221 Obravnave deželnih zborov. V deželnem zboru goriškem je prišel v obravnavo dr. Tonkli jev predlog o premembi volilnega reda za deželni zbor, po katerem bi imel volilno pravico vsak, kdor plačuje vsaj 5 gold. pravega davka, in bi volil vsak v svojem kraji, kakor pri volitvah za državni zbor. O tej jako važni zadevi posnamemo po „Soči" to le : „Dr. Tonklijev predlog v deželnem zboru goriškem prišel je 4. t. m. v obravnavo s poročilom, utemeljitvijo in enoglasnim priporočilom pravnega odseka. Ta odsek je natanko pojasnil razloge predlagalčeve, in je dokazal najprej , s kakimi nepriličoostmi se je volilcem raznih okrajev boriti, ako nočejo ostati brez vpliva na volitve, ker so volišča oziroma preoddaljena. Iz Gradiške morajo hoditi volit v Kormin , iz Grada čez morje in iz Tržiča (Monfalcone) po dolgi cesti pa v Cervinjan. Naj-veče zapreke pa so združene za volišče v Tominu, ker Bovčani morajo priti 7, Kobaridčani 2, Kanalci 4 in Ajdovci celo 12 ur hoda daleč, da glasujejo v Tominu. Ajdovci izgubć vselej po 3 dni, in le redek je volilec, ki more^ žrtvovati toliko časa in za pot potrošenih iz-dajil. Se cel6 Bovčani morajo zamuditi ob volitvah po cela 2 dni. Zato se je pokazal dr. Tonklijev predlog, da bi ti okraji v domačih mestih in trgih volili, ne samo potreben, ampak tudi pravičen; ob enem ima svojo pod- }>oro v analogiji, da se enako v raznih krajih vrši vo-itev tudi za državni zbor. Enake krivice se godć prebivalcem vsled dosedanje volilne pravice. Po nekaterih trgih in mestih plačujejo najmanj po 10 in veliko več gold., da imajo volilno pravico za deželni zbor; po drugih krajih plačujejo pa veliko manj kot 10 gold. in cel6 manj kot 5 gld. Tako je v Gradcu 12 volilcev, ki dajejo manj nego 5 gold. neposrednjega davka; in v Bovcu je 113 cel6 takih volilcev, ki so obloženi z neposrednjim davkom samo od 4.99 in pol gold. do 3.13 gold. Vsled takih razlik in krivic nameraval je od pravnega odseka sprejeti predlog dr. Tonklijev vsaj v neki meri nepriličnosti poravnati s tem, da bi se podelila volilna pravica vsem onim, ki plačujejo vsaj 5 gld. neposrednjega davka. Kakor se vidi, predlog je po vsem pravičen. Tudi je samo analogija postave, sprejete letos v državnem zboru, po kateri bodo imeli volilno pravico za državni zbor vsi oni, ki plačujejo vsaj po 5 gold. Misliti bi bilo torej, da goriški deželni zbor z veseljem sprejme zares liberalni predlog enoglasno. Pa Lahi so jo drugače zasukali. Ko je prišlo do debate , vzdigne se poslanec Dottori z raznimi pretve- 222 zami, češ, da nima nič proti predlogu, da pa je gledć na razdelitev občinskih zemljišč še mnogokaj v neredu, da je treba zlasti tudi v mestih stvar dobro pregledati itd. Konečno predlaga ta laški zastopnik, naj se predlog za zdaj odloži in pa v pretres izroči deželnemu odboru. Poslanec Oasser, od laške strani, se pa poteguje za volilce I. in II. razreda goriškega mesta, češ, volilci III. razreda bi prve utegnili prekositi pri živahnosti, katero kažejo poslednja leta pri mestnih volitvah. Slovenski poslanec Povše laska nasprotnika dobro zavrača, češ, da potem bi se predlog za 6 let odložil, in da je ravno lepo in spodbudno, če se niže ljudstvo zanima za volitve. To kaže ravno zrelost in ne nezrelosti, kakor hočejo po časnikih slepiti , in ravno zato je potreba, da se volilna pravica razširi. Dr. Tonkli kot poročevalec pravnega odseka je konečno navidezne in izmišljene pomislike s temeljitimi razlogi in s številkami zavrnil, ob tej priliki tudi Gasserju pot ab absurdum pokazal. Ko je pa prišlo do glasovanja o predlogu, da bi se izročil deželnemu odboru, vzdignilo se je za ta predlog samo 7 poslancev od laške strani. Isti in edino isti poslanci so pokopali tudi dr. Tonklijev predlog proti 12 glasovom. Dr. Tonkli je rekel, da se čudi, kako more biti ravno laška levica nasprotnica liberalnemu predlogu , ko se je drugače vselej potegovala za liberalna načela! Obžalovati je, da toliko pravični predlog ni dobil potrebne večine 2 tretjin, in da je padel z enim glasom, obžalujemo pa tudi one poslance laške stranke, ki letos nikakor niso pospeševali ljudskega razvoja, katerega je tudi laško ljudstvo potrebno; še bolj 1"ih obžalujemo, če so nasprotno glasovali iz bojazni, da »i jih pomnoženi volilci ne hoteli več odbrati — za zastopnike svoje. Iz deželnega zbora stajarskega. Deželni zbor dovolil je za leto 1883. 35% deželne doklade, tedaj l°/0 manj kot letos. Neko banko so hoteli liberalci tudi napraviti, katera naj bi v prvi vrsti bila namenjena za kmetijstvo. Ali pokazalo se je, da bi taka deželna banka za kmetovalce ne donašala nobene koristi, temveč bi bila novo sredstvo, po katerem bi se kmetje izsesavali. Pri tej obravnavi je g. dr. Šuc prav živo naslikal žalostne razmere, v katerih se zdaj posestniki kmetij nahajajo. V svojem izvrstnem govoru je primerjal zdauji položaj kmetijstva z onim v rimski dobi, ko se je zadolženim posestnikom najhuje godilo. Postava o ribštvu se je pa sprejela, kakor tudi ona o reguliranji Mure. — Kar se Slatine tiče, jo bode dežela sama še dalje oskrbljevala in predrugačila vse gospodarstvo. Liberalci so jo nameravali prodati in se močno jeze na Slovence in konservativce, da so jim preprečili nakane. Najbolj burna seja je bila zadnja. Najprej je g. deželni namestnik odgovoril na slovensko interpelacijo. Ta odgovor nima nič pozitivnega ter samo pravi, da bodo šolske oblasti pazile, da se pouk izvršujejo postavnih določbah. Peticija nemškega „Schul-vereina" pa je prouzročila tako burno debato, da brž ko ne še ni bilo enake v tej deželni zbornici. Poročevalec je bil g. dr. Ehmer, Slovencem znan protivnik. Prvi se oglasi oče in zaščitnik nemškega „Schulvereina", g. dr. Heilsberg, ter tako strastno in nedostojno slovenske poslance napada, da ga mora deželni glavar opozoriti na parlamentarno dostojnost. Na to razvija g. dr. Dominkuš tako jedrnato in možko stališče Slovencev, po katerem se mora presojati nemški „Schulverein", da je vse napade nasprotnikov do čistega pobil. Enako jasno je posvetil g. Herman liberalcem. Ko je pa g. dr. Rechbauer svoje zdavno znane fraze zopet ponovil, ga je g. Z o Iga r tako temeljito in krepko zavrnil, da se bo težko več lotil te fraze ponavljati. Gosp. Rechbauer ja je sicer zagovarjal njegov pristaš g. grof Wurm-brand, pa se mu je tako slabo posrečilo, da so njegovi osobni napadi na g. Žulgarja spričevali le liberalno ne-olikanost in vedno enako surov način zagovarjanja. Kjer ni dokazov, tam jim služijo psovke Na dalje je govoril g. dr. Suc ter po dejanskih razmerah dokazal potrebo tega, kar Slovenci zahtevajo. Zadnji je govoril g. Spruog, da bi vsaj rešil parlamentarno dostojnost, zoper katero se je liberalna stranka tako hudo pregrešila , da si ravno kaj novega ni povedal, temveč si s frazami pomagal, katere so pristaši njegove stranke uže več ko stokrat prežvekovali. Konečno so sprejeli liberalci predlog, da se pohvali nemški „Schulverein'' zavoljo svoje marljive delavnosti v razširjevanji nemštva. Vse druge peticije sprejele so se en bloc po predlogih odsekov, razen one od katoliškega podpornega društva v Celji, katera se je po predlogu g. Žolgarja v pretres vzela. Dasi-ravno je g Žolgar nasvetoval, naj bi se dovolilo temu društvu 300 gold., ker vzdržuje s svojimi stroški dekliško šolo celjske okolice in revne učence kakor učenke podpira, je vendar dr. Neckermann tako strastno zoper njega govoril, da se moramo v resnici čuditi, da je ravno ta mož to storil, kateremu so vendar prave razmere znane, in se posebno še opiral na to, ker njemu ni znano , da bi imela ta šola pravico javnosti. Tako daleč uže seza liberalna nevednost, da zahteva, naj bi jim šolske oblasti svoje določbe posebej naznanjale. Žolgarjev predlog je propadel s 15 proti 20 glasom. — Konečno pa izrečemo našim vrlim gg. poslancem najlepšo zahvalo za njihovo krepko postopanje-in brambo narodnih pravic ter jih zagotovimo našega popolnega zaupanja ! .,Sl. N."