Lake Shore Blvd. Pokličite IV 0991 ali EV 4417. _(119) MALI OGLASI Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188._ (126) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrf 15425 Waterloo Rd. * IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer (Tues. & Thur. May 17) Stanovanje iščejo Išče se 4 ali 5 sob od E. 71. St. do Nottingham. Trije v družini, otrok star dve leti in pol. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 8031. (116) Dober kup Na E. 112. St. hiša za 1 družino, 7 sob, garaže, $4,800. Na E. 111. St. za 1 družino, 8 sob, garaža, $6,300. Na E. 114. St. za 1 družino, 7 sob, $6,500. Vse te hiše so v izvrstnem stanju. Ekskluzivno. Kirkwood Really 11201 Superior Ave. SW 0033 JVaznanilo in JZ,ah*Vala V globoki žalosti zatopljeni in potrtega srca naznanjamo vsem sordnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je bilo na bojnem polju žrtvovano mlado življenje našega ljubljenega sina in brata PM. Raymond f. lUcdves ki je nekje na Guadalcanalu v eksploziji dal svoje mlado življenje dne 29. januarja 1945 v najlepši mladeniški dobi star 21 let. Rojen je bil v Clevelandu dne 7. februarja 1923 in se je nahajal onstran morja čez 12 mesecev. V njegov blag spomin je bila opravljena sveta maša v cerkvi sv. Vida dne 21. februarja 1945 z udeležbo vojaške straže. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo Monsignor R** Rev. B. J. Ponikvar za opravljeno slovesno sveto mašo i® za ganljive cerkvene obrede. Enako tudi iskrena naša Prl' srčna zahvala Rev. Francis Baragi in Rev. Francis Ga-brovšku za asistenco pri sveti maši. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki *te poslali ali izročili za svete maše, katere se bodo brale za mirni pokoj duše ljubljenega sina in brata in sicer: Mrs. Anna Ponikvar, Mrs. Mary Rigler, Mrs. Johan® Hlad in hčere, Mr. in Mrs. Tilio Medves in družina, Mr-P Mrs. Charles Levee, Mr. in Mrs. Jack Branisel, Mr. 111 Mrs. Anton Novak, Mrs. Anna Milautz, Mr. in Mrs. seph Kotnik in Pfc. Edward, Mr. in Mrs. Rudolf Oton1* čar, Mr. in Mrs. F. Zobec in hči, Mr. in Mrs. Anton BaveC» Mrs. Mary Dolenc, Mrs. Mary Levstek, Mrs. Mary Prl' jatelj in družina, Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mr. in N}1"8' Frank Zeleznik, društvo Danica št. 11 SDZ, Mr. in M^5' Joseph Franc, Mr. in Mrs. Angelo Cicigoj, Mr. John trich, Mr. in Mrs. Bertold Velikac, Mr. in Mrs. JolT Skrinar, Mr. in Mrs. Mike Bambich, Mrs. Jennie Speft' Mr. in Mrs. John Simončič, Mr. in Mrs. U. Lube. Prav lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem 1 cem, ki ste se udeležili svete maše zadušnice v spo*11 znancem pokojnemu, ravno tako vojakom iz Crile bolnišnic® American Legion za izkazano zadnjo čast pokojnemu stražo pri sveti maši. k* Lepo hvalo naj sprejme Miss Eleanore Karlinger> . nam je preskrbela vojake, Mrs. Mrs. Mary Otoruca** -Mrs. Mary Prudich, ki sta prihiteli nam *ha pomoč v 1 najbolj žalostnih urah. Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so nam i^r*. žili sožalje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartam1 pa pismi, kar nam je bilo v veliko tolažbo v teh žalo*1 dnevih. Ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, daleč od nas si legel k preranem večnem počitku. Nam iev^o5ti pri srcu, ker ne moremo obiskati Tvoj grob. Solze za nam zalivajo oči pri spominu na Te, ki si še tako rn.a^rag tvoval svoje življenje za ljubezen domovine. Tvoji d v spomin bo živel med nami, dokler nas združi ljubi kraju miru. Žalujoči ostali: t 1 JOHN in FRANCES MEDVES, starši; PVT. JOHN, brat; MARY PRUDICH, teta. Cleveland, Ohi maja r--% M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN Pogosto se je ustavljal in se zagiedal v noč. Sredi te slovesne puščavska tišine mu je v ušesih še vedno zvenel klic za alarm: trije kratki trobijaji iz daljave. Toda vse je bilo tiho. Noč je potekla docela mirno. Vickers je hodil tako okoli straž vse do polnoči. Včasih je legel na pesek, ki je bil še vedno topel od pripeke. Zlek-nil se je na ledja in strmel v zvezde na nebu. Kaj je te trenutke mislil? Ka d a r je sam sebi zastavil to vprašanje, mu je prihajala na usta ena sama beseda: blodnje! ... Kakšne blodnje? Ali je mislil na zmedene blodnje svojih čustev, v katerih se niti sam ni mogel več znajti? Atfje mislil na lesketajoče se nebo, ki se je vilo nad njim s svojimi zvezdami kakor obok večnega molka? Ni si mogel odgovoriti na to vprašanje. Kadar se je trudil, da ti zbral, da bi ujel svoje lastne misli, da bi jih uredil in u-smeril ter jih spravil v smiselno skladnost, se mu je kljub naporu vse razblinjalo v meglo-vito zmedenost. Tisto zmedeno nekaj je sililo vanj, se vilo okoli njega, ga obdajalo od \veh strani . . . Naj si je prizadeval, da bi označil to stanje kakorkoli, vedno mu je na usta prihajala samo beseda: blodil je ! Z da. j pa zdaj je zaslišal zate-gli glas trobente . . ., po dva-,, krat. Zadnjo uro bdenja je Geoffrey prebil stoje na peščenem holmu. Njegova nepremična postava se je odražala na nočnem nebu kakor kip na grobu padlega borca. Na obzorju je bilo videti rahel, tenak svetel trak, ki se je vlekel nad črno težo daljnih gora. Natančno ob dvanajstih je trobentač dal znamenje za na noge. Četrt ure zatem je oddelek odrinil dalje. Beg v Lohciro. Okrog osmih zjutraj so Vick ersovi konjeniki dospeli v Chu-koti. yeiika vrata v trdnjavo so bila odpr.u. Častna straža je stala v dvojni vrsti na dvori šču. Me.i trobentanfem svojih trobentačev in z zastavo ob sebi je Vickers s svojim oddelkom je-. zdil v trdnjavo. Skoraj po devettedenski odsotnosti se je Vickers spet vrnil v trdnjavo Chukoti. Indijski vojaki, ki so stali v vsrtah, so gledali mladega čast nika, kakor gledajo otroci očeta, ko se po dolgem času vrne s poti k njim. Mladi major je užival zaupanje in ljubezen vse posadke, vsi so ga radi imeli. Malo naprej je čakal polkovnik Campbell, novi poveljnik trdnjave, s ;še nekaj častniki Tudi on se je radostno nasmehnil, ko jje izagledal mladega častnika na konju, na novo imenovanega majorja Vickersa. Vickers je prijezdil do poveljnika, pozdravil in mu poročal. Potem je razjahal in stopil k bodočemu tastu. "Geoffi'ey, ne morem vam povedati, kako mi je ljubo, da ste se srečno vrnili in tako u-spešno izpolnili svojo nalogo," je dejal Campbell in mu podal roko. "Hvala vam. Tudi jaz sem vesel, da sem spet v tej trdnjavi, :r.ed svojimi ljudmi . . . in . . . vas ... Kapitan Randall je prevzel poveljevanje in zapovedal razhod. Ko sta Campbell in Vickers ostala sama, mu je polkovnik še enkrat stisnil roko. "Dragi moj Geoffrey, pojdite zdaj, da se malo uredite. Mislim, da se gospod major ne bo tak, kakršen je, ves zaprašen, hotel pokazati pred zaročenko?" Geoffrey se je nasmejal: "Kako je z ElizabetoJ" "Dobro, fant! Tudi ona je obveščena o vašem prihodu. Ko je davi zarana prišla vaša straža in povedala, da prihajate, sem ji takoj sporočil. Medtem pa sem sam imel toliko posla, da je nisem mogel iti iskat domov. Čudim se, da je zdaj ni tu." Campbell je poklical vojaka in mu velel, naj poj de po Miss Campbellovo. Potem se je spet obrnil k Vickersu: "Malce pozno vstaja, pa najbrž še ni končala s toaleto. Vi se zdaj malo odpočijte, potem pa pridite v mojo uradno sobo. Tam se bova kaj pogovorila, medtem pa bo hčerka že prišla." Geoffrey je odšel v svoje stanovanje, kamor je strežaj že odnesel njegovo prtljago. Hitro se je preoblekel in se podvizal v poveljnikov urad. Pri' Campbellu je našel tudi tistega vojaka, ki je šel po pol-kovnikovo hčerko. Campbell je bil čmeren in o-čitno slabe volje. "Zdajle mi sporočajo, da je i Elizabeta danes zarana došla v Loharo s patrolo ... na obisk k Warrentonovim . . ." "Morda jo je Lady Warren-tonova povabila ..." "Toda nič mi ni povedala!"' "Najbrž je sporočilo prišlo potem, ko ste že odšli v pisarno, in je bilo najbrž nujno vabilo . . . Morda je Lady War-rentonova bolna? ? . . ." "Zatrdno je kaj takega . . ." je nevoljno zamrmral Campbell. "Vendar bi mi bilo dekle moralo sporočiti, da odhaja, zlasti še, ker je vedela, da boste danes prišli vi . . . Na . . . zdaj je vseeno . . . Jutri bo spet tu." Polkovnik si je z roko poteg nil čez čelo, kakor da hoče od gnati skrbi, ki so ga mučile. "A zdaj sedite in mi pripove^ dujte, kako vam je bilo na poti. Službeno poročilo bomo napisali pozneje. Zdaj hočem, da mi najprej vse poveste . . . Na- Vojaški inženir poročnik Jack McFarlane, iz Hollywood, Calif., ki nam ga predstavlja gornja slika, je nadzoroval vrtalna dela v solnem rudniku v Nemčiji, kjer so naši vojaki zasegli veliki plen — nemško blagajno v vrednosti $100,000,-000, katero so si bili skrili naciji. rednik, ki je vodil prednjo stražo, mi je dejal, da so vas Suri-stanci napadli?" "Da, to je bila kočljiva zadeva." "In res niste streljali vanje _V" g "Ne, sire!" "To je prav, saj veste za guvernerjevo zapoved, da se je treba izogniti vsakemu neljubemu dogodku." "Vem, in verjemite mi, da je bilo preklemano težko držati se te zapovedi, zlasti še, ker so oni streljali v nas." "Toda vi ste star vojak, Vickers, in veste, da je vedno najboljše, če človek posluša povelja svojih višjih." "Vem, sire, toda ponavljam, da je bilo od vraga težko." Campbell je odšel z Vicker-som do male častniške okrepčevalnice, kjer sta popila ko-j zarec whiskya in se pogovarjala naprej. Medtem, ko sta še sedela, jima je vojak sporočil, da se je vrnila patrola, ki je odšla ponoči na poizvedovanje do meje. Trenutek za tem je na verando prišel mlad častnik, ki je imel roko v obvezi. N Polkovnik se je začudil: "Kaj ste ranjeni?" ; "Suratovi ljudje so streljali' na nas!" "Ali ste jim ogenj vrnili?" | "Nismo! Posrečilo se nam jej umakniti se, kakor ste nam ve-| leli." "Ali je še kdo ranjen?" "Eden od konjenikov je padel." Za trenutek so obmolknili. Nato je spregovoril ranjeni častnik: "Gospod komandant!" "No?" "Srečali smo trgovsko karavano. Ljudje iz nje so nam pravili, da se Surat pripravlja za napad na Chukoti." "Lahko odidete!" Častnik je pozdravil' in odšel. Campbell je vstal in dejal: "Stvar se zresnjuje!" Elizabeta je že ob šestih zjutraj, takoj nato, ko ji je oče sporočil, da bo prišel Geoffrey, odpotovala v Loharo. Njena kočija se je pridružila oddelku vojakov, ki so šli tja. ' (Dalje prihodnjič.) •-o- — Država Colorado ima nad 300 gorskih vrhov, ki segajo v višino 10,000 čevljev. r SWEET MUSIC! Guy Lombardo, band leader, likes the si«llng soupd of the used cook-ina fat hi« wife pour« into the salvage container. He knows that used | cockino fat Is needed to help replace the Industrial fats and oils for., mH; imported from the Islands of the South Pacific. Zbiranje obleke za v vojni prizadete. — Gornja slika nam predstavlja rmko družino, ki je po dolgih letih trpljenja in pomanjkanja dobila paket obleke od Ruske pomožne organizacije. Mala deklica pomirja suknjico, ki je sicer malo velika, a je topla in to največ šteje. Na tisoče in sto-tisoče družin širom Evrope bo prav tako veselih, ko bodo prejeli obleko, ki jo zbira United National Clothing kampanja za prizadete v Evropi. Trgovina naprodaj ( Proda se GROCERIJSKA IN DELIKATESNA TRGO- | VINA. Kdor ima veselje in se resno zanima za trgovino | ter sigurno sedanjost v teh časih, pa še boljšo bodočnost, S naj se zglasi za dogovor pri lastniku trgovine na 7403 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Telefon: HEnderson 3500 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii>iii»>"»»iiiiiiiiin