GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto IX. — Štev. 7
Murska Sobota, 21. februarja 1957
Cena din 10.—
S seje Okrajnega odbora SZDL v M. Soboti:
POMURSKO KMETIJSTVO DAJE ŠE
VEDNO PREMALO
Pred občnimi zbori kmetijskih zadrug je treba temeljito pregledati pot zadružništva v naši pokrajini, kar je OO SZDL M. Sobota že storil na svoji seji, ki je bila pretekli petek. Sejo je vodil Miloš Ledinek, prisostvoval pa ji je tudi predsednik GO SZDL Slovenije Miha Marinko.
Prinašamo nekaj bistvenih ugotovitev iz analize predsednika OZZ Štefana Antaliča in razprave.
Število kmetijskih zadrug, ki jih je sedaj ,v Pomurju 65, se je lani ustalilo. Zadruga v Stogovcih se je združila z apaško, v Mostju pa so ustanovili novo. Letos bo kazalo združiti nekaj majhnih zadrug.
Od 25.000 kmečkih gospodarstev je vključenih v kmetijske zadruge 12.000 ali 52 odst. Med obema bregovoma Mure pa je dokajšnja razlika: v Prekmurju 57 odst., v Prlekiji pa samo 58 odst. Največji porast članstva so lani zabeležili v lendavskem okolišu, kar je predvsem posledica ustanovitve nove zadruge in sproščene zadružne demokracije.
Z uvedbo družinskih članskih deležev se je v kmetijske zadruge včlanilo 2153 žená, ki so bile pod okriljem 58 sekcij zelo aktivne, saj je bilo lani skupno 114 raznih tečajev z 2580 udeleženkami Lanski tečaji so se v mnogočem razlikovali od prejšnjih, predvsem pa po tem, da so imeli tudi politično-vzgojno obeležje, kar so žene same zahtevale. Zelo dobro so se obnesli tudi seminarji za zadružnice v večjih središčih. Žene so živahno razpravljale o svojih problemih. Vključevanje žena v zadruge ostaja še nadaljnja naloga, pa tudi vztrajno prizadevanje, da bi se vse bolj uveljavljale kot enakopravni člani. To velja tudi za mlade zadružnike.
Sedanji lastniški sestav zadružnih odborov je v določeni meri vzrok, da so začele v nekaterih zadrugah prevladovati težnje, ki niso v skladu z našo zadružno politiko. Kakorkoli že pozitivno ocenjujejo
pojav, da niso zadružniki na nobenem lanskem občnem zboru zahtevali določenega dela dobička zase (ristorno), čeprav so nekateri upravni odbori to predlagali, pa je negativno dejstvo, da so v nekaterih zadrugah težili za visokimi cenami in odločno premalim zaslužkom, dasiravno bi bilo pravilneje, če bi odkupovali pridelke po zmernih cenah in z Zaslužkom zbirali sredstva za gospodarsko krepitev svojih zadrug.
Posamezni močnejši kmetje, ki so v zadružnih odborih, ljubosumno skrivajo svoje znanje, pridelovalne uspehe in izkušnje, ter jih ne želijo posredovati širšemu krogu kmetovalcev. Še bolj nevarna pa je parola: ni si vredno prizadevati za količinsko in kakovostno povečanje pridelkov, kajti to bo prineslo samo njihovo pocenitev.
Na podeželju pa se poraja še eno nasprotje: velike zahteve (elektrika, boljše prometne zveze in ceste, nova prometna sredstva itd.) že očitno preraščajo rezultate še vedno ekstenzivnega kmetovanja, ki se ponekod še ni premaknilo z ravni pred desetletji, ko so bile potrebe in zahteve kmečkih ljudi dosti manjše. Tudi v kmetijstvu ho moralo slej ko prej obveljati načelo: več boš pridelal in prodal, več boš lahko tudi dobil in užival!
K povečanju kmetijske proizvodnje bodo v prihodnosti usmerjeni
vsi ukrepi: dajanje kreditov zasebnim kmetovalcem, kreditiranje KZ. delovanje kmetijskih proizvajalnih zvez itd.
Pomurske kmetijske zadruge so imele lani precej večji promet kot
leta 1955, kar se pozna tudi pri ustvarjenem dobičku: predlani blizu 40, lani pa že okrog 50 milijonov din. Nekatere zadruge (Puconci,
Lendava) so imele tudi čez 5 milijone din dobička in so močno okrepile svoje sklade. Lanski promet je rezultat večjega kreditiranja, kljub temu pa so nekatere zadruge neredno plačevale blago svojim članom in jim večkrat dolgovale tudi po en mesec in še več.
Družba daje kmetijskim zadrugam vedno večje kredite za pospeševanje kmetijstva, vendar se jih nekatere zadruge otepajo zaradi obresti in v glavnem investirajo v zadružne objekte in reprodukcijski material samo toliko, kolikor premorejo njihovi skladi. To pa ni vedno na mestu, saj bi bilo investicijsko posojilo večkrat opravičljivo že zategadelj, ker bi vložena sredstva naglo prinesla gospodarske rezultate in se rentirala. V Pomurju posluje 15 kmetijskih zadrug brez kreditov.
V skladih KZ se je lani nabralo 96 milijonov 500 tisoč dinarjev. Povečanje v primerjavi z letom 1955 znaša 194 odst. Največ sredstev je zbranih v investicijskih skladih za gradnje, mehanizacijska sredstva in reprodukcijski material. Zadružni skladi so že sedaj, v bodoče pa bodo še bolj solidna gospodarska osnova za krepitev socialističnih pozicij kmetijskih zadrug na podeželju in njihovo še večje uveljavljanje na področju kmetijstva. Vendar je treba letos zagotovili smotrno uporabo teh sredstev, da bodo čimprej prinesla otipljiv gospodarski učinek v kmetijstvu.
Miloš Ledinek, predsednik okrajnega odbora SZDL
PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV
Težnje, ki so se pojavile o šestletni praksi organov delavskega upravljanja zlasti o smeri nadaljnje demokratizacije in decentralizacije delavske samouprave, lahko ocenjujemo kot zelo pozitivne. Komplicirani pogoji dela so narekovali tem organom različne oblike dela. Postalo je že pravilo, da organi samoupravljanja ose pogosteje razpravljajo z vsem kolektivom ali poročajo svojim volivcem. Zaradi tega je potrebno sprejeti predpise o obvezni uporabi referenduma za določena vprašanja in o tem, da organi upravljanja obvezno proučujejo predloge poedinih delavcev.
Delavski sveti so se uveljavili po številu članov in po notranji organizaciji kot organi upravljanja, ki so v celoti obvladali svojo funkcijo in vedno uspešneje rešujejo ekonomska vprašanja podjetja. Lani je bilo od 1.800.000 zaposlenih v različnih gospodarskih panogah o delavskih svetih 210.000 delavcev. Po mnogih mnenjih je razširitev materialne osnove sistema osnovno vprašanje sedanje stopnje razvoja delavskih svetov. Menijo, da bi bilo treba postopoma razširjati pravice delavskih svetov o razdelitvi presežka dela, oblikovanju skladov podjetja in določanju delavskih mezd. Sredstva, s katerimi razpolagajo podjetja po izpolnitvi družbenih obveznosti, so sedaj relativno majhna in nezadostna za dolgoročno načrtovanje.
V velikih podjetjih s samostojnimi obrati je čutiti potrebo po učinkovitejšem in operativnejšem delovanju organa upravljanja. Praksa ustanavljanja delavskih svetov v teh obratih je že uzakonjena, toda njihove pravice jim določajo centralni delavski sveti o okviru statuta podjetja. Skladnejše funkcioniranje teh organov bo predmet razprave na bližajočem se kongresu delavskih svetov.
Na kongresu delavskih svetov bodo verjetno predlagali tudi ustanovitev posebne ustanove, ki bi znanstveno spremljala delo organov delavskega upravljanja.
SLATINA RADENCI
SAMOSTOJEN ZDRAVSTVENI ZAVOD
Z novim letom so izvedli v Radencih pomembno reorganizacijo, ki bo zanimala poleg prebivalstva tudi vse goste, ki so »in še bodo« iskali zdravje v tem slovitem zdravilišču.
Od leta 1954 je bilo zdravilišče združeno s slatinskim podjetjem, ki se je bavilo tudi s črpanjem in razpošiljanjem zdravilne vode po vsej državi in v inozemstvo. Tako je zdravilišče poslovalo skupaj s slatinskim podjetjem. To pa ni bilo ugodno za socialne zavarovance, ker jih morejo uradi za socialno zavarovanje po uredbi pošiljati samo v tista zdravilišča, ki so organizirana kot samostojni zdravstveni zavodi. Iz tega razloga je v Radence vsako leto prihajalo manj gostov — socialnih zavarovancev, kar je povzročilo le 50 do 60 odstotno izko-
riščanje zmogljivosti in je vsako leto prihajalo do poslovnih izgub.
Zato je Okrajni ljudski odbor Murska Sobota ha predlog delavskega sveta podjetja in svojega zdravstvenega sveta s posebno odločijo ustanovil finančno samostojen zdravstveni zavod »Zdravilišče Slatina Radenci«, ki bo posredoval bolnikom bolneološko-zdravstvene usluge, slatinsko podjetje pa se bo še naprej ukvarjalo z eksploatacijo mineralne vode.
Po tem odloku so odstopili zdravstvenemu zavodu vsa ustrezna obratna sredstva bivšega zdravilišča. Nadalje so ukinili ekonomijo zdravilišča. Njena sredstva so odstopili delno kmetijskim gospodarstvom. delno pa so jih prodali na dražbi.
Po tej reorganizaciji bo radenski
zdravstveni zavod kot samostojna ustanova upravljal kopališki obrat s terapijo, ambulanto z vso zdravstveno službo, dalje hotele Ljutomerski, Radgonski in Prekmurski dom z restavracijo za hrano vseh vrst. Oddvojeno slatinsko podjetje pa bo z gostinskim obratom (4 manjši hoteli s 120 ležišči, restavracija, kavarna, športne naprave in druga zabavišča), skrbelo za goste samoplačnike. V primeru, da v zdravstvenem zavodu ne bodo vsa mesta zasedena s socialnimi zavarovanci, člani Zveze borcev in vojnimi invalidi (300 ležišč), bo lahko sprejemal na zdravljenje tudi zasebnike — samoplačnike.
Sezona bo trajala od 1. maja do 31. oktobra, v bližnji prihodnosti pa bo zdravilišče obratovalo tudi pozimi.
ika.
USPEŠNO DELO ŠOLSKIH ODBOROV V LENDAVI
Mandatna doba prvim šolskim odborom je potekla. Gotova je. da so mnogi odbori svoje poslanstvo uspešno opravili, saj so volivci večino starih odbornikov zopet izvolili. O tem lahko govorimo vsaj v Lendavi, kjer je bilo delo šolskih odborov uspešno. Po aktivnosti sta med prvimi vsekakor odbor otroškega vrtca in osnovne šole. manj delavna sta bila v zadnjem letu odbora nižje gimnazije in vajenske šole, vendar tudi tu lahko govorimo le o posameznih odbornikih.
Nekaj besed o delu posameznih odborov. Kdorkoli pride danes v predšolsko vzgojno ustanovo v Lendavi in se pozanima, kaj vse je bilo storjenega v minulem letu, ne bo mogel verjeti. Gotovo bo zadostovalo, če omenimo samo notranjo in zunanjo ureditev. Odborniki so morali potrkati na številna vrata, preden so uresničili načrte. Ta čas odbor z upravo vrtca pripravlja maškarado, kjer pomaga tudi okrog 20 mamic.
S pomočjo šolskega odbora na osnovni šoli so zadnje leto znatno
povečali šolski obisk, pripravili občinsko pionirsko kolonijo v Solčavi, zelo pa so se potegovali tudi za dozidavo šolskih prostorov, saj je sedanja stara šolska zgradba v zelo kritičnem stanju. Novi šolski odbor je že v tem kratkem času svojega delovanja rešil zasteklitev učilnic, saj v nekaterih učilnicah ni bilo niti enojnega stekla. Odbor je podlagal tudi socialno ogroženim otrokom.
Pomanjkanje prostorov na nižji gimnaziji je bilo vsekakor problem, o katerem je 'razpravljal tudi šolski odbor. Zadevo so rešili skupno z odborom na osnovni šoli. tako da je slednja  odstopila v uporabo eno učilnico. Posebno aktivnost na gimnaziji kaže tudi novi šolski odbor.
Odbor vajeniške šole je pomagal pri organizaciji razstave ob zaključku šolskega leta, ki je zelo dobro uspela.
Zadnjo nedeljo je bil v Lendavi seminar za vse predsednike šolskih odborov, s področja občine, kjer so razpravljali o družbenem upravljanju v šolstvu.	-jo
Jugoslovanski zdravniki na mednarodnih kongresih
Po programu specialističnih združenj Zveze zdravniških društev Jugoslavije bo letos 24 jugoslovanskih zdravnikov sodelovalo na mednarodnih kongresih. Program je izdelan na osnovi sklepa, da bodo delegati v bodoče sodelovali na kongresih v inozemstvu s svojimi izvirnimi deli.
Med največje kongrese, na katerih bodo sodelovali jugoslovanski delegati, sodi Mednarodni kongres psihiatrov. Na tem kongresu, ki bo julija letos v Zürichu, bodo razpravljali o sodobnih gledanjih na duševna obolenja in o moderni terapiji.
VOLILNI SISTEM
To, kar je trenutno znano — in to je razmeroma omejeno število dejstev — nam še ne daje osnove, da bi določneje in podrobneje lahko govorili o novem volilnem sistemu, ki ga bomo verjetno že konec leta uporabili pri volitvah o ljudske odbore, v republiške in v zvezno ljudsko skupščino.
V dvanajstih povojnih letih smo o Jugoslaviji v treh primerih sprejeli volilne zakone, katerih sleherni je posebej ustrezal takratni stopnji razvoja družbenih odnosov in načelom socialistične demokracije. Te razlike je mogoče ugotoviti že z bežnim pregledom zakonskega besedila. Toda eno načelo je bilo vedno odločilno za kakovost jugoslovanskih volilnih sistemov. To načelo je omogočalo popolno demokratičnost, zagotavljalo tajnost volitev ne glede na to. če je šlo za ljudske odbore občin, okrajev ali za ljudsko skupščino.
Toda kakor so pred nekoliko leti ljudski odbori in skupščine bile skoraj izključna oblika ljudskega upravljanja, se je položaj o zadnjih letih korenito spremenil. Na demokratičen način izvoljeni predstavniki skupnosti ne le da vodijo posle komun in okraja, oziroma republike in zveze, temveč vodijo celotno jugoslovansko gospodarstvo in tudi druge vrste družbene dejavnosti.
Zaradi tega mora volilni sistem, ki ga bomo uporabili v takšni obliki razvite socialistične demokracije, izražati ose kvalitete popolnejšega socialističnega družbeno-političnega mehanizma.
Politiki in pravni strokovnjaki že dalj časa proučujejo načela, ki jih je treba sprejeti o volilnem sistemu. Nekatere zamisli so že znane. Tako na primer zamisel uvedbe delegatskega sistema volitev ljudskih poslancev republiških in zvezne ljudske skupščine. potem zamisel o kombinaciji delegatskega in neposrednega volilnega sistema. Če imamo v vidu komuno kot osnovno celico, kot življenjsko enoto naše skupnosti, se nam ne bo zdelo nenavadno, če bo težišče ob volitvah predstavnikov volivcev pravzaprav v volitvah ljudskih odborov občin in okrajev. V ustreznem sorazmerju bi morala ta načela priti do izraza tudi pri volitvah za vrhovno zakonodajno in politično telo države, za zvezno ljudsko skupščino.
Eno osnovnih vprašanj v volilnem sistemu je poleg načina volitev tudi ključ, po katerem se volijo ljudski odborniki občinskih in okrajnih odborov in ljudski poslanci. V dosedanjih pogojih dela je ta ključ ali cenzus v glavnem ustrezal, dasiravno je glede ljudskih odborov bilo nekaj pripomb.
Komisije za komunalno ureditev, ki so doslej o nekaj primerih raziskale delo ljudskih odborov občin in okrajev, so vsestransko ocenile teritorialno velikost, ekonomsko moč in ostale pogoje za funkcioniranje ljudskega odbora. Pri tem, kar je povsem normalno, so posvetile potrebno pozornost tudi številu odbornikov v sestavi okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora.
Komisije so ugotovile, da je število odbornikov o okrajnih ljudskih odborih preveliko, kar povzroča velike stroške. O tem pa je treba resno razmišljati, če upoštevamo, da bodo proračuni ljudskih odborov v bližnji bodočnosti dejansko zrcalo ekonomske moči okraja ati občine.
Razumljivo pa je. da vse to v veliki meri zavisi od sistema, ki ga bomo uporabili pri volitvah poslancev republiških in zvezne ljudske skupščine, oziroma od sistema predstavništva komun in volivcev v skupščinah.
TAM bo izdelovala
nova vozila
Tovarna avtomobilov v Mariboru bo v naslednjih treh mesecih pričela izdelovati nova tovorna vozila po licenci nemške tvrdke Kloeckner-Humbold-Deutz. Tovarna bo izdelovala tovorne kamione od 15-250 PH, traktorje in 40 sedežne avtobuse. Novo tovorno vozilo na zračno hlajenje bo stalo 5,5, milijona dinarjev, 40 sedežni avtobus pa 12 milijonov dinarjev.
Razen tega smo zvedeli, da bo Tovarna avtomobilov v Mariboru izdelala letos skupno 2.800 vozil.
Teden dni
v zunanji politiki
Kompromis
Generalna skupščna OZN je soglasno sprejela resolucijo o Alžiru. To je bil rezultat kompromisa med predlagatelji dveh resolucij v Političnem odboru.
Sklep, ki so ga sprejeli, izraža upanje, da bodo »v duhu sodelovanja in z mirnimi sredstvi našli demokratično in pravilno rešitev alžirskega vprašanja — v skladu z načeli Ustanovne listine OZN.«
Čeprav so se izognili obsodbi francoske politike o Alžiru, s čemer je Pariz lahko zadovoljen, je Molletova vlada kljub temu dolžna pričeti reševati alžirsko vprašanje v duhu Ustanovne listine, ki vključuje spoštovanje pravic slehernega naroda do neodvisnega in samostojnega življenja. OZN je kljub prizadevanju francoske delegacije dokazala. da je pristojna razpravljati o Alžiru in da ima pravico ponovno razpravljali o tem vprašanju. Franciji so pustili dovolj časa, da uresniči soglasno sprejeto resolucijo, kajti nadaljnja usoda alžirskega vprašanja zavisi v glavnem od nje same.
Prehod
Po napornem delu je Sueški kanal delno že očiščen, tako da je omogočen prehod ladjam do 3.000 ton. Kaže, da so bile napovedi, da bo ta vodna pot še konec marca zopet služila prometu, dokaj realne.
Toda medtem ko dela na čiščenju dokaj dobro napredujejo, se problemi, ki so povezani s Sueškim kanalom, še vedno niso premaknili z mrtve točke. Takšen razvoj ni prav nič zadovoljiv, kajti s popolno usposobitvijo kanala za plovbo se bodo mnoga vprašanja zopet zaostrila in povzročila nevarnost novih nemirov, nesporazumov in sporov. Zato bi bilo treba sedaj hitro delati na diplomatskem polju, kajti po zaključku očiščevalnih del na kanalu bo vedno težje rešiti sporna vprašanja.
Jugoslovansko- Sovjetski odnosi
Na zaključni seji Vrhovnega Sovjeta ZSSR je sovjetski zunanji minister Šepilov (pretekli petek zvečer smo zvedeli, da je razrešen in da je posle zunanjega ministra prevzel Andrej Gromiko) prebral ekspoze, v katerem se je ukvarjal z najbistvenejšimi vprašanji svetovne politike, Med drugim je spregovoril tudi o najnovejšem predlogu oziroma noti sovjetske vlade o ureditvi položaja na Srednjem vzhodu. Sovjetski predlog v določenem primeru in ob gotovih splošnih načelih olajšuje rešitev tega izredno občutljivega vprašanja.
Toda naša javnost je z mnogo večjo pozornostjo sprejela tisti del ekspozeja bivšega sovjetskega zunanjega ministra, ki zadeva Jugoslavijo. To tembolj, ker ne moremo molče mimo nekaterih ugotovitev, temveč vidimo v njih določno škodljive stvari za jugoslovansko-sovjetske odnose. To, da bo Sovjetska zveza po besedah bivšega zunanjega ministra Šepilova tudi v bodoče storila vse, da se bodo odnosi obeh držav uspešno razvijali na prijateljski in enakopravni osnovi, lahko samo odobravamo. Dokaj težko, če že ne nemogoče pa je v ta okvir spraviti Šeplovljevo tezo, da nadaljnji dobri odnosi zavise predvsem od jugoslovanskih voditeljev in da je tudi dosedanja normalizacija odnosov rezultat prizadevanj sovjetske vlade, »h kateri so se prizadevanja jugoslovanske vlade le pridružila«.
Nikakor ni v soglasju z načeli sodelovanja prizadevanje — in to iz takšne vrste trditev čutimo — da bi razpravo o splošnih vprašanjih socializma. ki poteka na mednarodni ravni, povezovali z jugoslovansko-sovjetskimi odnosi in da bi različna mnenja in stališča v Jugoslaviji označili kot izpade zoper Sovjetsko zvezo.
Odlašanje
Tudi na zadnjem zasedanju Evrovske organizacije za ekonomsko sodelovanje (OEEC) niso dosegli sporazuma o skupnem tržišču in svobodni trgovinski coni v Zahodni Evropi. Sklep o tem so odložili na kasnejši čas, ker tokrat niso mogli doseči kompromisa in izravnati razlik v mnenjih. Glavni razlog za to odlašanje je v tem, ker Francija vztraja, da bi v ta sistem vključili tudi prekomorske dežele in ker proizvajalci kmetijskih proizvodov žele. da bi se osigurali pred konkurenco industrijsko močnejših partnerjev.
S poizkusi bodo nadaljevali na naslednjih sestankih, vendar je že sedaj opaziti izreden napredek.
DELOVNI ODNOSI
Pred prepovedjo nočnega dela
za žene
Približuje se rok prepovedi nočnega dela za žene, ki je po sklepu zveznega izvršnega sveta določen za 1. julij letošnjega leta. Zvezni izvršni svet je ta sklep sprejel že lani, da bi podjetja lahko pravočasno prilagodila svoje poslovanje njegovim določilom. Toda po podatkih CO ZSJ doslej ni videti dovolj prizadevanja niti s strani posameznih sindikalnih vodstev in organov državne uprave, niti s strani organov delavskega upravljanja v podjetjih.
So celo primeri izpreobračanja smisla te odločbe. Posamezna podjetja so se omejila le na gole formalnosti in svojevoljno tolmačijo sklep oziroma Mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela za žene. Ponekod gredo celo tako daleč, da so pričele žene odpuščati, namesto da bi jih v delovnem odnosu dejansko zaščitili, kar je tudi cilj omenjenega odloka. Nekatera podjetja se skušajo določil odloka izogniti na ta način, da določajo, v kateri dobi noči je delo prepovedano in v kateri baje dovoljeno. Je mar treba še posebej poudarjati, kako delo v nočni izmeni škodljivo vpliva na zdravstveno stanje žene
in zlasti matere in da takšno delo kvari družinske odnose, zmanjšuje produktivnost dela itd.?
Pri učinkovitem reševanju tega vprašanja nam lahko služi za zgled beograjski primer, kjer so s prizadevanjem okrajnega sindikalnega sveta takoj po objavi odloka Zveznega izvršnega sveta imenovali komisijo, kateri je v kratkem času uspelo premestiti 846 žena iz nočne v dnevno izmeno. Tudi v Sloveniji je nekaj podjetij odprlo služnostne delavnice, kjer so zaposlili žene iz nočne izmene. Ta primer dokazuje,
da je tudi v okviru samega podjetja, če že ni mogoča premestitev vseh žena iz nočne v dnevno izmeno, z ustanovitvijo raznih delavnic, menz, ambulant in drugega, zaposliti žene, ki so doslej delale v nočnih izmenah.
V primeru, da neko podjetje tega vprašanja samo ne more rešiti, je treba angažirati sindikalna vodstva, ljudske odbore in organe državne uprave za delo. da poiščejo vse možnosti za zaposlitev žena iz nočnih izmen na delu podnevi. Vsaka težnja odpuščanju žena zaradi prepovedi nočnega dela je namreč v nasprotju s pravilnim tolmačenjem odloka zveznega izvršnega sveta.
6. marca v Washingtoni
V Londonu so službeno sporočili, da se bodo 6. marca pričeli v Washingtonu razgovori o združitvi Nemčije. Razgovori bodo potekali v okviru delovne skupine, ki jo sestavljajo funkcionarji ZDA, Vel. Britanija, Francija in Zahodne Nemčije.
Ta skupina je ustanovljena prejšnji teden z nalogo, da prouči vprašanje združitve Nemčije na osnovi predlogov ženevske konference zunanjih ministrov štirih velesil leta 1955, kakor tudi v »luči zadnjih dogodkov«.
IZ ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Konec tedna se bo sestalo pet odborov Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev zvezne ljudske skupščine. Razpravljali bodo o zakonskih predlogih o ekspropriaciji in obveznem obdelovanju kmetijske zemlje. Zakonodajni odbor Zveznega sveta se bo sestal v petek 22. februarja zaradi proučitve zakonskega predloga o izpremembah in dopolnitvah Zakona o obdelovanju zemlje. O zakonskem predlogu o ekspropriaciji bodo razpravljali v odboru za organizacijo oblasti in uprave, ki se bo sestal 25. februarja.
Tudi oba odbora za gospodarstvo skupščinskih domov se bosta sestala v soboto, 23. februarja zaradi proučitve teh zakonskih predlogov. Kazen tega bo odbor za go-
spodarstvo Zveznega sveta razpravljal o spremembah statuta Zveze obrtnih zbornic. O tem statutu bo razpravljal tudi odbor za gospodarske organizacije Sveta proizvajalcev in sicer 25. februarja neposredno pred zasedanjem Zvezne ljudske skupščine.
Za 25. februar sta sklicani tudi seji Mandatno-imunitetnega odbora in odbora za volitve Sveta proizvajalcev. Mandatno-imunitetni odbor bo pregledal poročilo zvezne volivne komisije o dopolnilnih volitvah zveznih ljudskih poslancev lani in januarja letos, medtem ko bo odbor za volitve razpravljal o volitvah občasnih sodnikov Vrhovnega gospodarskega sodišča.
Stavke na Cipru se nadaljujejo
Delavci v britanskih bazah v Akrotiri in škofiji na Cipru so ob priliki razprave o ciprskem vprašanju v OZN nadaljevali stavko. Vse osnovne in srednje šole v Limasolu so zaprte, ker jih učenci eno-
stavno ne obiskujejo. Tudi delavnice in prodajalne so ostale zaprte. Da bi onemogočili demonstracije, so britanske oblasti prepovedale gibanje vsem Grkom med 12. in 27. letom starosti.
Doma in po svetu
—	Sovjetski ministrski predsednik N. Bulganin je poslal
zahodno-nemškemu kanclerju dr. Adenauerju pismo, v katerem mu predlaga učinkovitejše zbližanje med ZSSR in Zahodno Nemčijo.
—	Uradno so sporočili, da bo v dneh od 21. do 24. marca letos na Bermudih sestanek ameriškega predsednika Eisenhowerja in britanskega predsednika vlade Harolda Macmillana. Macmillan je izjavil, da bo okvir teh razgovorov zelo širok.
—	Na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR so sklenili, da bodo vrnili v domovino nekoliko zakavkaških narodov, ki so jih v letih 1943-44 množično izselili.
—	Delegacija jugoslovanskih sindikatov, ki jo vodi podpredsednik CO ZSJ Dragi Stamenković, je odpotovala na Poljsko. Delegacija se bo mudila na Poljskem dva tedna in bo proučevala poljsko sindikalno življenje ter delo delavskih svetov.
—	V razpravi o alžirskem vprašanju se je jugoslovanski predstavnik Dimce Belovski zavzel v Političnem odboru Generalne skupščine za neposredne razgovore med francosko vlado in predstavniki alžirskih upornikov.
Na seji Političnega odbora so Japonska, Filipini in Siam predlagali o alžirskem vprašanju kompromisno resolucijo.
—	Državni podtajnik za notranje zadeve FLRJ Andrija Pejović je sprejel na protokolarni obisk gospoda Pierra Bremonda, šefa začasnega urada visokega komisarja OZN za begunce v Beogradu.
Eisenhowerjev poziv
IZRAELU
Predsednik ZDA Eisenhower je ponovno pozval Izrael, da v skladu s sklepi Generalne skupščine OZN umakne svoje čete iz Egipta. V svoji pismeni izjavi je predsednik Eisenhower poudaril napore, ki so jih vložili ZDA in OZN, da bi dosegli umik izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. Ameriški predsednik je objavil hkrati tudi besedilo memoranduma ZDA. poslanega Izraelu 11. februarja letos, ki vsebuje načrt za izraelski umik. Ameriška vlada meni. je rečeno v izjavi predsednika Eisenhowera, da je »Izrael sprejel maksimum garancij, ki jih je lahko pričakoval v sedanjem položaju in ki mu jih je bilo mogoče dati, da ne bi škodovali drugemu.«
Sporočilo o novem pozivu ameriškega predsednika je objavljeno neposredno, ker je predstavnik Bele hiše za tisk sporočil, da je izraelski veleposlanik v Washingtonu odklonil ameriški načrt o umiku izraelskih čet iz Egipta. Izraelski veleposlanik je to stališče zavzel v
razgovoru z zunanjim ministrom Dullesom. Odgovor Izraela na zahtevo ZDA je negativen, je dejal ameriški predstavnik za tisk.
Odred JLA v Sinajski puščavi
Jezikovne pravice manjšin
Vladna »Wiener Zeitung« in glasilo avstrijskih socialistov »Arbeiter Zeitung« poročata, da je vrhovno sodišče v Avstriji sprejelo odlok, s katerim se je v načelu izreklo za uporabo hrvaščine oziroma slovenščine pred sodiščem, in sicer na podlagi čl. 7 državne pogodbe o upravnih in sodnih okrajih Gradiščanske. Koroške in Štajerskem, kjer živi hrvatsko oziroma slovensko ali mešano prebivalstvo.
Odlok vrhovnega sodišča poudarja. da imajo avstrijski državljani. ki pripadajo slovenski oziro-
ma hrvatski narodnostni skupini pravico, da govorijo pred sodiščem v slovenščini oziroma v hrvaščini brez tolmača.
Predstavniki socialne službe bodo obiskali Avstrijo
Skupina voditeljev socialne službe, ki jo vodi Radovan Papić, sekretar za socialno zaščito Zveznega izvršnega sveta bo v začetku prihodnjega meseca odpotvala na Dunaj. Jugoslovanski predstavniki se bodo mudili v Avstriji deset dni in se seznanili z organizacijo socialne zaščite. Ta obisk organizira OZN v okviru programa napredka socialne zaščite.
Sporazum z Avstrijo in Italijo
o liberalizaciji blagovnega prometa
Po obvestilih Jugopresa je Jugoslavija dosegla z Avstrijo in Italijo načelen sporazum, da je 10 odstotkov jugoslovanskega izvoza v ti dve državi mogoče svobodno koristiti navznoter celotne cone držav-članic za Evropsko ekonomsko so-
delovanje (OEEC). Sklep Sveta ministrov OEEC z dne 29. novembra lanskega leta priporoča članicam te organizacije, da na liberalni osnovi sklenejo z jugoslovansko vlado sporazume o liberalizaciji blagovnega prometa.
Truman odklonil obisk
Grčiji in Turčiji
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bivši predsednik ZDA odklonil vabilo, da bi marca obiskal Grčijo in Turčijo ob priliki obletnice »Trumanove doktrine«. Vabilo bivšemu predsedniku Trumanu sta poslala predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles na sugestijo grške in turške vlade. Truman je odklonil vabilo zaradi preobremenjenosti z drugimi zadevami. Sporočilo zunanjega ministrstva poudarja, da Eisenhower in Dulles obžalujeta, ker Trumanu ni mogoče odpotovati v Athene in Ankaro.
UVELJAVLJANJE KULTURNE KONVENCIJE S POLJSKO
V Varšavi so izmenjali ratifikacijske instrumente sporazuma o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko, ki so ga sklenili v Beogradu 6. julija lani.
Sporazum, ki bo veljal pet let, določa izmenjavo umetnikov in umetniških skupin, prevode raznih književnih del, obojestransko štipendiranje študentov, umetnikov in znanstvenikov ter vrsto drugih stikov med znanstveniki in kulturnimi delavci obeh dežel.
Športna prireditev pri našem Odredu v El Arišu
Pred dnevi je bila v taborišču jugoslovanskega odreda v okviru mednarodnih varnostnih sil v Egiptu tekma v odbojki med jugoslovanskimi vojaki in vojaki kolumbijskega bataljona. V taborišče jugoslovanskega odreda je prišlo na tekmo kakih 200 pripadnikov kolumbijskega bataljona skupaj z njegovim poveljnikom podpolkovnikom Combrerom. Tekmo je gledalo tudi
mnogo naših vojakov in oficirjev s komandantom odreda polkovnikom Radoševicem. Po tekmi, v kateri so zmagali jugoslovanski vojaki, je bila v oficirski menzi zakuska za oficirje in športnike kolumbijskega bataljona. V ponedeljek so povabili vojake našega odreda na nogometno tekmo z danskimi vojaki v taborišču norveških in danskih čet.
Okrepitev družbene kontrole na Poljskem
V sredo, 20. februarja se je začelo v Varšavi zasedanje novega Sejma. Najprej bodo poslanci izvolili maršala in njegovega namestnika, oziroma predsednika in več podpredsednikov. potem pa mandatne komisje in Državni svet. Nato bo vlada odstopila in parlament bo izvolil kandidata, ki mu bodo zaupali mandat za sestavo nove vlade. Na
koncu prvega dela zasedanja bodo izvolili komisijo, ki bo sestavila novi poslovnik Sejma.
Čez nekaj dni se bo Sejem znova sestal, da bo proučil sestavo nove vlade. Na tem zasedanju bo predsednik ministrskega sveta prebral svoj ekspoze. Potem bodo začele poslovati komisije, ki bodo obravnavale osnutke raznih zakonov ter gospodarskega plana in proračuna za leto 1957.
Poslanci sedaj mnogo govore o vprašanju interpelacij, ki so po njihovem mnenju važen činitelj kontrole Sejma nad delom vlade. Prejšnjemu Sejmu je bilo predloženih 77 interpelacij. Po novem poslovniku Sejma bo vlada dolžna odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih bodo zastavljali poslanci na zasedanju Sejma.
Glede komisij in določenih oblik dela Sejma še ni iskristalizirano enotno mnenje. Politični krogi so mnenja, da nobeno področje držav-
nega življenja ne sme biti ločeno od kontrole družbe. Nekateri poslanci tudi menijo, da bi bilo treba izločiti iz pristojnosti Državnega sveta posle v zvezi z ljudskimi odbori. Tudi za to področje bi bilo treba po njihovem izvoliti posebno komisijo.
POLJSKA
POSMRTNA REHABILITACIJA
Vojvodsko sodišče v Varšavi je rehabilitiralo dva voditelja podtalnih bojev med vojno, Jožefa Gumowskega in Edmunda Rosachaczkega. Leta 1952 so ju na podlagi lažnih dokumentov in izsiljenih izjav obsodili na smrt z obtožbo, da sta med vojno likvidirala napredne delavce. Istega leta so ju tudi usmrtili. Na predlog predsednika Vrhovnega sodišča pa so nedavno obnovili obravnavo, na kateri so ju oprostili obtožbe in ju popolnoma rehabilitirali.
POMURSKI VESTNIK. 21. febr. 1957
2
Lani 143 obrtnikov
odpovedalo obrt
Lani je popolnoma opustilo obrt 143, začasno pa ustavilo obratovanje 90 zasebnih obrtnikov. To je dokaz, da obrt v Pomurju rahlo nazaduje, čeprav so pogoji in potrebe take, da bi lahko napredovala. Nekatere obrti izumirajo, drugih pa je samo toliko, da komaj za silo zmorejo storitve v svojem okolišu.
Nekateri občinski ljudski odbori so doslej premalo skrbeli za napredek obrti v svojem okolišu; v njej so videli bolj proračunski kot
pa gospodarski činitelj, kar seveda ni moglo ostati brez posledic. Napačno je vse obrtne odpovedi pripisovati enemu samemu vzroku: prevelikim davčnim obveznostim, (take težnje so v vrstah samih obrtnikov), ko pa je med odpovedovalci precej takih, ki so se odrekli obrti zaradi starosti, bolezni ali boljšega zaslužka na drugem delovnem področju.
Prav tako ni mogoče oporekati, da so bile davčne obveznosti razdeljene vselej pravilno in skladno z gospodarsko zmogljivostjo in učinkom posameznih obrtnih strok in obratov. Pri razdeljevanju davčnih obveznosti je treba ločiti konjukturno obrt od uslužnostne. Res je, da je šlo v republiškem merilu mimo finančnih organov za okrog 1 miljardo dinarjev dohodkov predvsem konjukturne obrti, medtem ko so bili nekateri uslužnostni in pa tisti obrtniki, ki so pri opravljanju svojih poklicnih poslov močno podvrženi konkurenci industrije (čevljarji). premočno obdavčeni, zato je med odpovedovalci lepo število prav teh obrtnikov pa tudi uslužnostno obrt je nepravilno metati v en koš; velika je namreč razlika pri dohodku med modno šiviljo, ki pretežno šiva nove obleke, in njeno vrstnico, ki samo krpa in morda obrne mesečno eno ali dve obleki. V nekaterih primerih so bili preveč obdavčeni tudi obrtniki, ki so že zelo stari in delajo sami (v Pomurju je nad 60 let starih obrtnikov 162) ter se komaj preživljajo. Taki očanci si tako obzirnost tudi zaslužijo, kajti nepravilno bi bilo, če bi jim bile
pretirane davčne obveznosti edina nagrada za tisto, kar so kot mojstri nekoč dobrega storili za napredek obrtniškega naraščaja.
Mnogo preglavic pa delajo finančnim organom nerealne davčne prijave. Malo je namreč obrtnikov, ki svoje dohodke pošteno prijavijo. V turniškem okolišu je nekaj desetin čevljarjev. Njihove davčne prijave pa so večinoma zelo dvomljive, kajti težko je verjeti, da je imel čevljar, ki je v sezoni zaposlil tudi tujo delovno moč, letno samo 15.000 din dohodka. Ob takih davčnih prijavah je težko pravilno presojati in odmerjati obveznosti, saj ne preostaja davkarjem nič drugega, kakor da predpišejo obveznosti po splošnih merilih, ne upoštevajoč pri tem razne okolnosti, ki bi v primeru, če bi bila davčna prijava realno sestavljena, lahko vplivala na odmerjanje davka v prid obrtniku.
Obrt je dolžna dajati svoj delež za skupne potrebe v pokrajini, saj si je nemogoče predstavljati, da bi s kakršnimkoli popuščanjem zmanjševali njeno skupno obveznost v času, ko naraščajo tudi življenske potrebe naših ljudi. Te obveznosti je potrebno le bolj pravično razdeliti, da bo prispeval vsak po svoji zmogljivosti in iz nje izvirajočih dohodkov. O tem že razpravljajo na pristojnih mestih. Predlagajo naj bi bila uslužnostna obrt oproščena občinskega obrtnega davka, obrtniki, ki opravljajo pretežno popravilu in druge manjše usluge, pa naj bi bili samo primerno pavšalno obdavčeni.
S. K.
Med
petišovskimi lovci
O lovcih kaj malo zapišemo. Nam tudi ne sporočajo ničesar, čeprav je veliko zanimivega v njihovem življenju. Tokrat so se oglasili iz Petišovec. To je lovska družina, ki ima 5000 ha lovišč. Središče tega lovišča so naftna polja o Petišovcih. Velik del lovišča so lendavske in čentibske gorice, kjer je lov težak zato, ker je tamkaj trta, na katero je treba paziti. Lovišče je bogato zajcev, fazanov, jerebic, lisic, jazbecov, pižmavk, divjih gosi, rac in golobov. Ob Muri je veliko kljunačev. V potokih so vidre in dihurji. V Murski šumi je veliko malih jastrebov in drugih roparic.
*
Lani je Jože Koša našel v petišovskem močvirju mrtvega jelena. Jelen je prišel iz Madžarske. Hotel je preskočiti močvirnat jarek, toda zaletel se je v drevo, padel v močvirje in tam poginil. Bil je to mlad jelen z majhnimi rogovi, toda težak 150 kg.
Odkar so na madžarski strani odstranili žične zapreke in minska polja, je večkrat videti jelene na naših loviščih. Madžarski gozdovi obilujejo s takšno divjadjo, zato pričakujemo še več podobnih prehodno.
*
Petišovska lovska družina je kupila na otoku Pagu sovo uharico. Ta sova jih je stala 12.000 din. Uharica je namreč odličen pripomoček za lov na jastrebe in druge roparice. Lov na roparice je na ta način zelo zanimiv. Jastrebi in vrane kar naprej strmoglavljajo na uharico. S sovo je zato treba vedeti dobro ravnati. Razen tega je sova vedno pripravljena izpraskati človeka in mu pobegniti. Lovec Gonza se najraje ukvarja s sovo. Z njeno pomočjo je ustrelil že 26 velikih jastrebov, čez 20 malih jastrebov in preko 200 vran in srak. On tudi skrbi za velikega ptiča.
*
V	tej zimi so petišovski lovci imeli tudi lov na žive zajce, ki jih izvažamo v Francijo. Lovijo s petstometrsko mrežo. Sredi januarja so na ta način v štirih zaporednih pogonih ulovili 102 divja zajca. Čez polovico zajcev pa jim je uteklo, ker je bila mreža v snegu že od daleč vidna. V tem lovu je sodelovalo 60 gonjačev in 25 vrečarjev (ti lovijo zajce in jih dajejo v vreče). Ker izvažamo zajce v parih v razmerju dve samici na samca, a je samcev vedno več kot samic, je bilo tudi tokrat polovico zajcev preveč.
V	petišovsko lovišče prihaja tudi pisatelj Ferdo Godina na počitek iz Ljubljane. Prihaja k svojemu staremu znancu Francu Gonzi. Godina je velik prijatelj divjadi in prirode. Zanj je največ je razvedrilo opazovanje divjadi v naravi . . .
Drobne - zanimive
V	Angliji so izdelali prototip traktorja, katerega delo bodo lahko opravljali na daljavo. Usmerjajo ga po radiu. Traktorist je pravzaprav radiotelegrafist, ki sedi ob njivi in ukazuje traktorju, kje in kako naj orje, kdaj naj dvigne in kdaj naj spusti plug.
*
Svetovni rekord v nesnosti je prav gotovo dosegla kokoš nekega perutninarja v angleškem kraju Cudwort, ki je v 45 minutah znesla 10 normalno velikih jajc. Kokoš je izglodala bolna in več dni ni znesla nobenega jajca. Nekega predpoldneva pa je ob 10. uri in 5 minut znesla prvo jajce, vsako naslednje pa 5 minut kasneje.
*
V	skalnatem predelu, na katerem leži ves južni del Stokholma so dogradili največje protiletalsko zaklonišče na svetu. Sprejme lahko 20 tisoč ljudi.
* 
Čuvaj zoološkega vrta v Frankfurtu je
neko noč pozabil zapreti vrata, ki so povezovala kletke, v katerih so bili levi in tigri. Ponoči so levi vdrli v kletko, kjer sta bila tigra in oba — požrli!
Več sredstev za knjižnice
V	naših občinskih ljudskih odborih po vsej verjetnosti ni mnogo ljudi, ki vedo ceniti dobro knjigo in s tem knjižnice. Zaradi tega dobivajo ljudske knjižnice iz občinskih proračunov tudi tako neznatne zneske, da je o tem komaj vredno govoriti. Po 15.000 dobijo tri knjižnice v občini, po 10.000 dve za vse leto. Tudi v Soboti in v Ljutomeru dobita knjižnica in čitalnica premalo denarja iz proračuna za vzdrževanje in nabavo novih knjig.
Še nedavno smo govorili o knjižnicah tudi tam, kjer so imeli le po 38 knjig ali nekoliko več. Tamkaj so bile knjižnice le tako dolgo knjižnice, dokler ljudje teh nekaj knjig niso prečitali. Potem pa so knjige obležale na policah. Pametno je torej takšne knjižnice združevati. Pametno pa je tudi izposojati ali menjavati knjige iz manjših knjižnic z večjimi knjižnicami. Tako delajo že marsikje. Največ si knjižnice izposojajo odnosno zamenjujejo knjige s knjižnico v Murski Soboti, kjer je največ knjig.
V	vseh knjižnicah v Pomurju, razen v šolskih strokovnih in študijski knjižnici, je nad 50 tisoč knjig. To ni malo. toda 25 tisoč knjig je samo v Soboti, Lendavi in
Ljutomeru. Nad 1000 rednih bralcev pa je le v Soboti in Ljutomeru. Nad 500 v Lendavi, do 400 v Radencih, do 200 v 5 krajih in v 12 krajih do 100. Vsi najraje izbirajo leposlovne knjige in teh je v knjižnicah tudi največ. Sicer pa je tudi res. da dobre leposlovne knjige vsebujejo največ vrednot in tudi lepote. Zato pa je veliko odvisno od knjižničarjev, kako komu posredujejo kakšno knjigo. Morda je prav zaradi tega dobro, da je večina knjižničarjev iz vrst prosvetnih delavcev.
Dobro bi bilo tudi, če bi imeli povsod posebne prostore za knjižnice, vendar to marsikje ni mogoče. Tako so knjige v uradnih prostorih občinskih ljudskih odborov, kmetijskih zadrug, v šolali in drugod.
Škoda je le. da ni nikjer prostora za čitalnice. V Gornjih Petrovcih, kjer je bila čitalnica zelo dobro obiskana, so jo spremenili v stanovanje, knjižnico pa v ambulanto.
Za knjižnice bo treba bolj skrbeti. To je dolžnost občinskih ljudskih odborov, podjetij in članov ter odborov Socialistične zveze. Ni dovolj, če vedo naši prebivalci brati samo tako, kot so se v šoli naučili.
V. Širec
Živahnost v dijaškem društvu
Mladinsko kulturnoumetniško društvo »Dane Šumenjak« na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti je tudi letos začelo dokaj aktivno delati. Za svoje tamburaše je nabavilo novo garnituro instrumentov, tako da lahko vadita dve skupini. Tudi pevski zbor je aktiven. V tretji skupini društva delujejo
mladi talenti, ki se že nekaj let zbirajo okrog »Utrinkov«. To je literarni krožek.
Glasilo mladih literatov-srednješolcev iz Murske Sobote, »Utrinki« so letos le glasilo ekonomske srednje šole, kajti dijaki gimnazije ne nameravajo več sodelovati. Prvo številko letošnjega letnika so izdali v Prešernovem tednu na 18 ciklostiranih straneh. Na teh straneh zasledimo poezijo, prozo in tudi druge sestavke.
Dramska sekcija, ki je sicer veliko obljubljala se je po dolgem času le lotila Popovičeve »Jare meščanke«, ki bo velik dogodek na šoli. Dijaki nameravajo nastopiti v Soboti in tudi na podeželju. Pohvalo zasluži tudi sodelovanje ob Prešernovem tednu, ko so nastopili tamburaški, pevski in recitacijski zbor.
Dobro bi bilo poživeti šahovsko sekcijo, toda to bo morda storila pomlad, ko bo ob odbojki oživelo tudi šolsko dvorišče. Čim bo lepo vreme, bodo dijaki začeli tudi zrednimi lahkoatletskimi vajami.
st.
Na boljši poti
V Gornjih Petrovcih so pred zimo ugotovili veliko slabosti v političnem delu organizacij in društev, pa tudi občinskih forumov in komunistov. V začetku tega meseca so na občinski konferenci komunistov in na občinski konferenci Socialistične zveze ugotovili že znaten napredek. Največ so razpravljali o gospodarjenju v obrtnih podjetjih, kmetijskih zadrugah in tudi o delu ljudskega odbora. Veliko so razpravljali tudi o osnovah družbenega plana in proračuna. Naredili so plan gospodarjenja v občini s potrebnimi zadolžitvami posameznih forumov.
V pregledu političnega stanja v občini v preteklem letu so ugotovili, da je lani izstopilo iz Socialistične zveze 254 članov zato, ker so bile osnovne organizacije nedelavne. V letošnjem predvolilnem času je organizacija znova pridobila 104 člane. Na občnih zborih osnovnih organizacij so bila namreč poročila dobro pripravljena, kar nakazuje potrebno resnost pri delu. Medtem ko v petih vaseh lani niso izvedli letnega zbora Socialistične zveze, so bili letos zbori prav povsod. Povsod so tudi izbrali odbor in pripravili program dela.
Komisija za ideološko-politično delo občinskega odbora Socialistične zveze je letos pripravila tudi načrt predavanj. Izbrali so čez dvajset predavateljev, tako da bo v vsaki vasi več različnih predavanj. Nekaj predavateljev so naprosili tudi iz Murske Sobote. V izobraževalno delo so vključili tudi žene zadružnice, ki so že imele seminar. Na tem seminarju je bilo okrog 60 žena iz vse občine. Te žene bodo nadaljevale začeto delo po vaseh, tako da se bodo žene povsod seznanile s temami iz družinske vzgoje, kmetijske proizvodnje, vrtnarstva, in perutninarstva ter družbenega upravljanja.
Ob vsem tem so ugotovili, da je treba krepiti stike s prebivalstvom, zboljševati delo organov družbenega upravljanja, kot so šolski in drugi odbori in sveti, ki naj poročajo o svojem delu večkrat tudi na zborih volilcev. Posebej so ugotovili, da
je potrebno posvetiti veliko več pažnje mladini in delu mladinskih organizacij, ki jih je v občini več kot polovica manj. kot lani.
Med društvi so najboljši gasilci, kar je pripisati izredni tradiciji teh društev. Toda tudi gasilci so se premalo ukvarjali z družbenimi in društvenimi problemi, temveč so se ukvarjali predvsem z gradnjo domov. Tako so gradili v Boreči, Martinju, Peskovcih, Budincih in Neradnovcih. Pripravljali so gradnjo v Križevcih, Stanjevcih, Šulincih, Domanjševcih in Malih Dolencih. Pri delu jim mnogo pomagajo prebivalci.
Poživitev političnega dela je opaziti tudi v svetih ljudskega odbora in v drugih odborih ter organih. Trenutno o večjih uspehih še nemoremo govoriti, vendar pa volja in dosedanja prizadevanja precej obetajo.
V. Š.
Delo ljudske univerze v Lendavi napreduje
V letošnjem letu so posvetili v lendavski občini posebno pozornost vasem z madžarsko narodno manjšino. Kljub pomanjkanju predavateljev, ki obvladaj madžarski jezik, so bila v mnogih vaseh že predavanja, v nekaterih celo po dve. V zadnjih dveh mesecih se je zvrstilo preko 60 predavanj, kjer odpade 36 na predavanja, ki jih je organizirala KZ Lendava. V posameznih vaseh je bilo za predavanja veliko zanimanja kot n. p. v Dobrovniku, Kapci Mostju itd. To nam potrjuje tudi število obiskovalcev, saj je predavanja poslušalo okrog 2.500 ljudi.
— jo
Starši zahtevajo:
Ven s človekom, ki nam kvari mladino
V soboškem Dijaškem domu se hrani in vzgaja 82 fantov in deklet iz vsega Pomurja. Dom nadomestuje starše mnogim otrokom padlih borcev NOB, žrtvam zadnje vojne in otrokom brez staršev — torej tistim, za katere je družba tudi dolžna skrbeti. Mladi državljani obiskujejo od tu gimnazijo, srednjo ekonomsko in vajeniško šolo.
Zadnjo nedeljo so imeli v domu roditeljski sestanek. Starši in skrbniki so prišli iz vse pokrajine. Beseda je dala besedo in pomenili so se o marsičem koristnem.
Vzdrževalnina v domu znaša 4 tisočake in je menda najnižja v Sloveniji. Za vzdrževalce pa pomeni kljub temu dokajšnjo žrtev. Na sestanku so se domenili, da bodo vzajemno premagali težave, s katerimi se mora boriti upravno vodstvo: po lastni ceni bodo domu posredovali prehrambene potrebščine, da bo laže izhajal.
Zanimali so se kajpada tudi za učne uspehe in disciplino dijakov, saj imajo vso pravico do tega, kajti
če že toliko žrtvujejo za svoje otroke, jim tudi ne more biti vseeno, kako napredujejo v šoli in v kakšnem okolju jih vzgajajo.
V domu ima družinsko stanovanje mož, ki se je z svojo ženo zakonito razšel. Od tedaj ni več pravega nočnega miru v domu, pa tudi nekateri zgledi so taki, da lahko na doraščajočo mladino vplivajo samo kvarno in tako rušijo vzgojna prizadevanja v zavodu. Dom potrebuje tudi večje prostore, tako nimajo bolniške sobe, pa tudi učilnica je že premajhna za toliko dijakov. Uprava je ukrepala in posredovala . . . Prizadeti že ima v rokah sodno odpoved, vendar se izselitvi kljubovalno upira, čeprav mu je zagotovljeno samsko stanovanje.
Ko so udeleženci roditeljskega sestanka to slišali, so javno zahtevali: »Gremo, pa ga sami deložiramo!«
Njihova zahteva je upravičena, zlasti še zato, ker gre za mlade ljudi, katerim dolgujemo posebno pozornost in skrb. Zakonitost je brez dvoma koristna in potrebna stvar, toda goli paragrafi včasih zaostajajo za resničnim življenjem. In mar niso tudi v tem primeru? Odgovorni čintelji naj zadevo takoj rešijo, kajti to je nedvoumna javna zahteva — ne samo dijakov, ki živijo v domu, marveč tudi njihovih staršev in skrbnikov, skratka vseh, ki jim je pri srcu napredek teh otrok. Taki zahtevi pa se mora podrediti tudi posameznik.
Sedmo tehnično odkritje tega stoletja je prašek DDT s skupino drugih insekticidov. Pravzaprav so iznašli ta prašek že leta 1874, vendar so začeli z njim uničevali mrčes šele leta 1939. Skupina insekticidov pa ne uničuje samo mrčesa, marveč tudi povzroča pravo »kemično revolucijo« v kmetijstvu.
Tri iz Ljutomera
Na posvetovanju zaupnikov Delavske enotnosti, ki ga je sklicalo občinsko sindikalno vodstvo v Ljutomeru, so ugotovili, da je število naročnikov tega delavskega lista sicer nekoliko porastlo, toda drugi so ga spet odpovedali. Največ naročnikov ima v presiškem rudniku, ljutomerski opekarni in še v nekaterih podjetjih. V listu pa zasledijo premalo prispevkov iz domačih kolektivov in krajev. Na posvetovanju so sklenili, da bodo pridobivali nove naročnike ter z oglasi in razpisi tudi gmotno podpirali svoj list.
Pred dnevi je bil v Ljutomeru seminar za novoizvoljene blagajnike sindikalnih podružnic. Pomenili so se o finančnem poslovanju v letošnjem letu in izrazili željo, da bi jim upravna vodstva sindikalnih podružnic bolj pomagala kot doslej.
*
V četrtek. 14. februarja popoldne so imeli pri Jeruzalemu ustanovni občin zbor Društva prijateljev prirode. Za društvo se je že priglasilo čez 80 članov. Na zboru so razpravljali o turistični postojanki, ki bi jo bilo potrebno čimprej odpreti, saj slovi Jeruzalem ne le po svoji najboljši kapljici, marveč tudi po naravnih lepotah. Poslopje za postojanko že imajo in ga bo treba le dostojno opremiti. Društvo bo prirejalo za svoje člane izlete v naravo. skrbelo pa bo tudi za kulturno razvedrilo gostov in gostujočih delovnih kolektivov. V ta namen si bodo omislili tudi priprave in šotore za taborjenja v naravi.
V nedeljo občni zbor
Po uspešnem delovanju Aerokluba v lanskem letu se obeta letos še večja aktivnost članov tega kluba. Toda vsi načrti za letošnje delovanje so vezani na znatna finančna sredstva. Tako bodo rabili samo za hanger 2 milijona din. za nakup letečega parka 1 milijon in za manjše potrebe še nekaj desettisoč.
Kako bodo prišli do teh sredstev? O tem bodo razpravljali na letnem zboru kluba v nedeljo predpoldne v hotelu Zvezda. Na občni zbor, ob 9. uri vabijo letos tudi starše otrok, ki delajo v klubu, kar je zelo razveseljivo dejstvo.
Sestanek Socialistične zveze v Kupšincih
Minuli petek je bil v prostorih osnovne šole v Kupšincih množični sestanek Socialistične zveze, ki se ga je udeležilo okoli 60 članov. Med gosti iz Sobote sta bila org. sekretar OK ZKS Jože Vild in predsednik obč. LO Jože Velnar.
Člani Socialistične zveze so se ob tej priložnosti pogovorili o programu dela organizacije v letošnjem letu, o nekaterih važnejših dogodkih doma in po svetu ter o nabiralni akciji za izpopolnitev knjižnice.
Med drugim so razčistili tudi nekatera sporna vprašanja, ki so se zadnji čas pojavila v vasi med mladinsko organizacijo in posameznimi vaščani zaradi osebnih nesporazumov. Menimo, da je prav, da so to reč na pameten način odstranili z dnevnega reda, kajti v nasprotnem primeru bi vedno večje medsebojne razprtije lahko le zavirale uspešno delo Socialistične zveze in ostalih Organizacij v Kupšincih.
-f-
Sodobno gospodinjstvo št. 12
Zadnja lanskoletna številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki je zaradi tehničnih ovir izšla šele pred nedavnim, kaže vedno večjo praktično usmerjenost te revije. Skoraj v vseh prispevkih so napotki, ki se jih lahko posluži sleherna naša družina.
Mimo uvodnika, ki kritično osvetli našo prvo mehanizirano pralnico na vasi, je v zvezku marsikaj zanimivega o novih zaščitnih lakih za pod in za vse druge lesene dele stanovanjskih gradenj, ki jih bo medvoška tovarna »Color« začela še letos proizvajati za široko potrošnjo. — Kdor si preureja stanovanje, mu bo zelo koristil članek o predelavi ležišč in o pregrinjalih za sodobna ležišča. Predelava pa tudi sama pregrinjala, ki jih svetuje avtor članka, niso draga, kljub temu pa zelo praktična, trpežna in lepa.
Naslednji prispevek vas bo s sliko in besedo seznanil z lepo in vsestransko uporabno jedilno posodo iz domače keramike, kakršno izdelujejo ali pa jo bodo v kratkem izdelovali v Libojah. — Odveč tudi ne bo članek o kisanju mleka. Resda vsakdo ve, da je kislo mleko zdravo, marsikomu pa le ni znano, kakšno mleko smemo kisati in kako moramo z njim ravnati, da nam ne bo škodovalo.
Zadnje strani tega zvezka so kakor običajno napolnjene z jedilniki in recepti za manj znane jedi in z navodili za ročno delo; tokrat boste brali o vezeninah in o kvačkanih narodnih motivih.
Perutninarji pa bodo verjetno z veseljem prebrali prispevek o pravilni negi perutnine pozimi, ki pomaga, da kokoši kljub mrazu pridno neso.
POMURSKI VESTNIK, 21. febr. 1957
3
Rešimo nedograjene
zadružne domove
 Skoraj deset let bo minilo, odkar smo začeli graditi zadružne domove. Vasi. kjer so se prebivalci zavzeli za gradnjo vaškega kulturnega in v neki meri gospodarskega središča, imajo od zadružnih domov veliko koristi. Težje je tam, kjer so domovi zgrajeni v surovem stanju, prebivalcem vedno pred očmi, a jih kljub velikim potrebam ne morejo uporabljati. Najtežje pa je tam. kjer sploh ni zadružnih domov in se rešujejo nekako z gradnjo gasilskih domov, ki bi naj vsaj malo nadomestili zgradbo za kulturno in podobno dejavnost.
Nedograjenih zadružnih domov jo v Pomurju veliko. Za dograditev skoraj nikjer ni dovolj sredstev, zato se kmetijske zadruge ne odločajo za nadaljevanje gradnje in se sploh otepajo tega bremena, namreč lastništva zadružnih domov. Le v Beltincih in Hotizi sta kmetijski zadrugi pripravljeni žrtvovati po en milijon din za nadaljevanje gradnje, vendar potrebujeta še po štiri milijone din za dokončno dograditev.
V nekaterih vaseh so zadružne domove že preuredili v stanovanja, drugod to nameravajo ali pa že delajo. Tako menijo, da bodo najbolje rešili ta pereč problem v Lutvercih. V Dokležovju pa se ogrevajo za to, da bi spremenili zadružni dom v šolo. Podobne težnje imajo tudi drugod, kjer je šola problem. V Apačih so del zadružnega doma uredili v zasilno telovadnico in menda tudi drugod pomišljajo na kaj takšnega.
Kako doseči smotrnejše delo v gradnjah zadružnih domov? Kako omogočiti prebivalcem dograditev in s tem ustvariti pogoje, da bodo zadružni domovi služili svojemu namenu? To je tembolj problematično zaradi tega, ker so se marsikje lo-
tili gradnje na mestu, ki ne ustreza namenu, da bi bil zadružni dom v resnici središče vaškega življenja in dogajanja. Potrebnih je okrog 50 milijonov dinarjev. Ali je mogoče samo z lastnim trudom zbrati primerna sredstva, ali naj zadruge najamejo posojila? To so vprašanja, s
katerimi se je treba ukvarjati zato, da ne bodo nastali iz zadružnih domov, vsaj tam, kjer so v surovem stanju že zgrajeni, nekakšni zmazki brez posebnega pomena za vas in okolico, zato da ne bodo ob stanovanjih le mrtve dvorane ali pa namesto kulturnih domov le skladišča.
Knjiga za gozdne delavce
Z namenom, da prikaže gozdnim delavcem pravilno pripravo in ustrezne pripomočke za ročno orodje in njegovo nego. je izdala Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani knjigo Ročno orodje gozdnega delavca za obdelavo lesa«, ki jo je napisal univ. doc. ing. Zdravko Turk. Na 112 straneh je pisec opisal vse, kar je treba vedeti v zvezi z ročnim orodjem. Celih 50 strani je posvečenih raznim vrstam žag, 35 strani je posvečenih raznim vrstam sekir, ostalo pa lupilnikom za lupanje, klinom za žaganje in cepljenje, dogarskim klavnicam, rezilnikom, cepinom, obračalkam (mačkom), dolžinskim meram in ščitnikom za kolena (nakolenkam). Med besedilom je 120 slik, ki besedilo dobro pojasnjujejo.
Dvakrat več članov RKS
v soboški občini
Preteklo leto pomeni za Rdeči križ v soboški občini prelomnico, saj deluje sedaj 50 osnovnih organizacij s 4.952 člani. Število članov je naraslo za približno enkrat. Zabeležili so sicer 122 odstopov v času. ko so prenehali razdeljevati pakete in druga darila, toda s temi ljudmi niso prav nič izgubili, saj so bili člani zgolj zaradi materialnih koristi. V občinskem okolišu deluje 31 postaj prve pomoči, v katerih so pomagali 421 prebivalcem, 32 pa so jih napotili v bolnišnico.
Prirejali so tudi zdravstveno-prosvetna predavanja in tečaje, ki pa se niso povsod najbolje obnesli, predvsem zaradi tega. ker udeleženke še niso čutile zadostne potrebe po takem izobraževanju (Mačkovci, Puconci), ponekod pa so dobivali premalo pomoči od Socialistične zveze. Tečaji so bili brez ustalje-
nih programov. V bodoče bo potrebno določiti, kdo je pravzaprav organizator teh tečajev in kdo je zânje tudi odgovoren. Na Tišini in v M. Soboti imajo težave s prostori.
Na pobudo vaških organizacij RKS so ponekod opravili večja ali manjša asanacijska dela (vodnjak v Bokreči, Dolini itd.), za kar so člani prispevali čez 1700 prostovoljnih delovnih ur.	-ko
Športne vesti iz Lendave
Lendavski šahisti so tudi letos delavni. Začeli so s turnirjem za III. in IV. kategorijo. Sodeluje 24 šahistov. Odigrana sta bila tudi brzopotezna turnirja za januar in februar. Na prvem mestu  je zanesljivo zmagal Peter Gal, ki je odločil v svojo korist vse partije razen ene remizirane. Prvo mesto na drugem turnirju je pripadlo Karlu Vargi.
Z uspehom so letos začeli tudi kegljači Nafte. V dveh prijateljskih srečanjih so se pomerili s sovrstniki iz Varaždina in Čakovca. Doseženi so bili naslednji rezultati: Nafta : Železničar (Varaždin) 591:588 v mednarodnem slogu, Nafta : Železničar (Varažd.) 542:541 v narodnem slogu, Nafta : Tekstilne (Čakovec) 652:590.
V zadnjih mesecih je v Lendavi tudi veliko zanimanje za namizni tenis. Posebno aktivni so mladinci-dijaki. Prirejen je bil turnir, na katerem je sodelovalo 8 mladincev. Prvo mesto je osvojil Evgen Sep. — V kratkem bo začela delovati sekcija za namizni tenis tudi v okviru TD »Partizan«.
Soboški taborniki na Pohorja
Tudi letos je vodstvo taborniškega rodu »Veseli veter« priredilo smučarski tečaj, ki je trajal od 1. do 5. februarja. Udeležilo se ga je 19 članov.
S smučmi in težkimi nahrbtniki smo 1. februarja krenili iz M. Sobote. Naš cilj je bil taborniški dom »Pri bistrem izviru«. Zgradili so ga taborniki iz Slovenske Bistrice. Tečaja smo se zelo veselili, saj smo pričakovali obilo snega.
Ko smo se peljali proti Slov. Bistrici, so se nam obrazi zresnili; le tu pa tam se je lesketala snežna lisa, kar je bilo za nas premalo. Upali smo, da bomo na Pohorju videli več snega, vendar smo se tudi tam razočarali. Zaradi nagle, močne odjuge se je domala ves sneg stopil.
Iz Slov. Bistrice do doma smo pešačili slabe štiri ure. V domu smo se znašli ob treh popoldne. Zgrajen je iz lesa. V njem je električna razsvetljava. V dnevni sobi je precej zabavne literature. V bližini doma pa sta dve kmetiji.
Po prihodu smo popili vroč čaj in se kljub utrujenosti smučali na obronku bližnjega gozda. Čeprav smo imeli dobro namazane smuči, nam ni najbolje drselo.
ves naslednji dan smo izkoristili za smučanje. Urili smo se v slalomu. smuku in skokih. Ko smo se opoldne vračali h kosilu, je sonce tako pripekalo, da smo si slekli srajce in se sončili. Petčlanska skupina je odšla na izlet k Trem kraljem. To je ena izmed številnih izletniških točk v okolici (Veliki vrh. slap Šumik. Črno jezero. Bistriški Vingart itd.).
3. februarja je začel sneg naglo kopneti. Pokvaril nam je nadaljnji smučarski užitek. Napotili smo se k
slapu Šumik. Izgubili pa smo voljo do smučanja po blatu, zato smo rajši posedeli v sobi, igrali šali, domino itd. Zvečer pa sta nas obiskala bistriška tabornika.
Zadnji dan. 4. februarja, smo očistili dom in okolico. Za kosilo nam je Milan skuhal izvrstne »dödöle«. Sneg se je poslavljal, toda dva najbolj vneta smučarja sla komaj sedaj odnehala. Ogledali smo si tudi Debelo hojko, ki je stara približno 150 let, visoka 50 metrov in meri v premeru 2 metra.
Smučarsko tekmovanje je odpadlo zaradi pomanjkanja snega. Naslednje jutro smo zapustili prijazni dom, se podali v okolico in se sončili, dokler . . .
98 LET STARA
Dne 16. februarja je umrla najstarejša prebivalka vasi Križevci v Prekmurju, BER Rozalija, ki je dočakala 98 let.
Vse do svoje smrti se je počutila prav dobro in je rada pela. Bila pa je že nekaj let popolnoma slepa. Zapustila je dva sina in tri vnuke.
Poln kamion eksploziva se je zrušil v Savo
Kamion »Laste« iz Beograda je prevažal eksploziv na cesti Ljubljana—Zagreb. Pri Čateških toplicah se je hotel izogniti drugemu kamionu, ki je proti prometnim predpisom vozil po sredini ceste. Šofer prvega kamiona je dobro vedel, kakšna katastrofa bo nastala, če pride do trčenja. Izognil se je kolikor mogoče na desno, toda kamion je zdrknil s ceste, zdrvel po nasipu in padel v Savo.
Šofer je še v zadnjem hipu skočil iz njega, škoda je precejšnja, bila pa bi še večja, če bi prišlo do eksplozije.
Kako globok je sneg
na južnem tečaju
Ugledni ameriški znanstvenik Edvard Remington, ki raziskuje ledeno zemljino površino, bo odpotoval na Atarktiko, da bi izmeril debelino leda in snega na Južnem tečaju. Remington namerava izkopati 30 metrov globoko jamo in meni, da bo v tej globini naletel na pepel, ki ga je veter zanesel na Južni tečaj ob izbruhu ognjenika Krakatau leta 1883 ter do slojev avstralskega peska, ki so ga tja nanosili viharji.
Znanstvenik Remigton meni, da je sneg na Južnem tečaju debel od 1800 do 2400 metrov.
KRATKE IZ POMURJA
Na soboški gimnaziji so ustanovili strelsko družino
V	preteklem tednu je bil na soboški gimnaziji ustanovni občni zbor strelske družine »Mura«. Udeležilo se ga je precej dijakov, izvoljeno vodstvo pa se nadeja, da se bo število članov kmalu povečalo na 60.
Sklenili so marsikaj koristnega; predvidevajo tekmovanja med posameznimi razredi, tekmovanje za gimnazijsko prvenstvo, tekmovanja za kategorizacijo strelcev in tekmovanja z ostalimi šolami in družinami v M. Soboti in okolici.
Borovo gostüvanje
V	nedeljo, 24. februarja bodo vaščani Otovec prvič priredili Borovo gostüvanje. Pri obredu jih bo sodelovalo okrog 120. Čisti dobiček od prireditve bodo dali za novo motorno brizgalno.
Kaj bo iz njega
Š. P., doma iz okolice Beltinec, je šele 15 let star, a je lani že prišel navzkriž s paragrafi, ko je vlomil pri nekem sosedu in odnesel manjšo vsoto denarja. Takratni vzgojni ukrepi, s katerimi bi naj poboljšali mladega dečka in ga spravili na pot poštenja, pa niso imeli uspehov. V novembru je ukradel sosedu M. K. lovsko puško. V hiši je bil takrat samo stari oče. Deček se je z njim razgovarjal. Ko pa je odhajal, je stopil v nezaklenjeno drugo sobo in iz nje odnesel puško. Pozneje je puško prodal in tako je prišla tatvina na dan.
V	Hotizi prednjači
mladina
Trditev, da naša mladina noče delati, gotovo ne drži. Z dobro voljo se da marsikaj doseči — pravijo v Hotizi. To so potrdili z zadnjo kulturno prireditvijo, s katero so gostovali tudi na drugih odrih v občini. V vasi imajo tečaj za prosvetljevanje kmečke mladine.
Genterovčani so voljni marsikaj prispevati
V	zvezi z ustanovitvijo osemletne šole v Genterovcih je že bilo mnogo prahu. Poleg občinskega ljudskega odbora v Lendavi, ki je ves čas podpiral težnje vaščanov, so jih končno podprli tudi merodajni na okraju. Za učilnico so vaščani pripravljeni marsikaj prispevati s prostovoljnim delom.
Avtobus v jarku
Tovorni avto, last avtoprevozništva Marije Lah iz Maribora, je 31. januarja 1957 zjutraj obstal na nekem ovinku v Lutvercih. Šofer je odšel po opravkih, ni pa prižgal signalnih luči, čeprav je bila tema. Kmalu nato je privozil na ta ovinek avtobus redne proge Maribor—Radgona z 18 potniki. Cesta je ozka in na ovinku nepregledna. Tovornjak bi na tem mestu sploh ne smel parkirati.
Da bi avtobus ne zadel v tovorni avto, je šofer v zadnjem hipu krenil v levo, kar mu je uspelo, sicer bi prišlo do karambola, a je zaradi ozke ceste zavozil v jarek in še zadel električni drog. K sreči se ni nikomur nič zgodilo, le na avtobusu je škode za okrog 30.000 dinarjev.
Kino-projektor
v Turnišču
Prosvetni dom v Turnišču je med najlepšimi v lendavski občini. Že lani so se vaščani potegovali za kino-projektor, začeli so urejevati prostore. Upajo, da se bo njihova želja kmalu uresničila.
MLADI LJUDJE IN OBRT
Sedanje števili) vajencev v Pomurju je enako številu pred tridesetimi leti, se pravi, da v tem pogledu nismo napredovali. Lani se je število vajencev celo zmanjšalo od 190 na 174, kar je v glavnem posledica obrtnih odpovedi.
Vzrokov za »stopicanje na mestu« je več. Mladina, tudi kmečka, se rajši vključuje v industrijo in druge gospodarske panoge, ker vidi v obrti manj življenjske prespektive. Obrti še ne vrednotimo dovolj in povsod kot enakopravno in družbeno koristno delo. Tudi zapostavljanje in izkoriščanje vajencev (neredno plačevanje predpisanih prejemkov, nadurno delo, zaposlevanje pri poljskih in drugih nepoklicnih delih itd.) v določeni meri odvrača mladino od obrtnih poklicev. V socialističnih obrtnih obratih za učence še ni urejeno vse tako, kot bi moralo biti; večkrat so vajenci kurirji ter nabavljači cigaret in malic, ni dovolj skrbi za njihovo strokovno in splošno izobraževanje. V obrtnih šolah očitno primanjkuje strokovne literature in učnih pripomočkov v domačem jeziku, tako da mora učno osebje segati po tuji literaturi. ki pa mladim ljudem ni dostopna. Tudi razmerje med strokovnimi in splošno-izobraževalnimi učnimi predmeti v poklicnih šolali še ni povsem zadovoljivo. Obrtniki zatrjujejo, da so strokovni predmeti zapostavljeni. V splošno-izobraževalnih obveznih šolali je premalo agitacije in prizadevanja za vključevanje mladine v obrtne poklice. Občine so dosedaj v glavnem samo potrjevale učne pogodbe, niso pa tudi skrbele dovolj za vključevanje mladih ljudi v obrt.
Napredni obrtniki pripisujejo veliko važnost politehnični vzgoji mladine v obveznih šolali in poklicnim posvetovalnicam, ki naj bi smeleje usmerjale mladino v obrt. Obrtne mojstre, ki dajejo vse od sebe za vzgojo mladega naraščaja, bi bilo potrebno nagrajevati in jim dati javno zadoščenje. Lani je bilo par primerov (vajenec pri ključavničarskem mojstru Karbi v Ljutomeru), da so vajenci pokazali pri opravljanju pomočniških izpitov tolikšno teoretično in predvsem praktično znanje, ki ga zahtevajo že od bodočih mojstrov. V socialističnih obrtnih obratih naj bi učence vzgajali najbolj sposobni in izkušeni pomočniki. Dosedanjo prakso, ki je bila v večini primerov prav nasprotna, je potrebno opustiti. Prizadevanje za vzgojo obrtniškega naraščaja naj bi dobilo zaželeno stimulacijo tudi v premijah in tarifnih pravilnikih.
V bodoče nameravajo prirejati posebna predavanja za šolsko mladino, ki zapušča obvezne šole in se odloča za poklice. Najboljši obrtni strokovnjaki naj bi to mladino oh koncu vsakega šolskega leta seznanili s prednostmi, vlogo in perspektivami posameznih obrtnih poklicev, posebno še tistih, ki jih v pokrajini najbolj pogrešamo. Uresničitev tega predloga z letne skupščine okrajne obrtne zbornice bo no mnenju samih obrtnikov mnogo prispevala k temu da se za obrt ne bodo odločali samo najslabši učenci, ki v drugih gospodarskih panogah nimajo posebnih izgledov, pač pa tudi tisti, ki bodo s svojim solidnim, znanjem prinesli osvežitev v vrste mladih obrtnikov.
S. K.
Kulturne novice
iz Dokležovja
Ko je snežna odeja pregrnila pokrajino, se je pričelo tudi v Dokležovju pestro kulturno življenje. V šolski sobi je skoro vsak večer pozno v noč svetila luč. Učili smo se komedijo »Vozel« in jo tudi z uspehom postavili na oder. Gostovali smo v Lipovcih in Melincih. Baje so bili gledalci zadovoljni z nami. Poslovili so se z besedami: »Pa še pridite!« Zdaj pa vneto pripravljamo igro »Domačija« in spevoigro »Vasovalci«.
Tudi obletnico Prešernove smrti smo dostojno proslavili. Nastopil je pevski zbor. dramska skupina pa je dramatizirala nekaj njegovih del.
Naše društvo je na predlog nekaterih članov pripravilo ekskurzijo v Mursko Soboto. Ogledali smo si Tovarno mlečnega prahu, Tovarno mesnih izdelkov, Tiskarno in Pokrajinski muzej. Med drugimi zanimivostmi smo v muzeju videli tudi »baden«, ki je dolga desetletja stal v Lukačevi kleti v Dokležovju. Povsod smo bili lepo sprejeti in se vodstvom vseh navedenih podjetij zahvaljujemo za prijaznost.
Kakor vidite, tudi mi delamo in se trudimo.
Toda vse nas tare samo ena stvar: naš zadružni dom. v katerem bo (če bo) tudi dvorana. Sedaj se stiskamo v razredu na majhnem, polomljenem odru. ki je star že triintrideset let. Pred vsako predstavo moramo šivati kulise in zavese, zabijati pod, če hočemo, da se pod nami ne polomijo trhle deske. Da, naš zadružni dom! Morda bodo imeli naši pozni rodovi več sreče in bodo lahko nastopali na velikem, zidanem odru. Morda bo dvorana opremljena s stoli in ne bo treba sedeti gledalcem na izposojenih, neskoblanih deskah. Za nas so to le sanje . . . Toda še bolj verjetno je. da se bo ta stavba bodočnosti« prej zrušila in bodo tudi naši zanamci ob kulturni užitek.
Nina.
Čebelarski kotiček
Edina pot iz krize: obnova medovitih pasišč!
Izkušenega sadjarja Ludvika Kosija iz Bučkooec naši bralci prav gotovo dobro poznajo, saj se s svojimi prispevki večkrat pojavi na naši kmečki strani. Svoja dognanja in izkušnje rad posreduje tudi drugim. Tokrat nam je poslal prispevek o čebelarstvu, ki ga bomo v tem kotičku objavili v nadaljevanjih. Morda pa se bo oglasil še kakšen izkušen čebelar?
Svojčas, ko je še ajda izdatno medila, SMO S SODOBNIMI PANJI, čebelnjaki in drugimi napravami izboljšali čebelarstvo kot gospodarsko panogo.
Mnogi čebelarji so izdali precejšnje zneske denarja za te lepe in koristne reči v nadi, da se bodo bogato obrestovale. Toda ajda, od katere smo si vedno največ obetali, je nenadoma odpovedala in ni pričakovati spremembe na boljše, ker so tudi drugod zakrneli njeni medovniki. Poleg te najboljše dobrotnice čebeljega rodu so skozi desetletja spričo ugodne lesne trgovine usahnili tudi medeni viri po gozdovih z izsekavanjem kostanjev, lip. javorov in drugih medovitih gozdnih rastlin, na katerih so imele nekoč čebele vse leto dovolj paše.
Zato je dandanes samo ena pot iz čebelarske krize in to tista, ki nas vodi k široki obnovi medovitih pasišč. Čebelarji smo pred vsemi poklicani, da jih obnovimo! Travniki ne prihajajo toliko v poštev za izboljšanje čebelje paše, ker jih je mogoče boljše izkoristiti s kakovostnimi travami za živinsko krmo; pač pa polja in posebno GOZDOVI, kjer lahko z medonosnim drevjem povečamo tudi vrednost kurivnega in tehničnega lesa.
(Nadaljevanje sledi)
Pravilna skrb za otroke
padlih borcev
Organizacija Zveze borcev v Lendavi šteje 127 članov. Delo v zadnjem letu je bilo zadovoljivo. Posebno pozornost je odbor posvetil devetim otrokom padlih borcev na območju, kjer deluje organizacija. Vsi otroci obiskujejo razne šole širom naše domovine. Člani so bili mnenja, da bi nekateri bili potrebni večje denarne pomoči, posebno oni, ki se šolajo v večjih mestni. Za vse otroke padlih borcev je 4. julija lani odbor organiziral svečan sprejem. kjer so bili vsi pogoščeni in prejeli razna darila. Odbor je skrbel tudi za grobove padlih borcev. posamezni člani so pomagali pri izvenarmadni vzgoji mladine. Za člane sta bila ob priliki Dneva vstaje organizirana dva izleta. Premalo je bilo storjenega za vključevanje novih članov, saj je v Benici, Pince marofu in Petišovcih še več takih, ki so izven organizacije in so sodelovali z NOB.
Za požrtvovalno delo je odbor pohvalil člana odbora: Vladimira Vujnoviča in Hinka Zajtla.
Zavarovali bodo polja pred poplavami
Tako so sklenili na zboru volivcev v Dolnji Bistrici, ko so razpravljali o gradnji obrambnega nasipa. Tamkaj namreč Mura prestopa nizke bregove in s poplavljanjem povzroča veliko škode. Lani je Mura kar dvakrat preplavila bistričko zemljo. Najprej je bila poplava spomladi. ko so kmetje že zasejali koruzo in krompir. Velike površine teh posevkov so bile uničene. Mnogi so zemljo ponovno preorali in zasejali. Tik pred žetvijo pa je nastopila druga poplava in jim znova pobrala pridelek. Za tiste, ki imajo pretežni del zemljišča v poplavnem področju, je bil to težek udarec. Občinska komisija je ocenila škodo na 2 milijona din.
To je povzročilo bitko za grad-
njo obrambnega nasipa.
Vsa potrebna pota sta storila krajevni odbor in osnovna organizacija Socialistične zveze. Stvar je tako daleč, da je zagotovljena pomoč sekcije za regulacijo Mure. s pomočjo katere je dodeljen gradnji nasipa poldrug milijon din. To je znesek, s katerim vsega ni mogoče narediti, vendar je dovolj, če bodo vaščani sami pomagali s prostovoljnim delom in samoprispevkom.
O tem so razpravljali na zboru volivcev. Sklenili so, da bo vsako gospodarstvo dalo za gradnjo nasipa deset prostovoljnih delovnih dni.
Tako bodo bistričani dosegli dva uspeha v enem letu. Prvi je elektrifikacija, drugi pa zavarovanje polj z gradnjo nasipa.
POMURSKI VESTNIK, 21. febr. 1957
4
Okrajna zveza za telesno vzgojo
»Partizan« Murska Sobota
obvešča:
Zbor društvenih načelnikov in načelnic bo v nedeljo, 24. II. 1957 ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Doma »Partizan« M. Sobota
Udeležba strogo obvezna za vse društvene načelnike in načelnice.
Neudeležbo je treba pismeno opravičiti.
Društva lahko naročijo po- Okrajni zvezi »Partizan« M. Sobota gramofonske plošče z glasbo za zletne vaje. Na eni plošči je glasba za dva oddelka in sicer: za pionirje in pionirke, za mladinke in članice ter za mladince in člane.
Skupaj z naročilom nakažite denar. Vsaka plošča stane 600 din.
Razen plošč lahko naročite tudi klavirske note za vse zletne vaje.
»Partizan« Slovenije — Zveza za telesno vzgojo, razpisuje v marcu t. l. naslednje tečaje:
Od 1. do 12. III. tečaj za vodnike pionirjev in pionirk v Ljubljani. Priglasi do 26. II. 1957.
Od 13. do 27. III. splošni tečaj za prednjakinje v Ljubljani. Priglasi do 9. III. 1957.
Od 28. III. do 11. IV. košarkarski tečaj za prednjake v Ljubljani. Priglasi do 7. IV. 1957.
Na tečaj pod I prijavite predvsem tiste tovariše, ki že vodijo te oddelke v društvih, da si bodo na tem tečaju izpopolnili znanje in nabrali novih prijemov za še uspešnejše delo.
Na tečaj pod II priglasite prvenstvo one tovarišice, ki vodijo vrste v društvih in že imajo za sabo kak okrajni ali republiški tečaj, ker bodo na koncu tečaja opravile skušnje (po pravilniku v Vestniku št. 9-1956).
Na tečaj pod III pa naj pridejo oni tovariši, ki se poleg splošne vadbe še posebno zanimajo za to lepo in koristno igro in že vodijo ure posebne vadbe v svojih društvih.
Vsi tečajniki morajo biti 18 let stari.
Priglasnice je poslati po Okrajni zvezi do že omenjenih rokov Republiški zvezi. V prijavi naj bodo naslednji podatki: 1. Ime in priimek. 2. Poklic. 5. Rojstni podatki (dan, kraj) 4. Opravilo v društvu — okraju. 5. Kratek opis dosedanjega dela (tečaji, prednjaštvo in tudi tekmovalno delo itd.).
Priglasnina za sedem do deset-dnevne tečaje je 500 din, za štirinajst-dnevne 400 din in za enaindvajset-dnevne 500 din. Tečajnik jo mora plačati takoj ob prihodu na tečaj.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja 24. februarja 1957: dr. Lanščak Nikolaj, stanuje Lendavska 7. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti. — V nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
KRVODAJALCI od 16. do 23. febr. 1957.
Marija Rajh, Margareta Fras, Jožef Vučina, vsi iz Bakovec; Marija Godvajs, Jožef Dundek, Jožef Štefanec, Viktor Gabor, Franc Frumen, Vilma Kerec, Terezija Kuhar, Marija Ribaš, Marija Štiblar in Pavla Škotnik, drugič vsi iz Petanjec; Ivan Vučkič in Marija Vučkič, oba iz Gradišča; Marija Sinic iz Vanča vesi, Jožef Kuzmič iz Motovilec, Etelka Šbül iz Rankovec iz Zlatka Zver iz Križevec, tretjič.
ČAS ORDINACIJ zdravnikov splošne ambulante Zdravstvenega doma v Murski Soboti.
Splošne ordinacije: dnevno (razen nedelj in dela prostih dni)
dr. Jan Sedlaček od 7. do 10. ure in od 12. do 14. ure dr. Štefan Vučak	od 9. do 12. ure
dr. Silvij	Brandieu	od	10.	do	12.	ure
dr. Anica	Gregorc	od	12.	do	18.	ure
dr. Nikolaj Lanščak	od	14.	do	17.	ure
dr. Miloš	Borovšak	od	14.	do	17.	ure
Specialistične ordinacije: okulist dr. Jože Pečan od 7. do 9. ure (v zdrav. domu) infer. reng. dr. Franc Starc od 12. do 14.
ure
ginekolog dr. Mileva Sedlaček od 11. do 13. ure
Dežurna služba v nedeljo in dela prostih dnevih (traja od 8. ure zjutraj do 8. ure zjutraj drugega dne); ime zdravnika — dežurnega je objavljeno v Pomurskem vestniku in napisano na vratih slošne ambulante.
Vpeljana je nova zdravstvena dejavnost — to je:
dosegljivost zdravnika v izvenuradnih urah splošne ambulante (traja od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj, od ponedeljka do nedelje zjutraj.
V tem času je zdravnik v nujnih primerih dosegljiv v svoji ordinaciji na domu. Ime zdravnika bo objavljeno v lokalnem časopisu, dalje na deski v splošni ambulanti in tudi v okencu lekarne.
Zaradi celodnevnega ordiniranja je omogočeno, da se zavarovanci poslužujejo zdravstvenih intervencij tudi izven delovnega časa, torej v prostem času.
ZDRAVSTVENI DOM Murska Sobota
DRAŽBENI OKLIC
Dne 30. marca 1957 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zavezanca Janeza Talaberja, šoferja iz M. Sobote in sicer 1/2 vl. št. 2269 s parcelo štev. 1027/5. s polovico hiše in drvarnico, vse v k. o. Murska Sobota.
Cenilna vrednost 688.500 din. najmanjši ponudek 229.500 din. varščina 68.850 din.
Okrajno sodišče v M. Soboti dne 9. II. 1957.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 9. do 16. febr.
1957.
Poročili so se: Janez Lebar, kolarski pomočnik iz Rakičana in Barbara Režonja iz Renkovec ter Štefan Lukač iz Kroga in Rozika Bencak iz Bakovec.
Rodile so: Zora Pihlar — Cesar iz M. Sobote, deklico; Kristina Kos iz Kroga, dečka; Marija Škalič iz Črnelavec, dečka; Gizela Šadi iz D. Slaveč, dečka; Olga Andrejč iz Gradišča, deklico; Estera Car iz Dankovec, dečka; Mariju Škrlec iz Radovec, dečka; Matilda Stopar iz Ljutomera, deklico; Gizela Rituper iz Markišavec, dvojčka — dečka; Mariju Cipot iz Lukačevec, dečka; Marija Andrejč iz Rankovec, dečka; Elza Hozjan iz Lendavskih goric, deklico; Marija Erjavec iz Lipovec, dečka in Helena Kocen iz Predanovec, dečka. Rodile so v soboški porodnišnici.
Doma sta rodili: Katarina Cener iz Črnelavec, deklico in Terezija Bertalanič iz Kroga, dečka.
Umrli so: Jožef Horvat iz M. Sobote, star 60 let; Adela Cvetkovič iz G. Radgone, stara 54 let: Marija Grah iz Bakovec, stara 75 let in Barbaru Zadravec iz Lipe, stara 55 let.
Na podlagi 9. odstavka 16. člena pravil sklada občinskega ljudskega odbora Murska Sobota za zidanje stanovanjskih hiš objavlja upravni odbor sklada
1. RAZPIS
za dodelitev posojil iz sredstev sklada občinskega ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1957.
Posojila bomo dodeljevali za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih in za popravilo obstoječih stanovanjskih hiš. Prošnje za dodelitev lahko vlagajo: stanovanjske zadruge, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, hišni sveti, zavodi, politično teritorialne enote, delavci, uslužbenci in druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek, slednji samo za dograditev stavb.
Interesenti vložijo prošnje za dodelitev posojila iz sklada v Komunalno banko Murska Sobota. Del lastnih sredstev, izračuna na podlagi predračunske vrednosti objekta mora znašati: za stanovanjske skupnosti in hišne svete 5 %, za zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe in za politično teritorialne enote 15 %, za gospodarske organizacije 10 %, za vse druge interesente 25 %.
Prošnja mora vsebovati: Namen posojila, višina, rok odplačila in jamstvo za posojilo, vrednost lastne udeležbe v objekt. K prošnji je priložiti revidirani glavni projekt zgradbe (načrt, tehnični opis. in predračun) dokazilo o lastništvu zemljišča, oziroma pravici koriščenje zemljišča, če je bilo dodeljeno iz SLr (zemljiškovknjižni izvleček). Razen navedenih dokazil prilagajo: stanovanjske zadruge zadružna pravila, podatke o številčnem stanju članov in dokazila o lastnih sredstvih. Gospodarske organizacije: sklep delavskega sveta oz. najvišjega organa o graditvi. Stanovanjske skupnosti: sklep upravnega odbora oz. najvišjega organa o graditvi. Hišni sveti: sklep hišnega sveta o popravilu, dograditvi ali dovršitvi stanovanjskih hiš. Zavodi: sklep upravnega odbora o gradnji objekta. Politično teritorialne enote: sklep predstavniškega telesa o gradnji. Delavci in uslužbenci in druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek: dokaz o višini mesečnih prejemkov (osnovna plača, pokojnina in uradno potrdilo o premoženjskem stanju). Komunalna banka lahko od posameznih prosilcev zahteva še druga dokazila, ki so potrebna za oceno njihove kreditne sposobnosti.
Prošnje je treba vložiti do 15. 5. 1957.
OBČINSKI KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ PRI ObLO MURSKA SOBOTA
VABILO
Na podlagi sklepa Upravnega odbora Telesno vzgojnega društva »Partizan« Murska Sobota
sklicujem
redni letni občni zbor TVD »Partizan« Murska Sobota za dan 21. II. ob 19. uri v prostorih doma TVD »Partizan« Murska Sobota ter predlagam naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika
5. Izvolitev verifikacijske komisije
4.	Izvolitev kandidacijske komisije
5.	Poročila
6.	Razprava o poročilih
7.	Razrešnica dosedanjemu upravnemu odboru ter dosedanjemu nadzornemu odboru
8.	Volitve novega upravnega in nadzornega odbora
9. Načrt dela za leto 1957 10. Proračun za leto 1957 1. Zaključek
Vabimo Vas, da se občnega zbora zagotovo udeležite!
Zdravo!
Predsednik TVD »Partizan«: Štefan Sreš l. r.
V »Uradnem vestniku« okraja M. Sobota (št. 18/56 z dne 4. okt. 1956) je izdal ObLO M. Sobota Odlok o hišnem redu.
HIŠNI RED
lahko kupite v knjigarnah in papirnicah ČZP »Pomurski tisk« M. Sobota za 15 din.
PRODAM POSESTVO 4,5 ha in hišo zidano, z opeko krito v okolici Križevci pri Ljutomeru. — Naslov v upravi lista.
Tedenski koledar
Nedelja, 24. februarja — Matija Ponedeljek, 25. februarja — Saša Torek, 26. februarja — Andrej Sreda, 27. februarja — Gabriel Četrtek, 28. februarja — Roman Petek, 1. marca — Albin Sobota, 2. marca — Radoš
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 22. do 24. februarja ameriški barvni film »Pekel pod ničlo« (Predstave: 22. ob 17.50 in 20.; 23. o 20. uri; 24. ob 10., 15., 17.50 in 20. uri). — od 26. do 28. februarja ameriški film »Prelomnica« (Predstave: 26. ob 20.; 27. ob 17.50 in 20.; 28. ob 20. uri.)
BELTINCI — 25. in 24. februarja angleški film »Trinajst ur«.
RADGONA — 25. in 24. februarja francoski film »Žene so nevarne« — 27. februarju italijanski film »Ana Zakeo«.
LENDAVA — od 22. do 24. februarja češki film »Jan Hus« — 26. in 27. februarja ameriški film »Žrtvovani«.
RADENC- — 25. in 24. februarja ameriški barvni film »Veselo pristajanje« — 28. februarja italijanski film »Nehvaležno srce«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 25. in 24. februarja angleški film »Razdvojeno srce« — 27. februarja francoski film »Edvard in Karolina«.
VERŽEJ — 25. in 24. februarja ameriški film »Gospa Minever« — 28. februarja italijanski film »Nezahvalno srce«.
ČEPINCI — 24. februarja film »Zidovi Malapage«.
VELIKA POLANA — 24. februarju angleški barvni film »Afriška kraljica«.
MALI OGLASI
GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhanja in samostojnega gospodarjenja, sprejmem v službo — Naslov v upravi lista.
VINOGRAD, 8 arov, na Vaneči — sončna lega, prodam — Vprašati: Puconci št. 78.
VZIDAN ŠTEDILNIK s ploščicami, domala nov, prodam — Naslov v upravi lista.
MLIN dam takoj v najem. ŽAGO (gater) prodam ali pa vse skupaj zamenjam zn podobno samo na Hrvaškem Interesenti naj se javijo: Mencigar, mlin in žaga, Krašči 17.
4 HA VELIKO POSESTVO z različnimi kulturami. skupno s stanovanjskim in gospodarskim poslovpjem (oboje v dobrem stanju) ugodno prodam — Pojasnila daje: Vinko Senčar, Dalušak 11, p. Videm ob Ščavnici.
OKROG 4 HA VELIKO POSESTVO njive, gozd. travnik, vinograd, s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v ravnini blizu glavne ceste ugodno prodam. — Murija Kočar, Zgor. Ščavnica 127.
DIVAN, posteljo z nočno omarico in otroško posteljo prodam — Naslov v upravi lista.
2000 K repe prodam — Josip Majerič, M. Sobota. Gregorčičeva ul.
POSTELJO. OMARO, MIZE. FOTELJE. LADO za moko in ZIDAN ŠTEDILNIK prodam. — Vprašati. Puconci 52.
LEPO POSESTVO, ca 6 ha, z gozdom v bližini Maribora ugodno na prodaj — Informacije Maribor. Engelsova ul. 74.
LEPO SONČNO PARCELO, veliko 10 ar. poleg gimnazije ugodno prodam — Naslov v upravi lista.
DONOSEN VINOGRAD, 58 arov, lepa lega, blizu Ljutomera prodamo — Sestri Rek v Ljutomeru.
POSESTVO. 6 in pol ha, arondirano, z vsemi kulturami, hišo in gospodarskim poslopjem, vse zidano in z opeko krito, 10 minut od državne ceste, ugodno prodam — Simon Šantl, Godemarci 34, p. Bučkovci — Mala Nedelja.
POSESTVO, 3 ha, z vsemi kulturami, s hišo in gospodarskim poslopjem ob glavni cesti Ivanjkovci — Ormož in 10 minut od postaje Ivanjkovci — prodam — Franc Novak. Mihalovci 18. p. Ivanjkovci.
POSESTVO z vsemi kulturami, 3 ha, prodam v Lastomercih — Naslov v upravi lista.
TRAKTORSKO PRIKOLICO skoraj novo znamke »Biff«, kiverico 3 ton proda — KZ Gor. Petrovci.
KMETIJSKA ZADRUGA
z o. j.
v Črensovcih razpisuje službeno mesto POSLOVODJE
prodajalca trgovine Črensovci.
Ponudbo z dokazili o izobrazbi in službovanju je poslati upravi KZ v roku 8 dni.
S 1. marcem sprejmemo STALNE IN SEZONSKE DELAVCE IN DELAVKE
za dela v poljedestvu. Sprejmemo tudi OSKRBOVALCE ŽIVINE. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno za oskrbovalca živine.
Prijavite se v upravi Zadružnega gospodarstva »Muropolje« Mota pri Ljutomeru
VREMENSKA NAPOVED za čas od 22 febr. do 3 marca Do konca februarja nestalno s pogostimi padavinami, močnejše padavine se pričakujejo v začetku prihodnjega tedna, obenem se bo močno ohladilo, snežilo bo tudi v nižinah. V začetku marca izboljšanje vremena, vendar hladno z mrazom ponoči.
2. marca maškerada v domu »Partizan« v M. Soboti
Maske vljudno vabljene!
MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM
DAVID D. SINGLETON izposojevalec denarja
Frogatt je prikimal in se takoj vrnil s ključem.
»Torej pojdite z menoj,« je zapovedal inšpektor.
Frogatt je okleval.
»Kaj pa če je on ... če je ...«
Grame se je smehljal.
»Več kot ustreliti vas ne more!«
Frogatt je hotel ugovarjati, toda inšpektor se ni več zmenil zanj. Pohitel je po stopnicah navzgor, vtaknil ključ v ključavnico, z levo odprl vrata, v desnici pa naenkrat držal orožje in zaklical:
»Pridite ven!«
Toda slišal ni ničesar drugega kot odmev svojega lastnega glasu in razburjeno Frogattovo dihanje.
»Pridite ven!« je ponovil.
Spet ni bilo nobenega odgovora in Gram je neustrašeno stopil v Singletonovo stanovanje. Stanovanje je imelo majhno predsobo, iz katere si prišel v veliko, obsežno sobo, ki jo je izposojevalec denarja uporabljal kot pisarno. Zraven sta bila še dva manjša prostora, toda ta dva trenutno inšpektorja nista zanimala. Takoj je zapazil odprto blagajno, na tleh razsute papirje in odprto okno.
Frogatt je počasi sledil Gramu. Inšpektor je stopil k oknu in pogledal v globino, toda njegov pogled ni mogel prodreti v temo. Deževalo sicer ni več tako močno kot prej, zato pa se je megla že zgostila. Če si potisnil roko skozi okno, so prsti izginili kot za kakšnim pošastnim zastorom.
»Kam ... kje ...?« je jecljal hišnik.
»Seveda so izginili skozi okno«, je odvrnil Grame. »Toda skočili gotovo niso.«
Frogattov strah je počasi izginil.
»Tik ob oknu je požarna lestev,« je dejal. »Toda v tej temi ne bi plezal po njej niti za sto funtov«.
»Najbrž ste bogati, Frogatt,« se je rogal Grame.
Naenkrat je hišnik zakričal. Grame ga je začudeno pogledal.
»Kaj vam je?«
»Morilec je izginil — in truplo tudi,« je dejal Frogatt s prestrašenimi očmi.
»Nekam pozno ste to opazili,« je hladno odgovoril inšpektor Grame.
»Vzel ga je s seboj, s seboj je vzel mrtvega Singletona«, je stokal Frogatt.
»Tudi s tem ste morda zadeli žebelj na glavo,« se je norčeval Grame. »Seveda je lahko skril truplo tudi kje v stanovanju. Boste pogledali?«
Pokazal je na vrata, ki so vodila v oba manjša prostora in nadaljeval, ker se hišnik ni ganil z mesta: »Smešno, pravzaprav bi moral duhati smodnik, če so tukaj streljali. Je v tej hiši kakšen telefon?«
Hišnik je odkimal.
»Gospod Fawcett, ki je lastnik te hiše, je sovražnik vseh modernih stvari,« je pojasnil, »in jaz sem mu za to hvaležen. Telefon ne prinaša v hišo nič drugega kot nemir«.
Gram je presenečeno dvignil obrvi.
»No, meni se zdi, da so telefon iznašli že pred 50 leti. Čeprav ne želite imeti z njim ničesar skupnega, Frogatt, pa boste vendar morali zdaj steči k najbližjemu aparatu in poklicati policijsko postajo. Vprašajte za službojočega uradnika in mu povejte, naj takoj pošlje sem kakšnega agenta. Povejte mu še to, da moram ostati tu, ker se storilec lahko vrne«.
To je pomagalo. Neverjetno hitro je Frogatt izginil.
»Tebe sem se znebil,« je zamrmral Grame in začel takoj pregledovati papirje, ki so bili raztreseni po tleh. Pri tem je bil zelo pazljiv in to je rodilo uspeh. Ko je našel kar je vročično iskal, si je oddahnil. Raztrgal je papir na drobne koščke in jih vtaknil v žep.
»Tako,« je zmagoslavno dejal. »Zdaj pa na delo. Sicer ne takoj, toda v naslednjih dneh bo vzel vso stvar v roke »mož z nevarnim smehljajem« in jaz ne bi rad prišel z njim navzkriž.«
2.
Mrtvi govorijo?
Glavni inšpektor v Scotland Yardu, David Falmouth jo bil zelo velik, imel je prodorne modre oči in široka ramena, kar gotovo ni bila zasluga njegovega krojača. Angležev, ki so take zunanjosti, je mnogo, malo pa je Angležev, ki bi se stalno smehljali.
Falmouth se je vedno smehljal. Smehljal se je, če so mu sporočili novico o grozotnem umoru, smehljal se je, če je pozneje prijel morilca. Smehljal se je, kadar se je poglobil v kakšen akt, in isto je storil, če so ga predstojniki grajali zaradi njegovih odločnih metod.
Ljudje so imenovali Davida Falmoutha »moža z nevarnim smehljajem«. Vedel je za ta vzdevek, toda ni mu bilo mar zanj. Smehljal se je dalje. Nihče mu tega ni zameril. Samo zločince, ki jim je bil na sledi, je zaradi tega minil smeh. Čim bolj prisrčno se je smehljal, tem bolj brezupen je bil njihov položaj.
Tokrat pa naj bi Falmouthov smehljaj izražal začudenje.
»Kaj pravite?« je nagovoril popolnoma zmedenega Frogatta. »Inšpektor Grame vas pošilja sem? Starega Singletona so ustrelili? In truplo je zginilo skupaj z morilcem?«
»Točno tako je bilo,« je odvrnil hišnik.
Falmouth se je obrnil k naredniku Hooksu:
»Kaj pa počenja Grame pri Singletonu?« 
Hooks je skomignil z rameni in namesto njega je odgovoril Frogatt.
»Inšpektor Grame je večkrat obiskal gospoda Singletona«, je trdil.
Falmouth se mu je prijazno nasmehnil in dejal:
Nenavadno. No, dobro, povejte mu, da bomo kmalu prišli, Čez kakih deset minut.«
Frogatt se je urno napotil domov. Ko je spet stopil v Singletonovo stanovanje, je Grame pravkar preiskoval vsebino odprte blagajne.
»No, kje je agent?« je kratko vprašal.
V desetih minutah bo tu,« je odvrnil Frogatt. »Čuden svetnik! Ves čas. ko sem govoril, se je smehljal, in na vsak način je hotel vedeti, zakaj ste tu.«
Grame je spustil papir, ki ga je imel pravkar v roki, na tla in prebledel.
»Smehljal se je?« je s težavo spregovoril.
Da nenehno se je smehljal,« je začudeno odgovoril hišnik.
Inšpektorju je ušla umazana kletev.
»Smehljajoči se! Prekleto, vedno je tam, kjer ga ni treba! In zdaj bo sam prišel sem?«
»Čez deset minut«, je odgovoril Frogatt.
»Kdo pa je?«
»Inšpektor Falmouth,« je osorno odvrnil Grame.
Frogatt je razprl oči.
»Inšpektor Falmouth! Oh, slavni Falmouth, ki je polovil Slipkinovo bando in opravil z »diamantnim Fredom«! To moram povedati ženi!«
Odhitel je in Grame je zamrmral:
»No, na tej zadevi pa si bo Falmouth polomil zobe. Morda ga bo za vselej minil njegov smehljaj.«
Povejte mi vse lepo po vrsti,« je smehljaje se dejal Falmouth. »To bo težak primer in za vsako podrobnost gre«.
POMURSKI VESTNIK, 21. febr. 1957
5
ZANIMIVOSTI
Huda kri okrog imenovanja novega poveljnika Atlantskega pakta za Srednjo Evropo
Speidel
bo poveljeval
v Parizu
Kopenske sile Atlantskega pakta v Srednji Evropi so dobile novega poveljnika. Samo po sebi to ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo tokrat za — Nemca Hansa Speidla. Pod njegovim poveljstvom bodo čete Francije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Belgije, Holandije in Luksemburga — torej tudi čete zaveznikov, ki so v drugi svetovni vojni porazile Nemčijo.
To imenovanje je vzbudilo na Zahodu mnogo prahu, predvsem v tisku, ki je zelo glasno izražal svojo nejevoljo. Začudo pa se vlade prizadetih držav niso mnogo proti-vile. Amerika je smatrala, da bo Speidel prav primerna osebnost za ta položaj in to je bilo glavno.
V Veliki Britaniji so ogorčeno nastopili proti imenovanju Speidla laburisti, še bolj ogorčeni pa so bili Francozi. Ti pravijo, da je ves Speidlov življenjepis poln podatkov, ki pravijo, da ta bivši Hitlerjev general ni bil nikak prijatelj Francozov. temveč njihov sovražnik in da je najbolj milo rečeno, »nevljudno« imenovati prav njega za poveljnika sil Atlantskega pakta V srednji Evropi.
Kdo je pravzaprav Hans Speidel?
Leta 1918, ko je imel le 18 let, je bil vojak nemške armade, ki je napadala Francoze pri Verdunu in
v Flandriji. Takrat je postal poročnik in je iz teh borb odnesel dva železna križca za hrabrost.
Leta 1933 je bil nemški vojaški ataše v Parizu.
Leta 1940 je bil spet na fronti proti Franciji. Potem je prišel v Pariz in se pogajal s Francozi za kapitulacijo glavnega mesta brez borb. Nekaj časa je ostal v Parizu, nato pa odšel na vzhodno fronto.
Leta 1944 je bil znova v Franciji kot šef štaba Rommelove armade, ki bi morala preprečititi zavezniško invazijo. Rommel, ki je sodeloval v zaroti proti Hitlerju, je napravil samomor, Speidla pa so za nekaj časa zaprli.
General Hans Speidel je bil z Adolfom Heusingerjem eden od dveh prvih generalov nove zahodno-nemške armade. Do takrat pa je bil profesor filozofije na univerzi v Tübingenu.
Pred nekaj dnevi, ko je Speidlovo imenovanje že bilo gotova stvar, so Francozi odkrili nekaj novih stvari o njem, ki ga ne prikazujejo v preveč lepi luči.
Prvi je bil konservativni »Figaro«. Napisal je, da ima Speidel zelo slabo mnenje o francoski vojski in njenih visokih oficirjih. Pariški tednik »Aux Ecoutes« pa je šel še dalje. Pravi, da je Speidel poslal Allanu Dullesu obširno poročilo, v katerem izraža svoje negativno mnenje o francoski armadi in trdi. da ji ni moč zaupati. Allan Dulles je
brat ameriškega zunanjega ministra Johna Fostera Dullesa in šef ameriške obveščevalne službe.
Speidel in poveljstvo Atlantskega pakta sta seveda takoj zanikala te vesti, toda Francozi se s tem niso zadovoljili.
Ni jim mogoče zameriti, saj je prava ironija usode, da zdaj poveljuje njihovim četam nemški general, ki jim je leta 1940 diktiral pogoje premirja. Ugledni ameriški tednik »Newsweek« pa je zapisal to anekdoto:
»Ali si že slišal, kakšne jezike so uvedli v vojski Atlantskega pakta?« je vprašal neki Nemec svojega znanca.
»Ne. Kakšne?«
»Imeli bodo tri jezike. V zaledju, se pravi v generalštabu, bodo govorili angleški, v vojašnicah francoski, na fronti pa — nemški.«
Speidel mora računati s tem, da ga francoska javnost na noben način ne bo z rožami sprejela v Parizu, kjer je njegov glavni štab. Organizacija francoskih borcev odporniškega gibanja je namreč odkrila, da je Speidlov podpis na smrtnih obsodbah borcev, ki so padli Nemcem v roke. Nekateri te stvari sicer opravičujejo s tem, da se je Speidel moral pokoravati Hitlerjevim poveljem. toda s tem so se branili že nemški vojni zločinci na procesu v Nürnbergu.
In vendar je Speidel še najbolj »čist« med vsemi nemškimi generali.
Novi
poveljnik v Parizu dr. Hans Speidel
Obleka za vse življenje
Neki Joseph Hadu je pred kratkim razstavil v Parizu tkanine, ki jim je zelo povečal trpežnost s tem, da jih je namočil v posebno raztopino silikoze. Iznajditelj trdi, da drži taka obleka vse življenje. Francoska vojska je že oblekla četo svojih vojakov z oblekami iz takega blaga, da bi preizkusila njihovo trpežnost.
Kače ubile 200 ljudi
Nedavna katastrofalna poplava v avstralski državi Novi Južni Wales je pregnala iz skrivališč mnogo strupenih kač, ki so napadle prebivalce mesteca Dubo. Nesreča je hotela, da v tem trenutku niso imeli pri roki dovolj seruma proti kačjemu piku. Preden so nabavili ta serum, je umrlo nad 200 ljudi.
Ali so letala nevarnejša od avtomobilov?
Statistike nesreč pravijo : NE
Zadnje čase se je pripetilo več težkih letalskih nesreč. V New  Torku je zgrmelo na tla letalo z 90
potniki, nad Alpami je izginilo neko italijansko potniško letalo, neko drugo italijansko letalo pa se je razbilo na pariškem letališču Orly.
Marsikomu se zato znova vsiljuje vprašanje: kako je varneje potovati? Z letalom ali drugimi, že »preiz-
kušenimi« prometnimi sredstvi?
Letalski promet se iz leta v leto bolj razvija in čedalje več ljudi uporablja to najhitrejše prevozno
sredstvo. Hkrati pa postaja prevoz z letali vedno manj nevaren, pa čeprav so letalske nesreče bolj pogoste kot pred desetletji. Računati moramo, da je zdaj v prometu mnogo več letal kot takrat.
Od leta 1950 do 1955 se je mreža letalskih prog na svetu skoraj podvojila. Leta 1950 je znašala dolžina vseh prog okoli milijon kilometrov, leta 1955 pa že milijon 761 kilometrov. Ljudem se vedno bolj mudi, hkrati pa jih zapušča tudi strah pred višino. V letalu se počutijo vedno bolj varne. Letalska tehnika se je izredno razvila in sedanja letala so mnogo bolj varna kot letala še pred desetimi let.
V vsakem trenutku — tudi takrat. ko to preberete — je po vsem svetu v zraku najmanj 2900 letal raznih letalskih družb. V primerjavi s to številko je število letalskih nesreč zares neznatno.
Toda to se da potrditi tudi z mnogo bolj točnimi podatki. Leta 1950 je potovalo z letali 22 milijonov 568 tisoč ljudi, prihodnje leto pa že 28 milijonov 397 tisoč. Leta
1954	se je število potnikov v primerjavi z letom 1950 skoraj podvojilo, leta 1955 pa povzpelo na 51 milijonov 666 tisoč.
Zdaj pa podatki o letalskih nesrečah. Leta 1950 jih je bilo 14, naslednje leto 15, leta 1952 16. nato 25, leta 1954 in v letu 1955 pa 20 nesreč. Leta 1950 se je ponesrečilo pri letalskih nesrečah 438 ljudi, leta
1955	pa 475. V šestih letih je bilo pri 111 letalskih nesrečah 2789 mrtvili in ranjenih. Od tega je odpadlo 428 oseb na člane posadke.
Statistika nam torej kaže, da je leta 1950 prišlo do ene letalske nesreče na vsakih 65 milijonov kilometrov-potnikov, leta 1955 pa le še na 212,170.000 kilometrov-potnikov.
Te številke nazorno kažejo, da letalo še zdaleč ni najbolj »nevarno« prometno sredstvo. Leta 1955, ko je po vsem svetu samo 439 izmed 51 milijonov 666 tisoč letalskih potnikov izgubilo življenje, so samo nesreče na italijanskih cestah terjale 1057 mrtvih in 7875 ranjenih.
Udobna
notranjost
potniškega
letala
Izredno redek primer poštenosti
Izgubljeni in vrnjeni dragulji
Ko je 74-letna Lillian Antrobus stopila iz vlaka, ki jo je pripeljal v Walton na Temzi blizu Londona, je opazila, da je nekaj pozabila. Toda za iskanje je bilo že prepozno, ker je vlak odpeljal s seboj paket, ki ga je starka nosila s seboj iz Londona.
V tem pozabljenem paketu je bila zbirka draguljev, vredna več kot 20 milijonov dinarjev. Lillian Antrobus je bila namreč lastnica znane angleške draguljarske tvrdke, ki je med drugim izdelala tudi poročni prstan britanske kraljice.
Toda starka se zaradi te izgube
ni. prav nič razburjala. Mirno je odšla v svoj hotel in izgube sploh ni prijavila policiji ali železnici. Sele čez nekaj časa je obvestila zavarovalnico. kjer so dragulji bili zavarovani. Dodala je še: »Vem, da mi bo najditelj vrnil paket v 24 urah. V vlaku sem sedela nasproti zelo simpatičnega potnika. Ta je gotovo pošten.«
Zavarovalno društvo seveda ni bilo istega mišljenja. Tako je obvestilo policijo in začelo se je veliko iskanje. Policisti so pregledali vlake in spraševali železničarje ter potnike. Razpisana je bila tudi nagrada milijon dinarjev za najditelja. Toda vse je bilo zaman, paketa niso našli.
Medtem pa je dobila starka v hotelu sporočilo, da je prispel zanjo paket. Bil je to izgubljeni zavoj z dragulji. Dogodilo se je to, kar je predvidevala. Njen sopotnik je našel paket, na katerem je bil napisan naslov lastnika. Ko se je naslednji dan vračal z vlakom skozi isti kraj, ga je oddal šefu postaje. Ta ga je predal starki.
Pošteni najditelj ni pustil naslova in mu niso mogli izročiti nagrade. Ves britanski tisk pa piše o tem zares redkem primeru poštenosti.
London z »Big Benom«
Umetno kislo mleko
 V neki angleški kemični tovarni so izdelali umetno kislo mleko, ki ga polagajo mladim prašičkom. Prvi poskusi so se dobro obnesli in vse kaže, da bodo to umetno hrano začeli uporabljati na splošno. Predvidevajo namreč, da bodo z umetnim kislim mlekom povečali' prirast prašičkov, ker jih ne bo več toliko poginilo kot doslej, svinje pa bodo lahko povrgle trikrat in ne samo dvakrat kot dosedaj.
Vitaminske pivo
V Franciji so nedavno začeli prodajati vitaminsko pivo. ki vsebuje neznatno količino alkohola. Zato pa ima mnogo vitaminov in koristnih mineralnih snovi.
Avto na sončni pogon
Ameriška avtomobilska družba »General Motors« je skonstruirala avtomobil, ki je izzval veliko senzacijo. Ta avto namreč ne potrebuje bencina, temveč samo sončno toploto. Zaenkrat je to le še 40 cm dolg model. Na pokrovu motorja je 8 »fotovoltažnih celic, ki zbirajo svetlobne žarke (sončne ali umetno svetlobo) lin jih spreminjajo v električno energijo. S tem se napaja mali električni motor, ki poganja avto. Velike brzine tak avto sicer ne dosega, premika pa se vendarle.
Kako se bodo ženske po svetu oblačile letos
Dior diktira tudi letos žensko modo
?
Dior je še vedno najvplivnejši modni diktator. Ob začetku vsakega leta vsi modni ustvarjalci na svetu napeto čakajo, kaj ho povedal in pokazal. Njegova modna beseda vselej obvelja. Tudi letos so velike modne hiše dolgo ugibale, kakšna bo spomladanska Diorova moda. Dior je molčal in se zvito smehljal. Pred tednom dni pa je povabil najvažnejše modne ustvarjalce s petih celin na svojo tradicionalno modno revijo v Pariz.
Bili so radovedni in pričakovali so presenečenja. Toda največje presenečenje te revije je bilo — da sploh ni bilo presenečenj. Dior je opustil svoje »A« in H« linije in se vrnil k prirodnim oblikam ženskega telesa. Pas je spet na svojem starem mestu, pa tudi dolžina kril se je le
malo spremenila. Samo za zvečer Dior predpisuje ozka krila, ki segajo skoraj do členkov. Toda tu je naletel pri ženskah na velik odpor.
Diorove obleke imajo letos široke izreze, rokave do laktov, gumbe na hrbtu, široke pasove in za razliko od prejšnjih let — spet široka krila.
Klobuk s treh kontinentov
Pri izdelavi klobuka, katerega je nosil Dwight Eisenhower pri svoji drugi slovesni proglasitvi za predsednika ZDA, je sodelovalo 10 držav iz Evrope, Amerike in Avstralije. Surovino, izbrane zajčje dlake, sta poslali Avstralija in Argentina. V Italiji so iz te dlake izdelali klobučevino. V Zah. Nemčiji, Angliji, Franciji, Braziliji, Mehiki, Kanadi in v Združenih državah so to klobučevino dalje obdelovali in iz nje izdelali klobuk.
Eisenhower je prvi ameriški predsednik, ki ob prevzemu dolžnosti leta 1953 ni nosil cilindra, marveč diplomatski klobuk, hamburg. Tokrat je imel klobuk iz mehke črne klobučevine.
DROBNE ZANIMIVOSTI Izjave znanih ljudi
Bivši francoski ministrski predsednik Mendès-France in profesorja Rivet in Logiem so izjavili nedavno prek radia, da je Francija izgubila svoje tradicionalno mesto o znanstvenem svetu.
»Že 21 let«, je rekel Mendès-France, »Francija ni dobila niti ene Nobelove nagrade za znanostvene uspehe. Vsa pomembna znanstvena odkritja so po vojni uresničili izven naših meja!«
Meteorit je padel na ladjo
Agencija TASS poroča, da je prvič v zgodovini pomorstva meteorit padel na ladjo. Meteorit je zadel jambor sovjetske ladje »Izmail«, ki je plula po Tihem oceanu.
Tudi to se zgodi
○ V Nem Yorku: so podražili kamelja sedla od 30 na 40 dolarjev. Ker so ta sedla zelo pripravna za namestitev televizijskih aparatov, je povpraševanje po njih čedalje večja.
○ V Irski: policija išče neko tatinsko tolpo, ki reže repe kravam. Doslej je tolpa porezala repe več kot 100 kravam. Dlako uporabljajo za polnjenje žimnic. Škoda, ki so jo s tem povzročili lastnikom krav. je precejšnja. Vrednost »obritih« krav se je zmanjšala za 800 tisoč dinarje
○ V Danski: o neki prodajalni čevljev je ob vsaki prodajalki štoparica. Kupec, ki kupi čevlje, preden mine 15 minut, dobi 10 % popusta.
○ V 7ap. Nemčiji: nameravajo ustanoviti nov znak na avtomobilih:	»Motorizirane«
babice. Le-te bodo na svojih avtomobilih imele bel trikotnik s podobo štorklje.
Radar nadzoruje promet
Neko berlinsko podjetje je začelo prodajati posebno radarsko napravo za nadzorovanje prometa v velemestih. Aparat ugotavlja gostoto prometa, gibanje posameznih vozil in odkriva kršitve cestnoprometnih predpisov. Ker je povezan s fotografskim aparatom, zapiše avtomatsko tudi številko avtomobila. Ob nesreči oblasti razpolagajo z objektivnim in pozornim opazovalcem«, katerega »mnenje« je v primeru nasprotujočih si izjav storilcev in prič odločilno. Aparat bo služil tudi za proučevanje mestnega prometa.
Sreča v puranu
Mary Kevarce je imela izredno srečo. Ko je pripravljala nedeljsko puranovo pečenko, je našla v puranovem želodcu štiri velike kose zlata. Zato pa se je najbrž jokal tisti, ki ji je purana prodal!
Zakonci živijo dlje
Po nemških  statističnih podatkih je videti, da si ljudje s poroko ustvarijo pogoje za dolgo življenje. Povprečni odstotek ljudi, ki so dosegli 80 let. znaša 29.7 pri poročenih, 23,4 pri samskih in 21,8 pri vdovcih in razvezancih.
○ POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti.
POMURSKI VESTNIK. 21. febr. 1957
6