Primorski Gospodar
List za. povspeševarcje kmetijstva v slovenskem Primožu.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
gteo. 21. f gorici, dne 15. nooembra 1911. Jeeaj
Obseg: 1. Kaj nas je vinogradnike letošnja velikanska suša učila?; 2. Umna reja kuncev ali domačih zajcev (Nadaljevanje in zvršetek); 3. Gospodinjska šola v Tomaju; 4. Poročila; 5. Poročilo o delovanju c. k. kmet.-kem. poskuševališča v Gorici (Nadaljevanje); 6. Kletarski tečaji; 7. Okrožnica; 8. Na novo priglašeni udje »Goriškemu kmet. društvu".
Ponatisi iz »Primorskega Gospodarja« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir!
Kaj nas je vinogradnike letošnja velikanska
sušcj učila ?
Take suše, kakršna je letošnja bila, ne pomnijo najstarejši ljudje .In v tej suši imel je opazujoči vinogradnik pač preobilno prilike prepričati se kakega vpliva, da je bila suša na vinograd-stvo, osobito na novo, s cepljenimi trtami. Kjer so tako srečni, da imajo svoje stare trte od trtne uši še nepoškodovane, toraj še na stari evropski korenini rastoče — kakor je to še marsikje v Brdah pa tudi drugod slučajno — prepričal se je lahko sleherni, da so take trte sušo neprimerno boljši prenašale, kakor pa na ameriško podlago cepljene, toraj na ameriški korenini rastoče v novih zasaditvah. In zakaj neki? Odločno zato, ker naše domače trte v še starih nasaditvah jako globoko koreniči-jo. To ne store sicer po svoji naravi, pač pa po nekdajšnem prizadevanju vinogradnikov samih, z nekdanjim umetnim prisiljenjem k globokemu koreničenju.
V novih s cepljenimi, toraj ne na lastnih koreninah, ampak na ameriških rastočih trtah, je bil neugodni vpliv suše, s kaj malimi izjemami, neprimerno večji, na prvi pogled jasno za-pazljiv. Ni bil pa razloček povsod jednak marveč jako različen. Marsikje bile so cepljene trte po suši tako zdelane, da se jim je že listje sušiti, da tudi odpadati lotilo. Grozdje je pa v takih krajih še popolnoma nezrelo, toraj zeleno, ovenelo, pa tudi popolnoma posušilo se je. Zopet drugod in mogoče, da ne daleč,
ampak še celo prav blizu, tam bile so pa trte še veliko boljšega izgledanja. Neredko kje osobito v furlanski nižavi in tudi v Br-dah bile so pa tudi cepljene trte skoro brez izjeme prav lepe, od suše prav malo ali celo nič prizadete. Pri takih pojavih je pač opravičeno vprašanje: Od kod nek taka razlika? — No deloma iz naravnih vzrokov, deloma pa tudi iz nenaravnih, namreč gospodarskih napak. V hribatih krajih vipavske doline, okoli Rihemberka, Dornberka, i. t. d., doprinašala je namreč nepovoljnim pojavom že lega, zasaditev sama kaj izdatno. Saj je pač samo o sebi razumljivo, da mora pekoče solnce na visoke in viseče lege povsem drugače vplivati kakor pa na nizke viseče lege ali pa še celo na ravne. In temu dosledno je bil ne-povšečen vpliv suše zlo povsod v najvišjih legah tudi največji, neprimerno večji nego v nižavah. Istotako je bil različno škodljiv, toda popolnoma naraven vpliv suše na zasaditve s cepljenimi trtami po sestavi sveta (zemlje), na kateri se zasaditve nahajajo. V soldanastem (laporastern) svetu je bil povsod odločno večji kakor pa po ilovnatih. Saj prištevamo prve vendar k po naravi suhim, druge pa k po naravi vlažnim zemljiščam. No proti tem naravnim posledicam suše se ne da seveda nič storiti. Ali ne redko kje pojavile so se pa škodljive posledice suše tudi vsled nenaravnih, takorekoč umetno po nepravih gospodarskih ukrenbah pri zasaditvi sami storjenih napakah. Proti takim škodljivim posledicam suše na že obstoječih zasaditvah se za prihodnost seveda tudi nič storiti ne da, kajti »kar je — je« velja o njih. Toda v zasaditvah, katere se imajo pa šele v bodočnosti izvršiti, se da pa letošnja skušnja velikanske suše, pač jako izkoriščati. To jednostavno s tem, da se v njih zdaj spoznane napake jednostavno opusti. Te napake treba pa seveda poznati, kajti pravo spoznanje napačnega postopanja, je pač prvi pogoj k opustitvi istega, ter k prehodu na pravo. Skusimo toraj iz letošnjih opazovanj zadobljene, marsikje nahajajoče se gospodarske napake navesti, navesti pa istotako tudi, kako da naj bi se jim v bodočnosti v okom prišlo.
Pred vsem gre omeniti, da se za nove vinogradske zasaditve s cepljenimi trtami, skoraj zlo povsod, svet — zemljo preplitvo prekopava, ali kakor pravimo — prerigoluje. Nekdaj, namreč pred nastopom trtne uši, bilo je na Vipavskem in Goriškem v splošni navadi, za nove vinogradske zasaditve, in to
že celo v strmih višinah, tako globoko prekopati, da je segala brežina pred kopači — toraj narahla zemlja za njimi — odra-šenemu človeku — junaku vsaj do pasu, toraj obilni meter globoko, navadno pa še globokejši. Dandanes rigola se pa le redko kje meter globoKo, navadno le 80 centimetrov, ali pa še toliko ne. Takšno plitvo rigolanje opravičuje se s tem, da se navaja dandanes običajno kratkost ameriških sajenic, že celo s pomočjo stratificiranja zadobljenih cepljenih bilf. Čemu glo-bokejše rigolati, ako se naj le 50 do 60 centimetrov dolge trte zasaja? -Tako se odreže praktično misleči naš vinogradnik, ako se mu plitvost rigolanja očita. Ali ravno to', da se dandanašnji tako kratke trte — sajenice priporoča in tudi sadi. ravno to je odločno druga gospodarska napaka, katero se zamore dan-današji marsikateri, da večini novih trtnih zasaditev opravičeno očitati. Sadi se le po 40, 45 kvečem 50 centimetrov dolge sajenice, med tem, ko se je pred nastopom trtne uši tudi 60 do 80 centimetrov dolge sadilo. Kako naj tako kratkim, in vsled tega le plitvo okoreničenim trtam suša ne škoduje, tudi ako ni tako silna, kakoršna je bila letošnja? To že celo, ako imajo vrhu tega še to lastnost po naravi, da ne prodirajo globoko v tla se svojimi koreninami, marveč da se te bolj vodoravno toraj na široko širijo, kakor je to pri poglavitni podlagi ripariji slučaj. Da se pa dandanašnji pri nas tako kratke trte zasaja, temu se ni skoraj čuditi, ako se pomisli, kdo da je naše prednike pred toliko stoletji staro vinogradništvo učil in kdo nas dandanašnji uči. Mojstri naših tadajšnih prednikov so bili Rimljani oziroma Italjani, kateri so imeli z istim podnebjem in istimi zemeljskimi lastno-stimi opraviti, kakor pri nas prevladuje. Naši dandanašnji mojstri, naši dandanašnji učitelji »m odernega vinogradništva« — kakor se to rado imenuje — dohajajo nam pa od severa, to je iz Klosterneuburga, kjer so povsem drugačne podnebne in ne manj zemeljske razmere nego pri nas. V dosti krajih naših severnih vinogradnih dežel so ravnokor navedene razmere neredkokrat take, da si morajo solnčno toploto pri ameriških podlagah ravno s plitvostjo rigolanja in kratkostjo sajenic izkoriščati, ker jim sicer iz našim razmeram ravno nasprotnih razlogov uspevati nočejo, kajti mi se moramo suše bati, oni pa nasprotno — vlage. In ravno s pomočjo dandanes najmodernejšega načina pridobitve, obenem ukoreničenega ter
cepljenega sadilnega materijala, s pomočjo »s t r a t i f i c i r a-11 j a« zadobljene cepljene bilfe, so za naše visoke, suhe lege odločno prekratke. Zadostuje pa njih dolgost za nižave, osobito za popolnoma ravne lege z globokosežno ter vlažno rodovitno plastjo, kakoršno nahajamo posebno v furlanski ravani. Ker se pa s stratificiranjem daljših sajenic, daljših cepljenih bilf skoraj doseči ne da, prisililo naj bi se dovolj dolge ameriške kolči z drugačnim postopanjem, drugačnim ravnanjem k temu, da bi se na ostalem mestu dovolj globoko ukoreničile in sicer ali še necepljene ali pa že cepljene. In v to svrho na razpolago nam je dvojno, da še celo trojno postopanje, kar je ravno od tega odvisno, kakšno zasaditev da nameravamo izvršiti. Mi imamo, namreč pri nas, prave vinograde s širokimi takozvani-mi »pašni«, katere le podzidja drugi od drugega ločijo; tako v Vipavski dolini. Imamo pa tudi takozvane »b a ž e« in »b a n k e«, prve okolo Rihemberka, Dornberka i. t. d., druge v Brdah, pri katerih se posamezni deli zasaditve jako ozki v primeri k pašnom, in katerih ne ločijo podzidja drugo od druge, ampak le zlo jednako široki, neprekopani deli pasovi sveta med njimi. Končno se nahajajo pri nas tudi trtne zasaditve med njivami, katerim »p 1 a n t e« ali »b r a j d e« pravimo, pa o teh ni zdaj govora; o teh zmenili se bodemo proti koncu.
Ako se ima toraj pravi vinograd zasaditi, in se namerava v njem globoko ukoreničene cepljene trte doseči, postopa se lahko na več načinov, namreč prvič tako-le: Svet se prerigola vsaj meter globoko in vanj se posadi lepo v na 1 meter 20 centimetrov oddaljenih vrstah, ter ravno toliko razsebi v vrstah oddaljenih grmih po dve ameriški kolči na eno mesto. Te kolči pa morajo biti dolge 60 do 70 centimetrov in, da se pri tej dolgosti tudi v isti globokosti ukorsničiti zamorejo, t. j. jako dobro košato ukore-ničiti zamorejo, treba prvič skrbeti za to, da so spodnji konci istih prav prikrojeni, in drugič, da se oni kljub globoki saditvi, vendar le tudi lahko g!o-Pod. l. Kovč boko ukoreničijo. No prav pripravljene p0d. z~Kovč breZu v®jnesa ali prikrojene so pa ameriške kovči na z vejnim o-
obrocka.	bročkom.
M i
f
i
spodnjih koncih, ako se ne končujejo le z enim samim očesom, nahajajočim se na najspodnejšem kolencu ameriške mladike (kovči) podoba 1.., ampak kar s celim vencem takozvanih spečih očes, katere se nahajajo na obročkih, kateri spajajo enoletni les (mladiko) z dvoletnim ali na takozvanem vejnem obročku, katerega kaže podoba 2.
Takšne obročke zadobiti je mogoče v izdatnem številu !e tedaj, ako se v ameriških matičnjakih ne obrezujejo trte le na kratke palčke (glaviče), ampak na dolge napnence (šparone) ali loke. Ako se kovči tako napravlja, kakor to podoba 1. kaže, zaženejo le malo, toraj redke korenine in še te se širijo skoraj vodoravno pod zemljo. Ako se pa kovči z vejnimi obročki pre-vidi, zažene iz teh neprimerno več, toraj goste korenine; te prodirajo bolj v globočino. Tako napravljene kovči kaže za-sajati tako, da jim ostanejo zgornji konci za kakih 10 centimetrov iz zemlje in čez kakih 14 dni, ko se je zemlja okolp njih polegla, kaže jih še za kakih 20 centimetrov odkopati. To delo potrebno je pač zato, da pridejo njih spodnji konci v bližjo do-tiko z zrakom in s solnčno topioto, vsled česar se kovči veliko rajše ukoreničijo. Odkopana ostane lahko zasaditev do nastopa zime, nakar se jo šele prigrne. Drugo spomlad odkopati je trte zopet in tiste, katere so dobre, t. j. močno zagnale, v pravi visokosti na zeleno cepiti. Najboljšo požlahnitev se pusti rasti, slabotnejše se pa ali kar izreže, ali pa tudi za presaditev previdno izkoplje.
Odločno veliko boljši postopanje za isti namen doseči, namreč za globoko ukoreničene cepljene ameriške trte, bi bilo pa to-le: Že v matičnjaku naj se cepi na napnencih ali lokih nastale poganjke na zeleno, to v zadostni visokosti seveda, in iz njih naj se napravi potem prave cepljene kovči, katere se konečno, kakor povedano, toda samo po ena na vsako mesto v vinograd posade, ter tam tudi, kakor povedano, skozi dve leti odkopuje ter zasiplje. In odločno najboljše postopanje bilo bi pa to, ako bi se v matičnjaku na napnencih nastale poganjke v pravi visokosti na zeleno cepilo, zadobljene pravilno prikrojene cepljene kovči, za eno, ali še boljši za dve leti v trtnico vložilo in potem kakor že cepljene bilfe v vinograd posadilo.
Marsikateri stari mož, kateri bo te vrstice čital, bo rekel: I saj popolnoma tako smo z izključenjem cepljenja na ameriške
podlage (ker to takrat potrebno bilo ni) tudi prej postopali, ko trtne uši še poznali nismo. Jaz odgovarjam na to: Res smo tako postopali in bili smo s takim postopanjem osobito o velikih sušah (kakor naprimer 1866 leta) prav zadovoljni. In istotako bodemo gotovo tudi v bodočnosti, ako enakemu postopanju še cepljenje utelesimo.
Zdaj mi preostaja še to, da povem kako naj bi se z novimi zasaditvami s cepljenimi trtami tam postopalo, kjer se ne zasaja pravih vinogradov, ampak takozvane »b a z e« in »bank e«. No na to vprašanje odgovorili so nam pa že popolnoma z ustrežajočo praktično skušnjo naši vrli Briei. Oni zasade namreč ameriške sajenice v le do polovice na debelem prekopani svet. V drugem letu jih pocepijo s pomočjo okulacije v pravi visokosti, in v tretjem letu šele jih pa do zadostne visokosti zazemljajo ali kakor pravijo »z a b a n k a j o«.
Kako naj bi plante s cepljenimi amerikankami zasaiali, se da pač iz vsega povedanega posneti. Sicer bodo pa za v ravnini in v globokosežnem svetu namenjenim plantam gotovo statificirane cepljene bilfe ustrezale, kakor v furlanski nižini to skušnja dokazuje.
Tretja napaka, katera se pri nas kaj rada pri zasaditvi novih vinogradov dogaja, je pa ta, da se ne pazi dovoli na to, kakšno ameriško podlago se v eno, kakšno v drugo zemljo zasaja. Neredkokrat se zasaja riparijo tja, kamor bi trebalo rupest. montikolo saditi in narobe. Že ime riparija pove, kam naj se jo sadi. V angleškem jeziku znači namreč beseda »rip>c — breg. Ta trta raste namreč v divjem stanu ob bregovih gotovih ameriških rek. Zato ni toraj riparije v suhe, laporaste ah peščene lege saditi, ampak v vlažne ilovnate. Rupestris montikole pa ni v nižave, ter vlažni svet saditi, kajti že ime montikola znači da hoče biti sajena bolj suhe lege, v hribe, kajti beseda »monte« = hrib.
R. Dolenc.
Umna reja kuncev aii domačih zajcev.
(Nadaljevanje in zvršetek).
Komur je le mogoče, naj redi svoje kunce s travo. Različna lapuhasta zelišča, ki rasto med travo, ugajajo prav posebno
našim ljubljencem. Če se nahaja med travo kaj strupenega, puste — če jim ni treba trpeti pomanjkanja — isto kunci itak sami; pogosto pa izgubi tudi prerezana rastlina strup.
Tudi to, kar imenujemo plevel, lahko služi prav dobro v hrano kuncem. Kakor za nič je sicer lepo rumeno cvetoči regrat ob potu, ob zidu! Ta je posebno koristen doječim samicam. Mlečna tekočina, ki se pretaka po regratovem stebelcu, pomnoži dojnici mleko. Isto je tudi z osatom in koprivami. Z veliko previdnostjo naj se pa poklada solata in zelje, kajti to provzroči često napenjanje in konečno pogin.
Peteršilj jim je zelo ljub in meso dobi po njem okus. Po peteršilju se vzbudi živali tudi spolni nagon. Steblo in listje solnčnice, ki se tako često zavrže v gnoj, se lahko krmi zajčkom.
Zelo priljubljene so zajčkom tudi šibice različnih dreves. Škodljive so le šibice breskev in marelic.
Po zimi mora nadomestovati zelenjad različno koreničevje in seno. Izmed koreničevja je najbolje korenje; pesa je preveč vodena.
Izmed žita se je izkazal najbolj oves kot hrana kuncev. On jih krepi, a samo tedaj, če ga ne pokladamo v preveliki meri; le doječa zajka ga sme več dobivati, da se ji pomnoži mleko. Če kunci začnejo žito raznašati, naj se jim delež nekoliko zmanjša. Pšenica in ječmen izredita debele kunce.
2ito naj se poklada pred krmljenjem sočivja, ker obudi slast do jedi.
Vsekakor je tudi pijača kuncem potrebna. Najbolje je kozje mleko; vendar pa zadostuje voda; pomniti pa moramo, da ne sme biti premrzla. Konečno naj še omenim kot hrano različne močnate ali sluznate juhe. Te opravijo dvojno službo; prvič ugase kuncem žejo, drugič pa so tudi v hrano.
Vprašate gotovo, kolikokrat naj bi krmili svoje kunce. O tem je mnenje različno. Nekateri trdijo trikrat, drugi pravijo, da zadostuje popolnoma dvakrat na dan. Jaz sem pa mnenja, da naj se krmi poleti kunec trikrat, po zimi pa dvakrat na dan.
Mera, koliko naj se poklada zajčkom, se ravna po pasmi, starosti in drugih okolščinah. Zato je prav, da krmi kunce vedno ena in ista oseba, da se navadi na mero. Zvečer naj se jim poklada malo več, ker kunci radi ponoči jedo.
Kakor pri konjereji i. dr., velja tudi pri kuncereji izrek: snaga je dvojno krmljenje! Strogo se mora paziti, da so vse posode vsaj vsak dan enkrat umite. Pripeti se namreč kaj rado da se vsled nesnažnih posod pritihotapi nalezljiva bolezen v zajčji dom, odkodar se navadno ne spravi poprej, kot šele tedaj, ko je poginil zadnji kunec in je tako uničena vsa reja.
Priporoča se jaslice za krmljenje. Te pospešujejo namreč kolikor toliko snažnost in zato se jih poslužuje že mnogo rejcev. Takšne jaslice so popolnoma jednostavne. Napravi si jih lahko vsak sam; dobe se pa tudi pri gotovih tvrdkah.
Hlevi.
Predno si nabavimo kunce, moramo imeti za nje tudi pripravne prostore. Razni stari zaboji, deske — katerih pač leži toliko okoli voglov se lahko uporabijo v ta namen. Kakšen mora biti hlev? Odgovarjati mora svojemu namenu! To se zgodi, ako je:
1.	zavarovan pred vremenskimi izpremembami in prepihom;
2.	svetel in snažen,
3.	dovolj velik,
4.	varen pred zalezovalci in
5.	priličen.
Samo ob sebi je umevno, da bode rejec na deželi drugače uravnal svojo kuncerejo, kakor rejec v tesnobi mesta. V mesta zamore le malokdo uporabiti kakšen vrtič v to.
Razločujemo hleve, ki stoje sami za se — proste hleve — in pa zaprte hleve — to so tisti, ki stoje pod streho večjega poslopja. Pri zadnjih ni treba paziti toliko, da se obvarujejo kunci pred slabim vremenom. Tja ne pride tolika vročina in tudi pred mrazom so zavarovani.
Drugače je seveda pri prostih hlevih; ti zahtevajo več pozornosti. Pri njih mora segati streha nekoliko črez hlev, da ne žene veter dežja v zajčnike. Hlev sam naj je kolikor mogoče zavarovan pred vročino in pred mrazom. Pomniti nam pa jc, da kunec lažje pretrpi velik mraz nego pa vročino. Hleva toraj ne smemo postaviti na prosto, kjer je izpostavljen pripeki soln-ca in obenem prepihu.
Vsak — kdor stvar trezno premisli — spozna, da ne more koristiti kuncu, ako se ta cel dan valja po gnojnici v hlevu, za-
radi tega moramo skrbeti za nien odvod. Tudi v vlažnih kleteh ne more kunec s pridom bivati, ker mu vlažnost in mokrota škodujeta.
Vsaka stvarca na svetu se veseli solnčne svetlobe. Zakaj bi jo ne privoščili tudi kunčkom? V svetlem prostoru uspeva kuncereja mnogo bolje, nego v temnem, zadehlem kotu.
Li ne bode stisnilo rahločutnemu človeku prsi, ako vidi, da rede ljudje kunce v prostoru, kjer bi imela komaj valeča koklja dovolj prostora?! — Kunec, kakor smo že v začetku omenili, izhaja od divjega zajca. Ta se še dandanes veseli zlate prostosti, med tem, ko je kruta človeška roka že v stari dobi zaprla današnjega kunca v ozko kletko, kjer vzdihuje že stoletja in stoletja po svobodi; ali ne dobi jo nikoli več. Le pomislimo nekoliko! Ako odvzamemo kunca malemu dečku, kateri ga je redil le kot igračo, mu li ne kane topla solza na rožno lice? Kaj naj stori šele narod, ki se trudi in bavi že stoletja s kučem, da ga povzdigne na višjo stopinjo? Z njegovim opro-ščenjem torej ne bode ničesar. Človeški rod ga ne more več pogrešati. Ker je nemila osoda kuncii vzela ves svet kot do-movje, mu moramo vsaj mi nekoliko olajšati to gorje. Kletka mora biti vsaj tako velika, da se bode v njej prosto gibal in tudi malo poskočil.
Velikost hleva naj se ravna po velikosti pasme, številu in starosti kuncev, za katere je namenjen. Za posamezne kunce manjših pasem mora biti hlev vsaj 1 m dolg in 70 cm širok. Večja plemena in večje število zahteva seveda večje hleve. Za starko pa, katera ima skotiti, pripravimo drugačen hlev.
Znano je, da samica rada skoplje luknjo v zemljo, da ondi skoti svoje mladiče, kar seveda v hlevu ni mogoče; v hlevu skoti navadno v temnejšem kotu. Zato ji ga pripravimo!
V oddaljenosti 30 cm stranske stene potegnemo 3/4 ši-rokosti hleva steno dotikajočo se stropa. Tako more samica brez težave priti v oddaljeni prostor. Tu se narede 1 m od tal — da se z odpiranjem gnezdo ne razdere — lesena vratica, da se lahko ono pregleda. Razven tega so še v prvem prostoru zamrežena vratica, kjer se poklada krma. Ker tako ne pride k stranskim vraticam mnogo svetlobe, skoti starka skoraj vedno ondi.
Hlev mora biti visok, kakor zahteva pasma. Kunci s pokončnimi ušesi zahtevajo višje hleve nego oni s povešenimL Navadna visokost je 60 cm.
Mnogo rejcev pa ne more zaradi pomanjkanja prostora postaviti .vsak hlevček posebej. Temu se zamore priti v okom z nadstropji, pri katerih se pa mora paziti na odvod gnojnice.
Hlev mora biti pa tudi dobro zavarovan pred živalimi, ki kuncem strežejo po življenju. Strah kuncev so: mačke, podgane, dihurji, podlasice i. dr.
Ako si uredimo svoje zajčnike prilično, bodemo hodili z veseljem okoli njih in ne bomo jih z jezo snažili, kar se mora zgoditi dvakrat, vsaj pa enkrat na teden. Cesto opravijo kunci svojo potrebo vedno v enem in istem kotu; v tem slučaju naj se kot vsak dan sproti očedi. Nastilja naj se z ovseno slamo.
Najbolje je seveda, da redimo kunce na nalašč za to ograjenem prostoru, kakor delajo Holandci. Vzemimo le slučaj, da pusti gospodar obrejiti pet zajk in jih nato spusti na prosto v ograjen pašnik. Sredi pašnika naredi hlevčke s prostim izhodom. Ko samice skote in mladiči zapuščajo gnezdo, pusti prve zopet obrejiti in tako gre dalje do jeseni. Ker si samice same dobivajo živež, gospodar skoraj ne ve prav nič za nje. Na zimo proda mladiče in spravi svoto, okoli 100 kron, v listnico.
Nikdar se pa naj ne redi kuncev v govejem hlevu. Vedno je nevarno, da jih govedo pohodi, da pride mačka ali podgana; razven tega je pa tudi vsako nadziranje nemogoče.
Gospodinjska šola v Tomaju.
Začetkom tekočega meseca se je pričel na kmetijsko-go-spodinjski šoli v Tomaju četrti enoletni tečaj za dekleta kmet-skih starišev. Ta zavod - - dosedaj edini na Primorskem — je namenjen izobrazbi kmetskega ženstva, bodočih kmetskih gospodinj. Da je naše kmetsko prebivalstvo kmalu uvidelo pomen in veliko važnost tega zavoda za povzdigo kmetijstva v deželi in za zboljšanje gmotnega stanja kmetskih gospodarstev, je že to dokaz, da so bili prvi trije tečaji prav dobro obiskovani in sicer malodane od samih kmetskih deklet.
Kakor vsak drug stan, potrebuje dandanes tudi gospodinja na kmetih več in primerneje izobrazbe, da zamore uspešno delovati v prid hišnega gospodinjstva in skupno z gospodarjem -kmetom voditi kmetijo. Za svoje gospodinjstvo potrebuje kmetica dandanes mnogo več izobrazbe in znanja, nego je v tem oziru zadostovalo v prejšnjih časih. Tega znanja pa si ne more pridobiti ne v ljudski šoli in ravno tako ne v meščanskih šolah, ker v teh šolah ni predvidjena smer, ki naj da podlago umevnemu kmetskemu gospodnjstvu. To zamore dobiti kmetsko dekle edino le v kmetijsko-gospodinjskih šolah, ki so ustanovljene navlašč v ta namen. Medtem ko so druge dežele že davno in v obilni meri obdarjene s takšnimi zavodi, ima Primorska do-sedaj samo gospodinjsko šolo v Tomaju na Krasu. To šolo vodijo s pomočjo državnih in deželnih podpor šolske sestre, a obenem poučujejo na tej šoli tudi kmetijski in drugi strokovnjaki.
. Ta šola ima namen izobraziti dekleta teoretično in posebno pa praktično v vseh onih panogah, ki so potrebna dobri kmet-ski gospodinji. Na podlagi na tem zavodu pridobljenih znanosti, zamore postati krnetsko dekle izurjena in vešča gospodinja.
Gojenke morajo bivati v zavodu, da porabijo lahko vsako priliko za praktično in teoretično izobrazbo. Pouk je slovenski. Učni predmeti so: veronauk, vzgojeslovje, zdravjeslovje, ravnanje z bolniki, spisje, računstvo in vsi oni predmeti, ki se jih mora učiti dobra gospodinja. Zlasti pa se poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se vežbajo istotako v ravnanju z bolniki in bolno živino.
Priporoča se toraj posebno slovenskim kmetovalcem, ki imajo najmanj 16 letno hčer, naj jo dajo v ta zavod, da se svojemu stanu primerno izobrazi.
POROČILA.
Ustanovitev centralne podružnice za Kras. V pondeljek 13. novembra t. 1. se je ustanovila v Sežani podružnica pod naslovom »Centralna podružnica goriškega kmetijskega društva za Kras«.
V podružnični odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: in sicer: Predsednikom Znidaršič Marko, posest, v Sežani, tajil i k o m Anton Ukmar, posest, v Šmarjah pri Sežani in blagajnikom Franc Gabršček posest, v Sežani. Obenem se je izvolilo kakih 25 zaupnikov.
Z ustanovitvijo te podružnice oziroma vsled tega, ker je napravilo osrednje društvo v Sežani enako zalogo, kakršna je bila doslej edino le v Gorici, se nudi vsem udom »Gor. kmet. društva«, pripadajočim na Kras, zelo ugodna prilika za nabavo kmetijskih potrebščin. Vsi kraški društveniki, ki so toraj preveč oddaljeni od Gorice, si zamorejo nabaviti kmetijske potrebščine v Sežani po enakih cenah, po kakršnih se oddajajo iz goriške zaloge.
P O R O e i L o.
o delovanju c. kr. kmetijsk o-kem . p o s k u š e val i š č a v Gorici v dobi od 1 907 do 1910.
Svllarstvo.
Predno se začne razkrajati svilodni črv, naj je poginil vsled kakoršne koli bolezni, razpadejo tolste in tudi kožne stanice in osvobodi se njihova vsebina. Ta obstoja iz protoplasme, tol-ščnih kapljic, posebno pa iz prav drobnih, kristalnih slez scal-nično-kislih soli, ki imajo gori opisano značilno obliko.
Poskušnje z okuževanjem s temi dozdevnimi roditelji ru-menice so se vse ponesrečile, dasi je bila bolezen svilodov, kojim smo jih odvzeli, zelo različna. Opisane tvoritve niso nič drugega, nego normalen produkt presnove sviloda in . mnogih drugih žuželk in nimajo torej nobenega pomena kot okuževalni elementi.
Naglašamo še enkrat, da edini vzrok rumenice je zajedavec M i c r o s p o r i d i u m p o 1 y e d r i c u m«; zadnja stopinja njegovega razvoja so v zmislu protistogije poliedrična z r n c a. Edino ti vzbujajo bolezen, oni so prave okuževalne kali. Zadosti, da jih svilod vzame v se, ali da se ž njimi okuži pod kožo, takoj se razodene rumenica z vsemi svojimi posledicami. In ni treba bogve kakih posebnih eksperimentov, da
se prepričamo o tem; zadošča, da pomažemo murbino listje z nekoliko raztanjšano krvjo rumeničevih črvičev, ki je polna poliedričnih zrnc in da položimo tako okuženo listje črvičem, pa smo umetno povzročili bolezen. Če naredimo tako posku-šnjo z mladimi, še le izvaljenimi črviči, nam poginejo, preden prestanejo prvo spanje. Če pa pokončamo poliedrična zrnea s tem, da jih segrejemo do 90" C, ter delujemo na nje s kemičnimi agenti ali z močnimi razkužili, in če jih zmeljemo skupaj s peskom tako, da se ločijo in jih slednjič filtriramo, da ostane sama sokrvca, ne zanesemo nikdar bolezni med svilode.
Večkrat smo imeli priliko opazovati, da so bili v partijah mešičkov, ki so bile določene za rejo, vmes tudi metulji okuženi po rumenici. To nam je vzbudilo domnevo, da utegne biti rumenica, ali vsaj nagnenost k njej dedinska bolezen.
Leta 1908. smo sklenili, da hočemo stvar pobliže zasledovati. Toda slučaj je hotel, da so bili vsi po rumenici okuženi metulji samci. Pri vsem tem smo ohranili posamezne, po teh samcih zaplojene zalege in smo jih v naslednjem letu gojili po-sebe. V vseh slučajih, to je v vseh posameznih rejah je bilo že v času prve levitve (o prvem spanju) mnogo rumeničastih, ali vsled te bolezni poginulih črvičev; v enem slučaju je rumenica pomorila se črviče. Tudi neposredno pred drugim spanjem smo našli več na tej bolezni poginulih. Malo preostalih se je redno razvilo in zapredlo. Opomniti pa moramo, da so se reje istovetnih. pa od zdravih roditeljev izvirajočih partij, trajno zdrave ohranile. Za sedaj si še ne moremo razlagati tega dejstva, a morda pridemo pravim vzrokom na sled po nadaljnih preiskavah, katerih se hoče zavod prihodnjič lotiti.
4. Izkušnje, kako dušiti mešičke na solncu.
Iz Dalmacije, — kjer si v zadnjem času mnogo prizadevajo, da bi zopet povzdignili svilorejo, — nam je došlo prašanje, ali se ne dajo svilodni mešički dušiti s solčno toploto, če ni v to pripravnih sušilnic. To je v resnici mnogo če v takih deželah, kjer je v času obiranja mešičkov ugodno, trajno jasno vreme, kakor n. pr. v Indiji, kjer mali svilarji, bivajoči daleč proč od dotičnih trgov, v prav obširni meri izvajajo sušenje mešičkov na solncu.
Da odgovorimo na stavljeno prašanje z ozirom na goriške podnebne in vremenske razmere, ki so junija meseca, to je o času obiranja svilodnih mešičkov, podobne dalmatinskim, naredili smo nekoliko praktičnih poskušenj z dušenjem mešičkov na solncu. Vsak dan smo beležili temperaturo, ki smo jo našli v raznih urah. Upoštevali pa smo tudi oblačne dneve, ki se utegnejo vmes pripetiti.
Mešičke iste partije smo postavili na solnce v enakih deležih po 1, 2, 3, 4 in 5 dni nepretrgoma ali pa s presledki, (to je, mislili smo si vmes tudi nekatere oblačne dni) »nepokrite, ali pa pokrite s steklenimi okni, in vsak dan smo določevali, koliko se je zmanjšala teža vsake posamezne partije.
Te poskušnje so nas do vedle do naslednjih sklepov:
1.)	Da se zanesljivo umore bube treba, da se mešički razpostavijo solncu, kakor hitro se oberejo z zapredal, in položijo na taka mesta, ki jih od jutra do večera obseva solnce in so zavarovane proti vetrom.
2.)	Če doseza temperatura, kadar pripeka solnce najhuje, najmanj 60° C, morajo mešički ostati najmanj 5 dni zaporedoma na solncu. Po preteku te dobe izgube mešički 25—30% svoje teže in njihove bube so vse umorjene. Temperaturo je meriti v najtoplejih dnevnih urah s termometrom, ki ima počrnjeno čebulico.
3.)	Mešičke je raztegniti v tanke plasti, ne više od 10 cm, v obširnih nizkih zabojih, ali pa na lesah (peconih), ki jih je postaviti v take lege, da bodo solnčni žarki navpično padali na nje; mešičke treba mnogokrat premešati. Da se v plasti svilodnih mešičkov ohrani kolikormogoče visoka temperatura, pokriti jih je s steklenimi okni. Zvečer je mešičke položiti v pokrit kraj.
Pod vplivanjem solnčne svetlobe se mešički skoro popolnoma razbarvajo. Kupci pa so se nad tem izpodtikali in niso plačevali takih mešičkov po pravi vrednosti. S takimi mešički, narejene poskušnje so pokazale, da je njihova svila po dobroti in vrednosti enaka oni normalnih mešičkov iste partije.
(Sledi še.)
Štev. 1514
Kitarski tečaji.
V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami. je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji.
Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati.
Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva?
Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnus-nejša pijača!
Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnev-nih kletarskih tečajev.
Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem.
Ker je število vdeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti.
Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen.
C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem.
Štev. 25804—11
OKROŽNICA
vsem županstvom političnega okraja goriškega.
Z ozirom na veliko draginjo živil in na pomanjkanje piče v mnogih pokrajinah naše države dovolilo je c. kr. železniško ministerstvo 50% olajšavo voznine na vseh državnih in v dr-
žavni upravi stoječih železnicah za gotovo dobo in sicer za živino in meso, za razna živila, za pičo in steljo, za razna umetna gnojila in za krompir v obrtnijsko uporabo, če so vozovi naloženi s 5000 do 10.000 kg blaga. Enako olajšavo je doseglo imenovano ministerstvo tudi na južni in drugih zasebnih železnicah, toda le za živino in meso, za razna živila, za steljo in nekatera krmila.
Način in pogoji, po katerih se je možno deležiti te olajšave, so objavljeni v ukazniku za železnice in brodarstvo štev. 106. z dne 14. IX. 1911, štev. 107. z dne 16. IX. 1911, štev. 109 z dne 21. IX. 1911, številka 1102 z dne 23. IX. 1911, številka 115 z dne 5. X. 1911, štev. 116 z dne 10. X. 1911, štev. 118 z dne 12. X. 1911. in štev. 119 z dne 14. X. 1911.
O tem daja potrebna pojasnila tudi državni potovalni kmetijski učitelj pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici soba št. 20 od pondeljkih in četrtkih ob uradnih urah.
G o r i c a, 7. novembra 1911.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Na novo priglašeni udje „Goriškemu kmet. društvu".
1.	Ličen Josip — Mravljevi 42 — 10. Kuret Andrej — Žirje 18 — Rihenberg.	Povir — Sežana.
2.	Komar Josip — Žirje — Se- II. Mahnič Andrej — Povir 21
za na.
Sežana.
3.	Urbančič Franc - Šmarje —	12.	Pirjavec Josip — Dane 31 -Sežana. _	Sežana.
4.	Kocjan Ivan — Žirje 130 —	13,	Rudež Alojz — Koludrovica Sežana.	10. — Prosek.
5.	Renčelj Josip — Sežana 6.	14	Qrel Franc _ Zgonik 30 _
6.	Mikjavec Andrej — Šmarje 8	Sežana.
7.	Sila^Matija - Povir 36 -	15'	Go.podanfta zadruga - Ko-
Sežana.
per.
Stoka Anton - Povir 25	16. Rožanc Ivan — Vareje 18
Sežana.	Dlvača-
9. Zidar Anton — Dobravlje	13. 17. Rebec Alojzij — Divača.
Dutovlje.	18. Pavletič Franc — Zagraj.