Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane,
Kos XXXVIII. — Izdan in razposlan dne 22. avgusta 1871.
«V
Razglas ministerstva za bogočastje in uk od 12. julija 1871,
o živinozdravilskega uka vrteti, katerega je c, in kr. državno vojno ministerstvo prenaredilo v dogovoru z ministerstvom za bogočastje in uk.
Živinozdravilskega uka črtež, katerega je c. in kr. državno vojno ministerstvo prenaredilo v dogovoru z ministerstvom za bogočastje in uk, razglaša se tu zdolaj.
Jireček s. r.
Črtež
živinozdravilskim naukom.
A. Déni črt rž živinskim zdravnikom.
§. 1. V vojnem živinozdravilskem zavodu se učenci v živinske zdravnike izobražajo z naukom o vsem teoretičnem in dejanjskem živinozdravilskem znanji.
H.	2. Kdor hoče biti sprejet v živinozdravilsko učilnico, udati se mu je sprejemni preskušnji v vojnem živinozdravilskem zavodu ; izkaz dovršenega šestega gimnazijskega razreda ali dovršenega šestega razreda na realki nadomešča sprejemno preskušajo.
Sprejemni preskušnji se je na to znanstva raztezati : na nemški jezik, spisoslovje, liziko, kemijo, naravopisje, zemljepisje, zgodovino in algebro.
Obsežiij, v katerem je vednost imenovanih znanstev potrebna, določa se tako :
Nemški jezik v taccm obsežaji, da se o naravoznanski tvarini izgotovi pismeno delo, po polnem dobro, kar se tiče zloga in pravopisa;
Fizike toliko, daje moči naravne prikaze ter najvažnejša, vsakdanjega življenja se tikajoča tehnična orodja objasniti po njihovih načelih;
(Sloveniich.)	00
kemijo v tacem obsežaji, daje moči objasniti važnejše prvine ter njih organske zveze ;
v naravopisji je dokazati obzirljivo znanje o živalstvu, rastlinstvu in rudninstvu po njih glavnih razdelkih ;
v zemljepisji se zahteva znanje fizikalnega zemljepisja sploh, potem znanje klimatičnih in zemljepisnih razmer petih delov sveta v obče, a znanje srednje Evrope in avstrijske države posebe;
v zgodovini se zahteva znanje najglavnejših svetovnih dogodkov v obče ter tudi važnejših dogodkov avstrijske države posebe;
znanje v algebri naj se razteza do reševanja zravnav z dvema neznankama.
Sprejemna preskušnja je vsako leto prvi teden oktobra meseca pod komisijo, katero sestavlja c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk, ter v njej so po trije profesorji vojnega živinozdravilskega zavoda ter po en profesor iz gimnazije in iz	realke.	Ob	zglaševanji	k	tej
preskušnji treba da plača vsak kandidat po pet goldinarjev	preskuševalne	takse,	katera
pripade izpraševalcem.
§. 3. Sprejemu v živinozdravilsko učilnico potrebna starost je dovršeno 18. do dovršenega 26 leta ; preseženo starost je oprostiti vsem, kateri mogo dokazati, da so se neprestano zanimali sč znanj,skimi ali umnega kmetovanja uki in posli.
§. 4. Ustanavlja se, da ta nauk o živinozdravilstvu trpi tri leta ali šest polletij ; zdravniki z diplomo in ranocélci ter živinozdravilni kovači mogo ta nauk dovršiti v dveh letih.
§. 5. Zapovedani uki v tem triletji so :
I.	leto.
1. p o 11 e tj e.
a) Vvod v živinozdravilstvo 2 tedna, po 3 ure na teden;
b) zoofomija vseh domačih živali, po 8 ur na teden ;
c) splošna kemija, po 3 ure na teden ;
d) naravopisje vseh razpolov domačih živali, nauk o njih pasmah (plemenih) in higijeni, po 3 ure na teden, pričeti je po dovršenem vvodu;
e) teorija, kako je podkâvati kopita in parklje, po 2 uri na	teden;
f) vaje v seciranji;
g) vaje v podkovâlnici, in to v priravnavanji ter napravljanji mrtvih kopit v podkavanje; obojni vaji ob urah, katerim ne bode v razdelitvi ur ustanovljenega nič uka.
2. polletje.
a) zootomija z ozirom na krajepisno in ranocélsko zootomijo, po S ur na teden ;
b) organska kemija, s posebnim ozirom na životoslovsko in boloslovsko kemijo, po 3 ure na teden ;
c) naravopisje, nauk o pasmah in o higijeni, kakor v 1. polletji, po 3 ure na teden do konca aprila meseca ;
d) nauk, zeli saditi po umnem kmetovanji, po 3 ure na teden maja in junija meseca ;
e) rastlinoznanstvo, z ozirom na zeli, važne živinozdi avilsfvu, po 2 uri na teden ;
f) vaje v razudovâlnici ;
g) vaje v podkovâlnici. Obojni vaji, kakor v 1. polletji.
II. leto.
3. polletje.
a)	Splošno boloslovje in boloslovska zootomija, po 3 ure na teden;
h) životoalovje, po 2 uri na teden ;
c)	farmakognozija, nauk o zdravilih ter napisovanji receptov, po 3 ure na teden ;
(/) boja v kliniki, vsak dan;
e) vaje v razudovâlnici in v rabi drobnogleda, potem naredba dveh razudnih preparatov ob urah, katere je ustanoviti v razdelitvi ur ;
f) boja k boloslovskim sekcijam ;
g) vaje v podkovâlnici, in to v zravnâvanji ter narejanji in primerjanji podkov k mrtvim kopitom.
4. polletje.
a)	Boloslovska zootomija, po 3 ure na teden;
h) nauk o plemenitvi in vnčnji podobi domačih živali z naukom o pomoči pri porodu vred, po 5 ur na teden;
c)	nauk o orodji in obezovanji, po 3 ure na teden;
<!) boja v obe kliniki, vsak dan;
e) hoja k boloslovskemu seciranju;
f) vaje v kemijski laboratoriji ;
g) vaje v podkovâlnici, kakor v	3.	polletji.
III. leto.
5. polletje.
a)	Zdravilska klinika, vsak dan;
h) ranocélska klinika, vsak dan :
c) posebno boloslovje in terapija, po 3 ure na teden;
d) živinsko ranocčlstvo, po 2 uri na teden;
e) nauk o operacijah, po 3 ure na teden, mej katerimi po 2 uri dejanjskih vaj;
f) služabna pisava z vvodom, kako	je zdelovati	živinozdravilska	poročila,	mnenja	in	sve-
dočbe ter nauk o zakonih	in	ukazih,	tikajočih	se	živinozdravilstva,	po	V/t	uro
na teden;
gj nauk o živinskih kugah, po 3 ure na teden;
h) oglčd živine in mesa, po 1 uro na teden;
i) vaje v podkovâlnici, kakor v poprejšnjih polletjih, in vaje v podkâvanji živih konj.
6. p o 11 e tj e.
a)	Zdravilska klinika,
h)	ranocélska klinika,
c) posebno boloslovje,
d) živinsko ranocčlstvo,
e) nauk o operacijah,
f) služšbna pisava,
kakor v 5. polletji;
g) sodnje živinozdravilstvo, po 2 uri na teden ;
h) živinozdravilska zgodovina in slovstvo, po 1 uro na teden;
i) vaje v podkovâlnici, kakor v 5. polletji.
V obeh zadnjih letih je tudi hoditi k popoidanjim ordinacijam; tudi se hodo učenci 3. leta privzemali čredoma k polikliniki in k ozdravljanju živinske kuge.
§. 6. Učni črtež dveletnega uka zdravnikom in ranocélcem obseza nauke v naslednjem redu:
I. leto.
1. polletje.
a) Vvod v živinozdravilstvo;
b) naravopisje vseh razpolov domačih živali, nauk o njih pasmah in higijeni;
c) zootomija;
d) teorija, kako je podkavati kopita in parklje ;
e) farmakognozija, nauk o zdravilih ter napisovanji receptov;
f) splošno boloslovje in boloslovska zootomija;
g) vaje v razudovalnici;
h J hoja k boloslovskemu seciranju ;
i)	vaje na podkovalnici.
2. polletje.
a) Zootomija ;
b) naravopisje, nauk o pasmah in higijeni;
c) nauk o plemenitvi in vnenji podobi;
d) nauk, zeli saditi po umnem kmetovanji;
e) nauk o orodji in obezovanji; f') boloslovska zootomija;
g) vaje v razudovalnici ;
h) hoje k boloslovskemu seciranju;
i) vaje v podkovalnici.
II. leto.
3. polletje.
aj Zdravilska klinika;
b) ranocčlska klinika;
c) posebno boloslovje in terapija ;
d) živinsko ranocélstvo;
e) nauk o operacijah;
f) životoslovje;
g) nauk o živinskih kugah ;
h) služabna pisava;
i) ogled živine in mesa.
4. polletje.
a) Zdravilska klinika;
b) ranocčlska klinika;
c) posebno boloslovje in terapija;
d) živinsko ranocélstvo ;	*
e) nauk o operacijah ;
f) sodnje živinozdravilstvo ;
g) živinozdravilska zgodovina in slovstvo;
h) služabna pisava.
V tretjem in četrtem polletji je tudi hoditi k popoldanjim ordinacijam; privzemanje k polikliniki in ozdravljanju živinske kuge bode kakor pri ostalih učencih.
§. 7. Vojni živinozdravilni kovači, kateri so dveletni uk dovršili ter hoté dobiti živinozdravilsko diplomo, ne smejo prestopiti 30. leta svoje starosti, in treba jim je, ako ne mogö izkazati poprejšnje izobraženosti, zahtevane v§. 2, udati se sprejemni preskušnji, katera se ondi jemlje v misel, a preskušali jih bodo samo učitelji vojnega živinozdra-vilskega zavoda.
Dve leti se jim je učiti po določilih §. 6, in treba da v tem mej prvim letom poslušajo tudi uk o kemiji.
Presk usnje.
§. 8. Stdprv (še le)	konci vsacega učnega leta bodo preskušaj e iz vseh	stvar/j,
katere so se učile mej letom,	in	ker bodo nadomeščale teoretično ostro preskušajo,	zato je
vprašateljem dolžnost, uvčriti	se	do dobrega, kolicega obsežaja je vednost učencev.
Uspeh teh preskušenj	se	v svedočbe zaznamena s preeemlom: vrlo dobro,	dobro,
srednje; samo o takih preskušnjah, katere se opravijo konci (vsaj) z „dobrim“ preeemlom, naj se da svedočba, v kateri so zaznamenane vse učbe enega leta.
§. 0. Ce kak učenec dohode samo eno „srednje“ precenilo, dovoliti mu je mdči, da se dotični preskušnji uda z nova; a učenci, kateri iz dveh ali več stvar/j dobodo ta razred, naj ponové vse leto. Vsako leto je samo enkrat smeti ponavljati.
§. 10. Profesorjem se na iz volj o daje, učence mej letom v učnih urah izpraševati, da se uverijo, kako napredujejo.
§.11. Tisti učenci, kateri po dovršenem živinozdravilskem uku žele dobiti živinozdravilsko diplomo, naj se v ostro preskušajo učnemu ravnatelju vojnega živinozdravilskega zavoda zglasč, izkazujoč vse svoje učne svedočbe, potem en osmoter (Befund) o kaki bolo-slovski razudhi (sekciji) ter svoje mnenje o njem, dalje naredbo enega razudnega preparata, in tudi o kaeem sodnjem primeru ali o kaki živinski kugi pismen sestavek, ki ga naloži' dotični profesor.
§. 12. Ta ostra preskušnja je v tem;
a) da se prevzame, pazi in zdravi konci (vsaj) tri dni žival z notranjo boleznijo, ter
poda potlej tenek popis te bolezni ;
b) da se ranocčlsk primer prevzame, kakor je rečeno za a)\
c) da se zvrši ranocčlska operacija na živi ali mrtvi živali ter ena razudna demonstracija.
§. 13. Posamezni deli te pfeskušnjc sestavljajo samo eno ostro preskušajo, katero je podjeti môci stoprv mej tistim učnim letom, ki je prvo potem, kar je učenec uk dovršil.
Kdor se dve leti po dovršenem uku ne zglasi v ostro preskušajo, dolžnost mu je, da še 3 mesece, predno jo podjame, hodi k razudnim in razudno-boloslovskim vajam ter v obe kliniki.
§. 14. Preskušnje posamezna dela a) in h) vodijo dotični strokovni profesorji ter čredoma privzemajo tudi ostale profesorje ; a preskušnja c) je v pričo vse preskuševalne komisije, ter vse so javne. Vsacemu izmej preskuševalne komisije se daje na izvoljo, izpraševali kandidata, da se »veri o obsežaji njegovega znanja. Kandidatovi pismeno o bolezenskih, klinično prevzetih primerih zgotovljeni izdelki, katere mu je vpoložiti najpozneje po osmem dnevi, ter tudi v §. 11 omenjeni sestavki naj mej preskuševalno komisijo krožijo iz roke v roko.
§. 15. Preskuševalna komisija sestâje iz učnega ravnatelja in vseh rednih profesorjev v zavodu ter iz izprasevâlnega gosla, katerega odloči c. kr. ministerstvo notranjih stvarij.
§. 16. Precenila	ob ostri prcskušnji so:	izvrstno, dovoljno, nedovoljno.
§. 17. Vsi izmej	preskuševalne komisije	najprvo glasujejo, ali je kandidat	z	ozirom
na uspehe vseh preskušenj dovolj znal ali ne.
Ce je dovolj znal,	potem glasujejo, ali se	mu „izvrstno“ precenilo da ali ne.
Ce ni j dovolj znal, glasujejo, ali mu je	ponoviti vso presknšnjo ali samo	nje	posa-
mezne dele.
V tem glasovanji razsodi nadpolovična večina vseh glasovalcev. Ob enolieem številu glasov razloči učnega ravnatelja ali njegovega nadomestnika glas.
Vse precenilo se zapiše v diplomo.
Kadar kandidat samo v enem preskuševalne,» delu ne zna dovolj, naj ta del preskušnje ponovi v dobi, katero ustanovi preskuševalna komisija, a nikdar ne, pred no mine tri mesece.
Če v dveh ali vseh preskuševalnih delih ne zna dovolj, ponoviti mu je vso ostro prc-skušnjo, a ne hitreje nego po zvršetku 6 mesecev.
Vselej je kandidatu dolžnost, mej pripravljanjem k novi prcskušnji hoditi k dejanjskim vajam dotičnega uka.
§. 18. Ostro presknšnjo je smeti samo enkrat ponoviti.
H. 19. Ce kandidat ob ostri prcskušnji dovolj zna, tedaj priseže 1er dohode diplomo živinskega zdravnika : pod učnim ravnateljem lega zavoda se prisez» na tisto navodilo, ki ga je e. kr. ministerstvo notranjih st va rij o živinskem zdravniku odobrilo ; diplo no daje učni ravnatelj tega zavoda 1er z njim vred jo podpisuje profesor, kateri je po cestni stopinji najslarejši.
( Ibimzee.
Učno ravnateljstvo c. kr. vojnega živinozdravilskega zavoda na.....................tu javno
svedoči, da gospod I. I. iz .	. .	. , rojen v .	. . . , uke dovrŠivši po prepisih, uilal
se je o živinozdravilstvu oslrim preskušnja,», Najviše zapovedanim v pridobitev diplome živinskega zdravnika, ter pokazal, da si je v tej stroki osvojil izvrstno (dovoljno) znanje. Torej se za sposobnega živinskega zdravnika razglaša z oblastjo, c. kr. vojnemu živino-zdravilskcmu zavodu iz Naj višje roke podano, in upravičen je, po vseh kraljevinah in deželah avslrijsko-ogerske države svobodno vse domače živali ozdravljati po vsem obsežaji živino— zdravilstva ter dajali pravokrepne živinozdravilske svedočbe, v čemer se mu bode vedno držati prisege na svoje navodilo.
V potrdbo tega, kar se tu govori, dali smo gospodu I. I. to diplomo, katera ima pečat zavoda in podpis naše svojske roke.
H.	20. O ostrih preskušnjah živinskih zdravnikov učni ravnatelj vojnega živinozdravil-skega zavoda drži poseben zapisnik, v katerem bodi kandidatovo ime in priimek, očevina, porodišče in starost s precenilom vred, ki ga je dobil ob ostri preskušnji ; tudi je vanj zaznamenati dan, katerega je prisegel, in katerega mu je bila diploma izgotovljena.
§.21. Od ostrih preskušenj in diplomnega izgotovila je plačati 87 gl d. takse, katere 80 gld. 40 kr. pripada preskuševalni komisiji v ravno delitev mej vprašatelje, a ostanek v izgotovilo na kožici spisane diplome.
§. 22. Inostranci, ako mogd dokazati, da imajo vse, česar je treba v sprejetje, smejo za redne poslušatelje hoditi k uku in podjeti vse preskušnje; a zaradi tega, dokler ne dobodo avstrijskega državljanstva, niso še upravičeni, živino ozdravljati po avstrijsko-ogerski državi.
Diplomni obrazec inostrancem naj ima temu določilu ustrežljivo izpremembo tako, da s pridobljeno diplomo dotičnik ni j tudi upravičen, živino ozdravljati po avstrijsko-ogerski državi, nego da mu je v to poprej treba sprejema v avstrijsko-ogersko državljanstvo ter tudi posebnega pooblastila od e. kr., oziroma kr. ogerskega ministerstva notranjih stvarij.
Od poslušanja uka naj inostranci naprej plačujejo po 20 gld. avstr, veljave na pol leta, kar se v ravni meri mej učitelje razdeli.
§. 23. K posameznim ukom hoditi je dovoljeno, ako se to zglasi ravnatelju in dotič-nemu profesorju.
O hojah k tem ukom se dajo svedočbe, katere vendar nikakor ne upravičajo, živino ozdravljali.
R. Učni črtež podkovnim kovačem.
§. 1. Vsacemu je k sprejetju v podkovni uk treba svedočbe o ljudski, z dobrim uspehom dovršeni učilnici, potem učnega pisma, da se je kovaštva redno izučil, ter izkaza, da je konci dve leti bil za kovaškega pomagača.
§. 2. Podkovnih kovačev uk trpi ti mesecev ter je vsako leto po dvakrat.
Prvi se pričenja 2. januarja ter končava zadnji dan junija, a drugi se pričenja 1. julija ter končava z decembrom mesecem.
V tem uku je učencem : a) hoditi poslušat nauk o teoriji, kako je podkâvati kopita in parklje;
h)	v podkovalnici se vaditi, podkve narejaje zdravim in bolnim kopitom;
c)	hoditi v ranocčlsko kliniko, kjer se seznanijo z najnavadnejšimi kopitnimi boleznimi
ter kako jih je ozdravljati.
Podkovnih kovačev preskušcvalno delo in pravire.
§. 3. Poslušalci podkovne učilnice, dovršivši preskušajo o teoriji, kako je podkâvati kopita in parklje, ter ob poskušnji dokazavši, da znajo podkâvati in po polnem dobre pod-kove delati, dobodo za I gld. avstr, veljave takse ter na kdlcku za 80 kr. svedočbo, v kateri se razglašajo za „sposobne“ („po polnem sposobne“), v vsacein kraji začeti samostojno podkovno kovačenje.
Obrazec.
Podkovna učilnica, katera je v vojnem živinozdravilskem zavodu, tukaj daje I. I. s
iz	  rojenemu	v.  javno	svedočbo,	da je v ondukajšnji podkovni
učilnici leta 18 . . „dobro“ („vrlo dobro“) dovršil polletni » podkovnim kovačem prepisani uk, ter da si je v narejanji in priravnavanji podkov osvojil „dobro“ („vrlo dobro“) pripravnost, da se razglaša torej za „sposobnega“ („posebno sposobnega“), kovačenje začeti
Ravnateljstvo podkovne učilnice.
Na Dunaji, dne...........18 . .
98,
Razglas finančnega ministerstva od 22. julija 1871,
o pooblastilu c. kr. mali colniji II. razreda v Waldheimu na Georgenberškem na Bavarskem, s pivom ob izvozu postopati.
C. kr. mala colnija II. razreda v Waldheimu na Georgenberškem na Bavarskem se pooblašča, s pivom, katero se čez colno črto s prihrumim užitkurinskcga vračila izvaža, postopati v zmislu finančnega ministerstva razglasov od 14. julija 1858, 30. novembra 1859, 23. avgusta 1863 in 28. aprila 1869 (Drž. zak. 1858, št. 114; 1859, št. 219; 1863, Št. 73 in 1869, št. 54.)
llolzgcllian s. r.
99
Postava od 4. avgusta 1871,
o premostitve Donavske reke v cestni črti s Pratersterna na Dunaji do Moravskega Polja načrteženi.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
ft..	*
V začetek naprave stanovitnega mostu čez Donavsko reko v cestni črti s Fratersterna na Dunaji do Moravskega Polja načrteženi, dovoljuje se 500.000 gl d. prvega priplačila kakor dodatek k potrebščinam ministerstva notranjih stvanj v 1871. letu (poglavje 6, naslov 7, §. 1 „delanje cest v Dolenji Avstriji“).
§. 2.
Ob iskanji poznejših doplačil je vpoložiti črtež, utesnjen v mero resnične potrebe, in končni uspeh skladnih razprav, katere je o zidanji in trditvi dovoznih cest k mostu prirediti . z vsemi udeleženci, kar jih je nove cestne črte.
§• 3.
2vršiti se to postavo naroča ministroma za notranje stvari in za finance.
. V Laksenburgu, dne 4. avgusta 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Holzgethan	s.	r.
400.
Razpis finančnega ministerstva od 6. avgusta 1871,
o polajšanem postopanji ob železnocestnem izvozu sladkorja, od katerega se nazaj išče povračilo davkov.
Tistim, kateri na podlogi razpisa finančnega ministerstva od 9. januarja 1860 (Drž. zak. št. 14) čez colno črto izvažajo sladkor, nazaj zahtevajoč povračilo davkov, ter ga odpravljajo po železnici, mogo finančna okrajna ravnateljstva, oziroma finančni ogledniki na njih prošnjo privoliti, da uradno postopanje, katerega se je vsled 6. točke dotičnega razpisa v col-nem ozemljiji držati o sladkorji, namenjenem odvozu, bodi na železnocestni oddaj alni postaji, ter da odstopaj e od istega razpisa točke 5., govoreče o vkladanji in zaklepu sladkorja, more se na železnocestne vozove sladkor nakladati v glavah ali hlebih brez vnč-njega obvitka, in drug sladkor tudi v posodah, nepripravnih uradnemu zaklepu, ter da namesto trgovinskega zabojnega zaklepa nastopi uradni zaklep teh voz.
A ta privolitev je zvezana z naslednjimi uveti :
1. V oddajalni železnocestni postaji treba da je pripravno prostorišče in pripravna tehtnica prigotovljena uradnemu postopanju sladkorskih odpošiljatev; niti ne sme nikakoršne ovire hiti polnemu uradnemu nadzoru oh vkladovanji sladkorja na železnocestne vozove. O tem obojem je skrbeti odpošiljatelju.
2. Vozovi, odločeni sladkorskemu prevažanju, treba da so pripravni po polnem trdnemu zaklepu, ter da teko brez izmene z oddajalne postaje do mejne colnije, kjer pojde sladkor čez colno črto.
3. V ist voz je smeti nakladati samo sladkor enega odpošiljatelja.
4. Če je kaki sladkorski pošiljatvi treba več nego enega železnocestnega voza, vpoložiti je o sladkorski pošiljatvi vsacega voza v dvojnem spisu posebno izvozno izrecflo, v katero je tudi postaviti znamenja in številko voza.
Ako se naklada sladkor v glavah ali hlebih brez vnčnjcnega obvitka, treba v izvoznem izrecilu namesto števila, razpola, znamenj in številke posod ter njih teže povedati število ter celokupno kosmato in čisto težo sladkorskih hlebov.
(Slortoiech),	61
3.	Izvozno izrecilo je izročiti dohodarskemu uradu v kraji oddajâlne postaje, oziroma tistemu oddelku finančne straže, v čegar uradnem okraji je oddajâlna postaja.
Ce ta dohodarski urad, oziroma oddelek finančne straže nij eden ter ist, v čegar sto-jališči ali uradnem okraji je pošiljateljevo obrtno prostorišče, naj pošiljatelj tudi iz obrtne knjige vrstno številko, s katero se odpošilja sladkor, postavi v dotični predelek izvoznega izrecila, predno pošiljatev pride v oddajalno postajo; a ne samo ta številka, nego tudi kakovost in kolikost sladkorja, odmenjenega izvozu, naj se pismeno oznani tistemu oddelku finančne straže, v čegar uradnem okraji je obrtno prostorišče.
6. V točki 8 omenjenega razpisa povedana dovolitev, da je smeti sladkor pod uradnim zaklepom pustiti v colnem ozemljiji, velja samo tedaj, kadar vsa sladkorska nakladba železno-cestnega voza ostane v colnem ozemljiji.
7. Če v sami oddajâlni postaji nij dohodarskega urada, oziroma oddelka finančne straže, tedaj naj pošiljatelj vozariiio in potarmo dohodarskim organom, kateri sè sladkorsko pošiljatvijo uradno poslujejo, po veljavnem odmerilu založi v roke tistega urada, kateri se mu pove.
Ilolzgetliaii s. r.
lOJL
Razpis ministerstva notranjih stvarij od 7. avgusta 1871,
s katerim se razglaša dogovor mej Avstrijo in mej Würtembergom o vzajemnem sprejemanji prvotno svojih državljanov, kolikor še ne spadajo pod ono državo.
Mej cesarsko-avstrijsko in kraljevsko-vviirtemberško vlado se je sklenil dogovor z mini-sterskimi izrecili od 16. decembra 1870 in oziroma od 3. julija 1871, izmenjenimi v Stutgartu, prihodnje v razmerji mej Avstrijo in Würtembergom držati se načela, daje vsakej teli dveh držav prvotno svoje državljane, tudi če so to državljanstvo po domače dežele postavodavstvu izgubili, vsled nasveta dne države zopet sprejemati dotle, dokler ne dobodo državljanstva one države po njenih domačih notranjih postavah.
Hohenwart s. r.