The use of public-sector financial reports : a comparative analysis of different information-user groups

angleški

2025

letnik 23, številka 1

črpanje evropskih sredstev   gospodarska rast   kakovost upravljanja

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Prispevek raziskuje, koliko različne skupine uporabnikov v javnem sektorju pregledujejo finančna poročila. Ker so ta poročila namenjena širokemu krogu naslovnikov, preverjamo, ali jih ciljni prejemniki dejansko uporabljajo, ter preučujemo razlike v tem, kako – in zakaj – jih uporabljajo. Zasnova/metodologija/pristop: Študija se osredotoča na politike in javne managerje ter uporablja kvantitativni raziskovalni pristop. Prilagojen vprašalnik je bil pripravljen in od februarja do aprila 2022 izveden po telefonu po celotni Republiki Hrvaški. Za ugotavljanje razlik v pogostosti in razlogih za uporabo med obema skupinama so bili uporabljeni split-halffaktorska analiza (metoda razpolovitve), t-testi in ?2-testi. Ugotovitve: Anketiranci poročajo, da finančna poročila tako prejemajo kot jih tudi aktivno pregledujejo. Javni managerji jih uporabljajo precej pogosteje kot politiki. Kljub temu se računovodski izkazi praviloma obravnavajo kot sekundaren vir, poročila o izvrševanju proračuna pa se pregledujejo pogosteje. Analiza kaže, da sta glavna dejavnika uporabe relevantnost informacij in vloga anketiranca. Uporaba enotnega vprašalnika je omejitev, ki je obravnavana v citirani literaturi. Omejitve raziskave/implikacije: Prihodnje raziskave bi lahko vključile dodatne metode zbiranja podatkov (na primer intervjuje ali analizo dokumentov) in razširile študijo na druge jurisdikcije, s čimer bi izboljšali posplošljivost ugotovitev. Izvirnost/vrednost: Študija s svojimi empiričnimi rezultati prispeva k mednarodni razpravi o namenu finančnega poročanja v javnem sektorju in pojasnjuje, kako specifični dejavniki vplivajo na uporabo ali neuporabo poročil.

25.11.2025